narodskih v f reci Odgovorni vrednik Dr. «Jtvtte* Mileivceiu. TV ca/ Ji. sredo 10. novembra (poznojesna) 1852 List 9 / Prostora a sa fine dreresa je tiorel) i f Novice" so prinesle v 88. listu poziv : naj bi • • i i v « « « v r • v • Gorensko, in da je Dolensko za 1 odstotek za dej za Gorenskim, kar bi imelo po različnosti pod nebja gorkote in zemlje ravno narobe biti. se na birale sadně pe«ske in košíce in se si rila in množila po njih toliko koristna sadjoreja po 50.861 oraTov prostora znesó, vidimo, da je se Ako bi na Krajnskim zgol travnikam še tište pri šteli, kisoz germovjem ali gojzdnim lesam obraženi in da prostora za sadno drevje deželi, ter so rekle , je še povsod dovelj. Prijatli! cista resnísa je, da je še obilo obilo prostora za sadně drevesa, ako se ozremo po rav manj zemljiša sadjoreji doloćeniga, ker na mnogih , ki so blizo hiš, gojzdno travniki h in celo na tacih drevje stojí ? kjer sadně drevesa se ravno tako nínah in dolínah, po južnih gričih in bregovih 5 ki so po svoji legi silnih vetrov obvarovani in kterih zemlja je kakor nalaš vstvarjena za sadno drevje. nam kaže dobro sponašale, in zraven sadja tudi listje in les donašale, kakor gojzdno drevje. Ravno tako slaba razmera sadniga drevja se , ako s sadjem zasajene travnike in paš Jez sim si prizadjal obsirnost tega prostora nike zrajtamo po številu hiš, ker se vendar smé iz katasterskih zapisov za Krajnsko dezelozve- misliti diti ; naj bi drugi za druge dežele, kjer je ravno tako še prostora dovelj, to zvedili, zakaj šte-vilke so žive priče, kterim se ne da s praznimi besedami zopergovoriti. Krajnska dežela ima zgol travnikov (brez i da vsak gruntni gospodar na deželi neko liko sadniga drevja ima. Na G or ens kim (to je, v Ljubljanski kre-síi) brez Ljubljanskiga mesta, kteriga nocemo v ta prerajt vzeti, je 24.000 hiš ce sadonosnipro ^ « * A ^ Mstor z 5832 orali na to število hiš razdelimo, pride germovja in gojzdnih dreves)223.751 oralov,trav- poćez na eno hišo le 389 Dsežnjev zasadjorejo: nikov in pašnikov s sadnim drevjem pa 10.972 ora« 2 oo^ skupej 234.723 oralov. Iz tega se vidi, da od 234.723 oralov še ni na Notrajnsko kresijo z 12.888 hišami le 11 Dsežnjev, na Dolensko z 31.249 hišami le 5 odstotkov 5 to je od 100 oralov se ne oralov X M 1 1 V ¥ y 258 Dsežnjev za sadjorejo odločenih. po celi deželi z 68.137 hi šami skupej Ie 257 Dsežnjev na eno hišo. Po vertih zraven hiš se najde scer semtertje Ako to prerajtamo na gorensko stran (po- nekoliko sadnih drevés, vendar so ti verti večidel T t i if 1 1 il N • 1 / prejsno Ljubljansko kresijo) 5 na n otrajns k o stran (poprejšno Postojnsko kresijo) in na do len sk o stran (poprejšno Novomeško kresijo), se najde tale prerajt: Gorensko ima zgol travnikov 68.696 oralov 5.832 oralov le za zelenjad in kuhinske potrebe, in ker po celi deželi ne merijo vec kakor le 2084 oralov sadni pridelk ne more velik biti. tudi Ce po tem tacim vidimo, koliko prostora je še travnikov in pašnikov s sadjem skupej 5 5 po deželi za sadje pripravniga, naj bi glasi, pomnože nj u domaće sadjoreje opominjajo , 1 • 1« • • V t V «I •«• • 1 ki ne 74.528 oralov; ostali glasi vpijociga v pusavi naj