DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo |s v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma »e me •prejemajo. Uprava: Maribor, RuSka cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša m«*ečrvo 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim.	Malih oiflasov, ki služijo v posredovanje in »ocijalne namene delavstva ter nameščencev, stan« vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Dia 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije s« ne frankirajo.
Štev. 93.	Sobota, 15. novembra 1930.	j Leto V.
Avstrijske volitve in Jugoslavija.
Marsikomu se bo zdelo, da avstrijske volitve niso v nikakršni zvezi z Jugoslavijo. Vendar ni tako. Pozitivno lahko- trdimo, da moramo Jugoslovani biti zadovoljni in veseli, da je avstrijska socialna demokracija tako temeljito porazila predvsem fašizem in krščanske soclabe.
Vse demokratične stranke se vesele izida volitev v prepričanju, da so te volitve vsaj moralna garancija, da sc ne bo nihče upal dirati. v demokratično ustavo avstrijske republike in da bo razvoj tekel mirno svojo pot brez notranjih nemirov, ki bi izpodkopavali ugled avstrijske republike. To so razumljivi razlogi.
Za Jugoslavijo pa imajo avstrijske volitve poseben političen pomen. Med Jugoslavijo in Italijo so bile ponovno napete razmere, ki jih je provociral italijanski fašizem. In ni prav mnogo dvoma, če bi bile politične razmere drugačne kakor so, da bi bil italijanski fašizem še bolj agresiven proti Jugoslaviji. Vemo, da je bil avstrijski fašizem dogovorjen z italijanskim, da pusti italijanski vojski prehod preko Koroške za hrbet Jugoslavije in jo s tem podpira v slučaju vejne. Socialna demokracija je takrat odločno protestirala proti takemu vmešavanju v notranje razmere tuje države ter stala odločno na stališču, da mora avstrijska vlada vsak tak poizkus preprečiti in organizirano delavstvo bi bilo- vsakršno vmešavanje tudi samo preprečilo v varstvo mini in preprečitev novega klanja. Tega miroljubnega stališča avstrijske socialne demokracije jugoslovanski državljani ne morejo in ne smejo nikdar pozabiti.
Z avstrijskimi volitvami je Pa bila poražena tudi habsburška politika drja Seipla, krščanskih socialcev in fašistov. Vsakomur mora biti znano, kaj bi pomenila za podunavske de-žeie in Balkan restavracija1 Habsburžanov. Habsburžani bi ne prišli sicer takoj na prestol, ali vedeti moramo, da se za to pripravljajo tla nal Madžarskem in v Avstriji. Z zmago avstrijskih krščanskih socialcev in fašistov bi se avstrijska politika približala madžarski. Ustvarila bi se enotna politična ideologija dveh državic, ki jo podpira zlasti italijanski fašizem. S tem bi bila Jugoslavija in ostali Balkan obkrožen z močnimi sosedi, ki so po svoji naravi, ker niso zadovoljni z mirovnimi pogodbami, imperialisti in grade to svojo politiko na narodnostnem šovinizmu in deloma tudi verstvu, ki so najboljši pomoček v vsaki vojni demagogiji.
V Avstriji so ta stremljenja v zadnjih volitvah doživela poraz. Poraz pa ne bo ugodno vplival le na notranje razmere, ker so s tem iz* podrezane korenine nacionalnega in verskega fašizma, ampak mora zlasti ugodno vplivati na sosedine države. ki žele imeti dobre sosede in mir z njimi ter same svobodo in varnost, da se lahko normalno razvijajo.
Jugoslovani moramo biti torej hvaležni avstrijski socialni demokraciji, ki je s svojo sijajno zmago utrdila mir in preprečila grozečo reakcijo ne le doma, ampak v vsej srednji in! južni Evropi.
Možati nastop avstrijske socialne demokracije zasluži naše priznanje in moralno pomoč.
Ali sl že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige.
Usoda delavcev pod fašizmom
Mezde znižujejo, ne da bi poslušali mnenja strokovnih organizacij.
Prvič se je izvedlo znižanje delavskih mezd v Italiji proti volji fašističnih strokov, organizacij. Med-strokovni centralni strokovni odbor, ki mu pripadajo tudi podjetniške zveze, je sklenil, da delodajalci ne smejo izvršiti nobenega znižanja mezd, preden tega ne odobre pristojne fašistične delavske organizacije. Sedaj se pa pritožuje v četrtek v uvodniku list »Lavoro Fascista«, glavno glasilo prisilnih strokovnih organizacij, da so podjetniki predrzno kršili ta dogovor.