bi umni kme na tem postoru je tedaj za sadjorejo doloćenih od tovavci šli drugim z lepim izgledam naprej 100 oralov nekaj čez 7 oralov (7 Notrajnsko ima zgol travnikov 81.822 oralov, sadniga drevja travnikov in pašnikov s sadjem iuvavi/i on ui ugiui /i it pun iii^ituaiii xiajji tj ^ sadili kjer koli sta kraj in zemlja pripravna y in za obilo -A,, ------is- --------- 91 oralov, gor domovině pri sercu vsi domorodci pa, kterim je bla • I » 1 •• A ♦ naj bi skupej 81.913 oralov vsak po svoji moci na sadjorejo tukaj od 100 oralov še ne pride en oral (0,11 %); se vé da se borja in Kras morata til v rajtingo vzeti. Dolensko ima zgol travnikov 73.233 oralov travnikov in pašnikov s sadjem 5.049 oralov neprenehoma spodbudovali k sadjoreji, ki pri vsaki hiši. sirovo ali posušeno, veliko zda, pa tudi pro dano marsikak goldinar gospodarju privabi, kakor se je to posebno očitno vidilo leta 1846, ko seje .. _ . ^ 5 ? 5 skupej 78.282 oralov na sadjorejo pride tukaj od 100 oralov nekaj 5 cez 44 oralov (6 iz tega pregleda sadjoreje po imenovanih 0 le samih suhih čespelj, zlasti iz Dolenskiga vec tisuč goldinarjev v ptuje kraje poprodalo. Drugo pot čem obris sadjoreje po posâmes nih krajih Gorenskiga in Dolenskiga brav cam „Novic" podati Rautner. • ■ » ■ stranéh se vidi da A V • ceravno ne smemo reci 9 da bi * Vredništvo ćastitimu gosp pisatelju iz serca hvaležno povsod mogle drevesa stati, je vendar sila sila veliko prostora še za sadjorejo; iz tega pregleda pa na dalj e, žalibog ! vidimo, da gorkeji Dol en sko se manj s sadjorejo pečá, kakor bolj merzlo za ta popis, iz kteriga naši kmetovavci v st razločno vidijo, da je še veliko veliko prostora cakuje sadnih drevés. Gosp. pis ? ilkah ki pri- itelj ne terdi, da bi bil prerajt do picice gotov, ker v tacih velicih prerajtbah gre lahko za 10 20 se vec navsknz ven 358 V Postava zavotjo ognja na kmetih* (Dalje.) Zavoljo vredbe, ktera je potrebna, da se oginj hitrejše pogasi, ima gosposka ali župan, vsaj v večjih krajih, vsakemu gospodarju ali hlapcu svoje opravilo že popred povedati. Eni morajo biti za Ce je oginj se zapert, se mu. dokler je mo zrak dati ne smé, ampak se mora s poli va Kadar njem in na vse viže gledati, da se zaduší pa že viin pulme in en kraj popade, kjer se žito. seno, slama, ali kaj tacega znajde nić već ne tekne. takrat se mora vsa lesena roba y poli tam proč spraviti, bližnje ploto ? okoli siti pošiljati, za oginj oznaniti ? eni za vodo no- zavoljo prostora že popred storilo je 5 f eni za sode z vodo in druge priprave vkup voziti, eni za varovanje premoženja pogoreicov, drugi za gasiti, poderati in raztergati, in to delo ima gosposka sosedom vsako leto. kadar davke pla-cujejo. na noviè oznaniti. doli vreći in s stenám notri v hišo podreti, da če se morebiti podreti, streho in drugo gorečo lesnino vred se oginj pokrije in zatare 5 Bližnje hise se brez potrebe poderati ne smejo, le samo taistikrat, kadar že ni mogoče, drugači pleména ognja berzdati, se hise naprej poderati j, na uuviu vnuauiii. r — -— _ ». , 7 , ------------r'. Kakor hitro hrup vstane ^in se znamenje ognja zacno. laistikrat pak se nobenemu gospodarj f - m V • a è 1 i • • • 1 v • * H AOll U 1 fk rV rv Tli /I i n I A U t«r\ I ~ l r^ mm ^ /V — rv ^ zasliši imajo župan in drugi bolj imenitni mozje pervi MIH ^ Altu IV u^uj u ^/lil/tnu • /i c* rv aj uu ujni i ju gledu in zapovedi, po kterim se vsi sosedje po kornovravnati morajo, je naj več ležeče. Če gosposka v vasi ali kje blizo svojo pisar biti kteri ognju pritekd; zakaj na njih iz nico ima, mora kmalo enega pisarja k ognju po slati, kteri je dosti pripraven, da red derži in ljudi vodi. Zlasti pak se morajo tesarji, zidarji, kovači ključarji, dimnikarji, mlinarji in taki ljudje ? y stanujejo, s kteri s voj i m, o ro dj em p ri v vasi ali kje blizo ognju znajti, ali kterega svojih tjè na pomoć poslati. Tudi hišni gospodarji in njih hlapci so dolžni kakor hitro znaminje ognja zaslišijo, s svojimi pri pravami tjè priteci, in tega delà se prijeti, ktero 5 se jim da, ali ktero jim je že pred rečeno bilo. • • 1 • « ■ • v • f Ravno tako imajo tudi bližnje stani, fajmoštri in soseske ne samo gosposke, samo sene , kadar so pro ampak tudi same od sebe, kakor hitro zvedó, da je oginj vstal, z na pomoč priti. ljudmí in s pripravo ena drugi Pri ognju se sicer Ijudjé treba, k delu siliti znajo j pak tako daleč, kakor je ? kteri za delo niso in druge motijo, proč odgnati; vunder se lepo z njimi ravnati mora, zato da se Ijudjé ne ostrašijo in gasiti ne zbojé. Pri gašenju je treba vsiga nepotrebnega vpitja se zderžati, za vodo podajat versto napraviti, nam reč tako, da eni vodo naprej podajajo, med tem pak drugi že po drugi segajo i. t. n. Pot 5 kjer se voda na rokah ali na vozéh nosi, mora vselej pro sta biti; če je treba, se tudi laterue prižgó; bolj imenitni in starji možjé imajo skerbeti, da Ijudjé v hoji ali v vožnji eden drugemu na poti niso. Med tem, kadar žene in dekleta doma mozje pri ognji delajo, imajo ostati, in če je treba, živino v hlevu odvezati, čednik pak jo mora s kom drugim , kteri za gasiti ni, kakor hitro je mogoče na polje gnati in pred ognjem obvarovati. Kadar je oginj blizo, imajo žene in dekle streho polivati in kraj vùn nositi, kjer so ne kteri možjé za varhe postavljeni. Kadar nevarnost ognja že okoli sebe seže, se streho zapreti, vrata ali luknje keldrov ali velbov skamni, z ruso, z na boljše reci na zanesljiv morajo vse oknja, ali line pod sipom ali z gnojem zadelati, zlasti pak vse reci kterih se rad oginj prime na stran spraviti. Na turne in pod streho cerkvá se mora kmalo voda nanositi ; line se pred iskrami varujejo m boljše cerkovne reci se, kakor hitro je mogoče, na stran spravijo. » dar P m resnicen in pa zanesljiva podlaga na ktero se opira razsodba, kako je s sadj Taka kakor pri nas na Krajnskim venskim, razun malokterih krajev tù in tam. pa tudi drug od po Slo Vred nesti ni, pa bo tudi sleherni, kterega zadene za pogorelca deržan in enakih pravíc deležen. (Ko sledi.) 