V posameznih strokah so podjetniki znižali mezde kar za 10 do 30 odstotkov, ne da bi delavske organizacije vprašali ali upoštevali njih argumente.
V kolektivnih pogodbah so določene najnižje in najvišje mezde za posamezne kraje in obrate. Podjetniki so pa sedaj razlagali te dogovore tako. da plačujejo povsod mi-
nimum, čeprav proti pogodbi oškodujejo s tem kvalificirane delavce za 10 do 35 odstotkov. Minimum, ki zadošča komaj za najnujnejše življenje in ni bil nikdar določen za kvalificirane delavce, velja danes za podjetnike kot maksimum'. List imenuje to početje kot nezaslišano in trdi. da nasrarotuie tako poveličevani Carta del Lavoro temeljnim določbam glede dela, ki je vendar naj-večja pridobitev fašistične revolucije. Članek kliče na pomoč ministrstvo korporacij. Ce ostane to razlaganje podjetnikov brez ugovora od strani fašističnih oblasti, potem1 so fašistični delavci oropani svojih naj-elemeiitarnejših pravic. Delavstvo ostane tako popolnoma brez moči in vpliva, kar ne bo imelo narodnogospodarske posledice, marveč predvsem tudi psihološke, moralne in zlasti politične.
Položal
Pred novo vlado in
Avstrijske volitve so dosegle velik moralen uspeh proti reakciji in proti šovinističnemu hujskanju proti demokraciji in za vojno razpoloženje,. V tem pogledu so avstrijski socialni demokrati izvojevali naravnost sijajen uspeli.
Nova zbornica se mora sestati v smislu ustave najkasneje mesec dni po volitvah, v tem primeru torej dne 9. decembra. Ni pa še gotovo, kaj naj se zgodi s sedanjo vlado.
Socialni demokrati zahtevajo predvsem, da odstopi kancler Vau.-goin in oba hehmvehrovca, ki po demokratičnih načelih nimata pravice sedeti v vladi.
Mogoče je celo, da ponudi predsednik sestavo vlade navidez socialnim demokratom. Takrat bi prišla v poštev predvsem dr. Renner ali dunajski župan Seitz. Mogoče pa je. da bodo krščanski socialci skušali napraviti koalicijo meščan, strank. Tedaj bi dr. Seipel igral prvo violino; vendar je ta kombinacija zaeu-
v Avstriji.
sklicanjem parlamenta.
krat malo verjetna, ker sta bila ravno Seipel in Vaugoin, ki sta spletka-' rila proti Scbobrovi vladi. Jako po-- gosto se čuje tudi mnenje, da se izvoljeni parlament zopet razpusti ter razpišejo nove volitve. Tak eksperiment bi, vsaj po našem mnenju, ne imel za reakcijo boljšega uspeha.
Socialni demokrati bodo uravnali svojo trezno politiko absolutno v obrambo avstrijske parlamentarne republike.
Desničarski kurz v Avstriji ostane?
Šele nekaj dni po volitvah so prišli oholi reakcionarci do sape iti trobijo v svet, da mora ostati v Avstriji še dalje desničarski kurz.
Prepričani smo, da sc ta oholost ne bo obnesla, ker v politiki v Avstriji tako z ozirom na politične kakor na gospodarske razmere ne bodo zadoščale fraze in protiljudska ter protidelavska politika.
Avstrija jc sicer svobodna demokratična republika, ki pa je gospodarsko odvisna od inozemstva.
Francoski volni proračun.
40 milijard dinarjev za vojaštvo.
Francoski vojni proračun izkazuje 12.2 milijardi frankov, in sicer: za armado 4.8, za mornarico 2.8, za ko-lonijalne bojne sile 2.3 in za letalstvo 22 milijarde frankov. Razen tega
obsega še ostali proračun raznih vojnih potrebščin za 4 do 5 milijard frankov. V naši valuti znašajo te postavke okoli 40 milijard dinarjev.
V obrambo miru.