9 Mia ft o bi se za mate otroke botj skerbeto ? Yreliko staršev po kmetih ima poleti od jutra do večera polno delà na pol ji. Majhne otroke puste doma velikrat same s silno nevarnostjo, veli krat jih nekoliko večjim otrokam v varstvo zročé kteri so s tem od šole zderžani, in vender so otro čiči pri vsem tem le v slabih rokah in v vsakim oziru mnogoterim nevarnostim podverženi. ta namen bi utegnilo prav dobro biti, ako bi imeli v vsaki vasi posebno varhinjo za celo vas. Mogla bi biti pobožna, poštena in nekoliko podučena oseba, ktera bi otroke varovala, jim pri ■i ■ ■ bi inerne igraće tegnila; kar bi jih bilo ze za to jih učila moliti, se čedno in spodobno zaderžati v cerkvi, doma in zunej hiše; bi jih učila miloserč nosti do žival itd. Ravno tako bi jim zamoglapri inerne opravilica in delica odkazovati. Se vé, de bi mogla oseba za to skerb od vasi kej plačila imeti • 1 t I *1 V • v 1 • 1 1 • t I • « *•• 5 naj bi bilo v živežu, ali kakor si bodi, kar pametne slovenske in obilno dale. matere, obljubim iz serca rade Ko tedaj starši in sploh hišni na delo šli 5 ali tudi druje krati, ko bi ne utěsnili z otroci se v .m 1 • t • i v I • v • 1 ♦ • « i r 1 •«• pecati, Sila veliko otrok bi bilo po takim nesreće ktero brez varha ali varhinje naleté. Koliko jih bi jih varuški zročili, in bi brez skerbibili. otétih, v ZQron, se zadusí, potoni — &---7 ----------7 I-------? » " 7 »' ' svinj razterganih in v mnogoterih nesrečah pokon pobije; koliko jih je od čanih, ki so od starsev brez varha puseni 9 ali pa drugim brezpametnim vetrostim in muhastim otro kam pušeni, kteri jih tudi velikrat sami poškodu jejo, ali pa pri svojih igračah pozabijo in popustijo kjer si bodi. Zraven tega pa v solo ne hodijo i v ktero bi mogli hoditi. Verh tega bi se taki otro čiči precej v otročnosti priljudnosti in spodobniga obnašanja nekoliko naučili, in staršem bi bila v vsa kim obziru poštena odreja otrok zlo perlajšana. to varstvo bi se zamogli zročevati vsi otroci, za delo in za šolo niso, pa tudi nekoli vecji bi sicer brez delà postopali. ili«____• ? 5 ki se ako Blagoserčni župani, sprozite to rec; teška ni izpeljati, prida pa je neizrečeno veliciga. Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. I V seji 31. oktobra društva sv. Mohora so bile siedeče reci obravnovane: 1. Je bilo oznanjeno, da se je doslej 574 udov oglasilo. — 2. G. Orožen, mestni kaplan v Celju, ponudi društvu svoje „ ča sop isje Ce lj- 359 keg t G. spisatelj se ima naprositi, svoj ro Noviéar iz slovanskih hra Jer. kopis popolnoma doveršiti in ga društva na ogled poslati. lz Komenda 8. listopada. Britka žalost přesune 3. G. S ve tec L. oznani, da se je izdelovanja „a u- serce omikanemu člověku, viditi velik prostom vert, go trianske z god poprijel. Društvo jo bo ce bo prostému ljudstvu primerno spisana 5 Z eselj pre sto z muogoverstnim drevjem, kterega krepke véje pa obsute z oštrim ternjem, pokrite z debelim mahom, se vzelo. 4. Je bilo sklenj prihodnje leto društvene le piškavemu sadu uklanjajo. Tak zanemarjen, tak za knjige v treh formatih natiskovati. Potem taj se bo ra- puščen vert je bila dosihmal Komenská fara na Go-bila za manjše spise, p. povesti za mladost, molitne bu- renskim. Gosto zaraščena, ker ima v majhni okolici kvice itd. šes m ajh lika stitih pridjal sinerka stnajsterka (sedec), za srednje delà poltretji tisuč ljudi, ni še imela skerbnega vertnarja, da mer ka (octav) in za obširnejše delà ve- bi bil mladini, enaki nježnim drevescem, izverženo 5. Računi za to leto in imenik ča- ternje prirojenih nepopoinamast lagano odkruševal, jej or or drustvenikov se bo pervej knjigi novega leta mahovite rakove rane nesrečnega babjeverstva s prepri (lz » Bcele canjem celil in čepil zlahni sad omike ni še imela * 4. oktobra so v T popolni gimnazij slo- šole. vesno odperli l/j c. k. deržavne tiskarnice je d o b c. k jašt a Prečastiti gospod fajmošter so to pomanjkljivost do-prišel ,,n a- bro zapazili in teško šole pogrešali. Zatoraj so dvakrat in sicer v nemškem, prošnjo vložili, da bi se šola vpeljala. Res ste že tudi i českem , horvaškem, poljskem, madjarskem in talianskem dvé komisíi v Komend prišle zavolj nje. Pa vse je bilo jeziku >w V Lvovu je pi • v na ruskago knjažestva or © svitlo „Historia halicko zastonj, vse se je razpersilo, nobenega upanja ni bilo šole ustanoviti. odivsina galisko-ruske slov 'I» Ali božja previdnost pošije Komenčanom obče zna nega ljubitelja mladine, za dušni in telesni prid neiz-Ruska vlada je kupila veliko slovstveno-umet- rečeno vnetega kaplana gosp. Jo ana Brence-ta. Milo se častitemu gospodu stori, ko mladino brez šole naj- stva) od Zubrickeg nisko zbirko profesorja Pogodi na za 150.000 rublj ? obseže med drugim 2000 rokopisov, 800 starih knjig dejo. Terdno sklenejo šolo vpeljati; pa dobro skušeni slovanskih, mnogo autografov cesarske rodovine in 12.000 so tudi vedili, da se kmetje ne bodo dali radi prego svetih podobšin. Na D u n aj i je pi • V za prihodnje leto do zdaj voriti, zlasti v sedanjih revnih časih za šolo kaj darovati* že 18 nemških koledarjev na svitlo: nekterih zmed tih se je v ze >v Hotli so tedaj ljudi prepričati velicega prida Izvolijo si s pervoljenjem staršev nektere dekliče, učé jih v svoji sobi pobožnosti, branja, pisanja, priljud- šole. tel čudolep stol 10 do 30.000 iztisov razprodalo. , Nek slovašk piskrovez je iz drata umetno sple- nosti in petja. To je ljudém tako dopadlo, da so jim vsi - ^ ^ __ <1 ,11 » V. V « V • i • ^ « . • - 5 ktere,. je za 80 forintov prodal hotli svoje otrocice izrociti. Res ljubeznjivega vedenja ¥ • V N Dunaji v tiskarnici Armenskega samostana tega precastitega gospoda v soli, in tudi zunej nje v sredi je přisel na svitlo bski koledar „Vojvodjanin od R 'i* Nektere dni sèm se vidi na Dunaji med prebi vavci mnogo rusk ega srebernega denarja. Mtazpis dařila za slovensko zgo đovino. Med druzimi potřebními knjigami se posebno teško pogreša „prostonárodná zgodovina slovenskega ucenekov, ni mogoče popisati, pričati. Vsi učenci so veselega obraza; učé. le z očmí se more pre skor igraje se Zato pa tudi tako v šolo tišé, zato si v krátkém toliko znanost pridobé. Zavolj velike množice otrok hočejo gospod kaplan sobo na svoje stroške najeti, in to misel gospodu Auguštinu, sedanjemu najemniku Ko • v • menske g hotli zaostati, ter hitro sobo in dilje za klopi zastonj rajsine, razodenejo. Tudi ta blagi gospod niso Po- lju d s t u y ki bi v prijetnej lahko razumlj besedi nudijo, kar so kaplan hvalezno sprejeli. vesele in žalostné dogodbe našega milega naroda od najstarejih do najnovejih časov pripovedovala in razla- Sedaj se tudi soseska iz dolgoletnega spanja iz Od ene