Hoover proti vojni.
da je mogoče tudi najbolj nemogoče
Predsednik Zedinjenih držav Hoover je imel govor povodom, 11. obletnice premirja. Omenil je Kellogove pogodbe in pa londonsko razorožit-veno konferenco, ki da sta dva važna mejnika v borbi za svetovni mir. Po njegovem! mnenju ni več daleč čas, ko se bo posrečilo odstranjevati vse spore med narodi potom razso-diščnega postopanja. Zaenkrat jc že gotovo, pravi Hoover, da je med narodi in državami še mnogo netiva za spore in da more iz teh sporov še vedno kje izbruhniti kaka nepričakovana vojna. Kar se Evrope tiče, je izjavil Hoover, kjer je položaj posebno že od nekdaj napet, mislijo, da je treba vsak spor reševati samo s silo. Toda počasi pa bodo morali to svoje mnenje zamenjati s prepričanjem,
spore reševati na miren način.
Macdonald o razorožitvi.
Ministrski predsednik Macdonald je imel na banketu v Guilthalu daljši govor v spomin enajste obletnice miru, v katerem se je obširno bavil z razsodiščnim postopanjem ter vprašanjem razorožitve. Med drugim je rekel, da morajo vsi narodi doprinesti svoj delež k delu za splošno razorožitev im s tem dokazati, da ne žive več v oni miselnosti kot leta 1914—1918. Velika Britanija je vsak trenutek pripravljena prevzeti vodstvo pri razorožitveni akciji ter bo posvetila temu vprašanju vse svoje sile ter pozornost.
Kaj imajo nemški delavci od vladnih razsodišč v mezdnih
sporih?
Znižanje mezd.
Berlinski kovinarji so hoteli s stavko preprečiti znižanje mezd, ki so ga podjetniki naznanili. l)ejan:-ko pa je bil izpor kovinarjev. Podjetniki so hoteli reducirati mezde prvotno za 12 odstotkov. Po večtedenski stavki in obravnavah je posredovala vlada in obe stranki sta se podvrgli razsodišču tarifnega urada, tako delodajalci kakor kovinarska organizacija.
V smislu dogovora se je razsodišče res sestalo in sklenilo, da smejo podjetniki znižati mezde za S odstotkov na dan, in sicer polovico takoj, polovico z 18. januarjem 1931.
Naravno je, da je bilo delavstvo razočarano, ker je pričakovalo, da bo sodišče določilo kako srednjo postavko, morda 4%, ne pa se izreklo za višjo postavko kakor so jo podjetniki takorekoč še zahtevali.
Listi menijo, da je bila-ta razsodba izrečena na željo kanclerja Brtininga. Pozabiti pa tudi ne smemo, da jc v nemški vladi voditelj krščanskih socialcev Stegenvald minister socialnega skrbstva.
Celo v »Berliner Tagblattu« imenuje člankar to razsodbo Pyrrhovo zmago kovinske industrije, ki ne more roditi dobrih posledic.
Člankar poudarja, da so prav delavci konzumenti in z gospodarskega stališča bi bilo le pametno, če bi vlada in industrije! predvsem znižali cene življenskim potrebščinam in šele potem mislili' na redukcijo mezd.
Razsodba je politično in gospodarsko slaba. Kričanje o znižanju produktivnih stroškov postaja tako predrzna fraza, da se ob stvarnem razmotrivanju popolnoma pozablja, da te trditve niso resnične. Pa tudi politično je za podjetnike ta manever skrajno nesrečen, ker se tira delavske množice v skrajno razburjenost, ki so pričakovale, da se izreče pravična razsodba.
Glede zahteve, da se znižajo sorazmerno tudi cene življenskim potrebščinam. Na drugi strani se pa vlada izgovarja, da je fnižanje cen življenskim potrebam nemogoče. — Šestdeset odstotkov nemškega naroda so delavci in nameščenci, torej tudi glavni konzumenti.
Železninarski kapital in vlada nista hotela teh važnih momentov u-poštevati, zato nosita tudi odgovornost za nadaljnji razvoj.
Delavstvo je nad dogodkom razburjeno in razočarano. Kovinarska zveza se je o stvari posebej posvetovala danes na posebni seji.
Nedvomno pa je delavstvo izgubilo ob tej priliki zaupanje v tako-zvane tarifne urade, ki imajo namen posredovati med delodajalci in delavci v sporih.
Vladna kriza v Belgiji
V belgijski vladi je nastal spor zaradi flamskega jezika. Odstopili so štirje liberalni ministri, na kar je predsednik podal demisijo cele vlade.
Lappovci zmagali v finskem držav, zboru.