straní otroci starše nadlegvajo, kterim gala Zatorej je društvo sv. Mohora v Celovcu skle nilo, s tim primerno darilo od 200 gold. sr. razpisati, ktero se ima tistemu pisatelju podeliti, kterega zgodovina bo od društvenega odbora za najboljšo in našemu prostému ljudstvu najprimernišo spoznana. Društvo ne tirja kacega preobširnega delà, v kte- > popiso- budí. teško dene, da so jih drugi tovarši, ki so se letošnje tri mesce v šoli branja in pisanja vadili, tako prehiteli ; od druge strani pa jih časti vredna duhovšina po moči nagovarja za solo. Naj bolj pa spanete izgled prej imenovanih gospodov izdrami in spodbode. Z županom A le- rem se vse tudi manj važne dobe natanjčn vale ali znanstveno, razlagale ; ravno tako se pa tudi šem Kern-am se bolji kmetje pogovoré, v sôbo peč in stole narede'. Veselite se, Komenčanje, šolo imate ter hvala lim ! ? more zadovoljiti le s kakim nacertom zgodovine.*— Bolj imenitne dobe v zgodovini našega naroda naj se, kakor so p. turške vojske itd. obširnej in prav prijetuo pripo- veselji příhodnost se vam nasmehljuje ! Da so Komenčanje sedaj živo prepričani velicega prida, kterega šola mladini, od- raščeuim iu vsi soseski donaša, šprica njih neskončno vre vedujejo, manj važne dogodbe nje k zapisovanju, ker se pa je ze dosti samo kratko odraščenih za omeniti. Na koncu vsake dobe naj se tudi véra, jezik, družbinsko in hišno življenje, običaji, slovstvo itd. blizo kakor s najde. njo oglasilo. je že blizo 300 otrok in Mahoma se je sedaj zgo dilo, cesar poprej dvé komisíi niste mogle doveršiti. Visokočastiti gospod fajmošter Franc Dolicelso Krempelnovej „dogodivščini Štajarske zemlje" z velicim veseljem obljubili šolo po vsi moči podperati; v ta namen so že tudi za bukve ubozih denarja pode- Kratko povedati, naj bo ta zgodovina v resnici prostonárodno iz kerščansko-slavjanskega obzira spisana, lili in se s tem pravega podpornika šole fare skazali da jo bo naše ljudstvo z veseljem prebiralo in tudi po- Prepričani pa , da vse dobro % v i šave ljudém dohaja, so polnoma zapopadlo. mesca oktobra 1853 Celovškem Rokopisi naj se gotovo do konca \me\[ v sredo po vernih dušah solarčki sv. rnašo, pri kteri db ki jib bo berš pretresel in spisatelju tište zgodovine se za primerno spozna, vstanovljeno darilo izplačal V Celovcu 31. oktobra 1852. Andrej Einšpieler, posljejo, jg0 že deklice, od gosp. kaplana navajene, prepevale. • i • V %# %/ ___ ki Šola se je tedaj zacasno začela; na slabih nogah y kakor vsaka nova stvar, še stoji, ali upati je ker Anton Janekic zać. tajnik zac. društva v združena moč" tako veselo začetek podpírá, da svitli zori. kl je nad Komend razlila , bo v kratkim zlato« solnce sledilo i Bog daj srečo f Ko m encan. 360 lz Ljubljane, Iz naznaníla, ki ga je unidan kme zati y da so se ozdravljanja tudi druzih in ne samo ko tijska družba v Ljubljani slavnima ministerstvama nauka pitnih bolezin pri podkovstvu učili, naj bi se ojstro prepo in kmetijstva na Dunaj in slav. deželnimu poglavarstvu vedalo, kakor sploh vsim mazačem in konjedeream, ozdrav v Ljubljani o zadevah podkovijske in živinozdrav- ljanje ži vinskih bolezin. niske učilniee pretečeniga leta predložila, povza memo sledeče izvesti, ki bi utegnile tudi minite biti: Zapisalo se je lani v to učilnico 20 učeneov, namreč 15 kovaških podmojstrov (kselov) in 5 mladih kme-tovavcov; dva (en kovač in en kmetovavec) sta prosto-voljno kmalo o začetku solo zapustila, enimu kovaču se začeti. Število letosnjih učencov znese 16. Ker pase občinstvu zna- vsak teden kovači dohajajo, da bi v solo hodili, je vodstvo podkovijske učilniee prisiljeno očitno na znanje dati, da se le o zaeetku solskiga leta (od konca oktobra) učenci v solo jemljejo, ne pa pozneje, ko je že veliko zamujeniga, kar se ne more z vsakim iz noviga je zavolj nedostojne obnase slovo dalo. Med kovači sta se zapisala dva le za pol leta, zgol samiga podkovat va se učiti, vsi ostali pa za celo leto, se se druzih živinorejskih in živinozdravniških uaukov učiti. Po domovini je bilo med omenjenimi 10 Kra j n co v y 6 Štajarcov, 2 iz Goriske, 1 pa iz Teržaške kronovine in 1 H or v a t. Izmed cel o let nih učencov in kovačev sta se v podkovstvu nar bolje obnêsla: Nagode France iz Planine na Krajnskim. Gast Jakob iz Karlovca na Horvaškim. Za tema pa so se podkovstva tudi dob izučili : Ma za roll Jernej iz Šežane pri Terstu. a ne z iz Kočevja na Krajnskim Š1 e i m v S B J J iz Sostanja Štajarskim Peter iz Salkane pri Gorici Peer France iz Mengsa na Krajnskim. Izmed polie tni h učencov sta se podkovstva d o izučila : Eržen France iz Tratev na Krajnskim. Stefa V « v Andrej iz Zeleznikov na Krajnskim Vsi ti so bili po vis. ministerskim patentu pripravni spoznani, pravico kovaškiga mojsterstva zadobiti. S tir je učenci niso še bili podkovske umetnosti dosto izučeni spoznani, ki tedaj ponavljajo solo. Iz v a j sk i h dravniskih ved nost 60 med celoletnimi ucenci pri preskušnji nar bol j • v • dnost razodeli v C o 1 n i k Dominik iz Dervanja na Štajarskim D i v j a k F Jan iz Frauheima na Štajarskim Anton iz Skale na Štajarskim Dob Nagode dnost so razodeli sledeci: France iz Planine na Krajnskim. Svare Janez iz Šostanja na Štajarskim. Gast Jakob iz Karlovca na Horvaškim. Peer France iz Mengša na Krajnskim. Sleimer Janez iz Kočevja na Krajnskim. Kuslan Andrej iz Cerknice na Krajnskim. Eisenhut August iz Št. Marjete na Štajarskim Gori up Miha iz Verha na Goriškim. v * v S tir je ucenci niso zadostili preskusnji. Iz tega naznaníla se vidi, da je letos spet v IXoriéar iz mnogih hraje v. Cesar Ferdinand je v Heichstadt-u za senám na nogi zbolel, pa mu je čejo vediti, da se bota leto snidila v Varšav i. v ze bolji. Nekteri časniki ho naš y se to in pa rusovski cesar Kmalo se pričakuje razglas rekrutiranja za prihodnje leto; nabira novincov bo mesca sušca; potřebovalo se jih bo nek le malo. Sliši je, da zavoljo dragine se bo cesarskim vradnikam, ki imajo manjši plačo, to je, tištim, ki nimajo čez 1000 gold, na leto, na vsacih 100 po 15 gold, poboljska dalo. Po zvedbah iz mnogih dežel našiga cesarstva se je živež v poslednjih 6 letih sploh več kakor za po lovíco podražil. C. k. ministerstvo nauka je župa nam in cesarskim gosposkam ukazalo, da naj staršem po kmetih, ki imajo za šolo pripravne otroke, résno pri-poročijo, da jih p ošij ej o v šolo, kakor postava za- Spet se sliši. da se je več ponarejenih pove. banknotov, to je tistih po 2 forinta, prikazalo; razločiti se dajo od pravih, da se v vodovitim natisu černa pika vidi. — V denarni kovnici na Dunaji kujejo nek sedaj noč in dan denar; po tem je pričakovati, da bojo prišle dvajsetice spet na dan. Na vsih cesarskih železnicah skupej je delalo od mesca januara do konca julia vsak V Gradcu je znani duhovni pisatelj dr. A. S chlor 2. dan t. m. umerl. — Te dní dan 17.053 delavcov. je přisel v Benetke carjevic rusovski s svojo zeno kraljevićem Virtemberškim in nadvojvodičem Hesen-Ka-selskim. Naznanilo smerti vojvoda Leuchtenber-š ki ga , ki jo je po je žalostno zadelo. y telegrafu iz Petrograda zvedil, ga Po dolgim odlasanji so vendar raz dělili nabrane darove nesrečnim pogorelcam v Saraje vim, 3000 fl. namreč, ki jih jim je naš cesar podařil, 100.000 piastrov od turškiga sultana; na vsako družino je prišlo 275 piastrov. — Sklep starašinstva v P ar i z u, ki se je 4. dan t. m. snidil, se glasi: „Ludevik Napoleon naj se vsede pod iménam Napoleona tretjiga nace-sarski prestol; pervi njegov sin naj bo njegov vpravičen následník; ako ostane brez otrok, smé kte riga moškiga dediča iz moških naslednikov rajniga cesarja Napoleona I. posiniti,— če ne, bo naslednik njegov iz zakona Jerome a in kraljevičine Virtember-ške". V sporočilu na starašinstvo, v kterim poterdi podkovanju zdravih in bolnih kopitinparkljev dobro izučenih kovačev na deželo šio. 11 učencov pa vstavo od leta 1852, govori Napoleon takole: „Ne skri si je v živinorejskih in živinozdravniških naukih tolikšno vam si, kako prederzno je, se ovenčati s krono Napo vednost pridobil o, da zamorejo, čeravno s tem kratkim le on ovo y ali y ker me je volja ljudstva na prestol po naukam dolocne pravice za ozdravljanje bolne vzdignila, mi ljudstvo samo dene krono na i i 1 f « « « a « rn.m a %j _ — * t • 1 a glavo". Nar živine ne za dobe, vendar živinozdravnikam in o po- novejši novice iz Pariza pravijo trebi pripravni pripomočniki pri živinskih boleznih, kakor iz civilniga in vojaškiga stanu zaperli. tudi popolnoma zvěděni mesogledi (Vieh-und Fleisch- v Parizu je za 500.000 frankov na leto prodano; na da so te dní vec oséb Cestno blato beschauer) na deželi biti. tega Pri ti priliki omenimo, da smo slisali, da se ne- frankov. kteri et va učili in si le pravico kovaškiga mojsterstva za- storil molčati za 3 milione Koš ut je bil unidan v Londonu povabljen jemnik delà gnoj iz njega in skupi iz - r....... ......J xi «un« ». ^^ J --- -------- * ------- r ----v — ki so se le polleta zgol samiga podkov- k nekimu zboru; na povabilo je odpisal, da je obljubo y ker je že y kar je na Angleškim 600krat dobili, tudi z ozdravljanjem bolne živine pečajo in 5 v««« u u u u i M T 1 j u U j V III UUIUIŽ ZilVJllV pi/VtJJU , 1U ^UVUIll , pu IV UUM » Dl da se, kakor tone more drugač biti, pri tem neumno in ložnosti, ko bi kazalo govoril, pa le bob v steno metal; le o kaki posebni pri m ~ _ ~ « « • «ti « l v • V 1 nerodno obnašajo. Takim, ki se nemorejo s spričbo ska spet y govoril. y da bi kaj doseći mogel y bo Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.