Dne 11. t. m. je bil v finskem državnem zboru sprejet Lappovski zakon proti komunistom s 66 glasovi. Za predlog so glasovale vse meščanske stranke. Zakon je naperjen obenem proti socijalistom.
VeliCasftna proslava delavske pesmi v Celju.
Pevska podzveza ustanovljena. — Sijajen koncert pev. društev »Svobode« ob ogromni udeležbi.
Preteklo nedeljo je doživela delavska pesem v Celju tak triumf, kakor še nikdar.
Najavljeno ustanovno zborovanje pevske podzveze »Svobode« se je izvršilo v dopoldanskih urah v naj-lepšem redu in z veseljem sporočamo vsej delavski javnosti, da je pevska podzveza »Svobode« ustanovljena.
Popoldne se je pa vršil pevski koncert pevskih zborov »Svobode« iz Maribora, Hrastnika I in II, Zabukovce in Celja. V nabito polni dvorani Narodnega doma je zaorila delavska pesem in izzvala ogromne aplavze, da ne rečem eksplozije navdušenja in zanosa. Pa kdo naj bi ostal ravnodušen ob mogočnih akordih dvigujoče se: Dani se! in osvežujočih melodijah: Planinske rože. ki jih je prav dobro zapel Hrastnik II.
Ni naš namen, da bi vsevprek hvalili, ker taki pevski koncerti morajo služiti pevskim zborom kot korektiv, kar je na njihovem predvajanju dobrega in kaj bo treba še izpopolniti. Taki koncerti morajo vzbuditi med pevskimi zbori plemenito tekmovanje in pobudo k vedno večji izpopolnitvi.
Pevski zbor Zabukovca je pokazal mnogo dobre volje in dasi je še mlad, ni imel preveč treme. »Vzbu-jenje duhov« je pretežka pesem za tako mlad in še maloštevilen zbor. Ko se bo prihodnjič sestavljal program takemu koncertu, naj organizatorji strožje pazijo, da bo dobil vsak zbor take komade, ki odgovarjajo njegovim močem. Predvajanje pesmi je bilo prenaglo in zbor bo moral spopolniti zlasti prve base. Solista ima dobrega in je zbor kot ce-
lota napravil prav prijeten utis. Sodeč po njihovem: pogumu pričakujemo in smo prepričani, da bo zbor prihodnjič še v odličnejši formi.
Maribor si je izbral težek program in ga je izborno obvladal. Im-ponira lepa skladnost in gracioznost, s katero predvaja. Mariborčani so se zlasti odlikovali v predvajanju »Zaljubilo se je solnce« in »Izpremenje-no srce«.
Imeniten je Hrastnik I. in imeniten njegov pevovodja. Silno je užga-la Špoljerjeva »Malo ja — malo ti«, ki jo je zbor ponavljal. Prelovčeva: Slava delu! je pa elektrizirala poslušalce, da so izbruhali v eksplozije aplavza. Pevovodja ima originalno interpretacijo, zbor je jako številen in ima zlasti II. base, ki vzbujajo rešpekt.
Celjani so imeli v nedeljo svoj dan. Vtis je napravilo že njihovo impozantno število. »Pevsko slogo« je odpel zbor z vehemenco in nenadkri-ljivim navdušenjem. »Dvanajst razbojnikov« je naredilo svoje in: »Moja kosa je križavna« nas je privedla iz ponosnih ruskih poljan med poskočne pastirje naših planin. Višek slavnostnega razpoloženja je vzbudila lastna skladba voditelja zbora Cirila Preglja, kateremu je plačal ta dan ves ogromni trud, ki ga je imel do sedaj z zborom. Dobil je lep šopek rdečih nageljev in s. France Svetek se mu je po nalogu pevskega zbora ob viharnem pritrjevanju občinstva lepo zahvalil.
Bil je krasen dan, zato se vsem pevcem iz Maribora, Hrastnika, Zabukovce in Celja zanj iz dna srca zahvaljujemo.	Obrov.
Iz rudarskih revirjev.
Nesreče v revirjih in beda rudarjev. Komaj so položili k zadnjemu počitku rudarja Ffanca Peršeta. ki se je na zapadnem obratu v Trbovljah smrtno ponesrečil, že prihaja iz Zagorja vest, da se je dne S. t. m. v kotredeškem rovu težko ponesrečil P. Bukovšek. Imenovani je na svojem odkopu odbijal krovnino za vzpostavo opore. Pri tein pa se je utrgal večji kos krovnega premoga, ki je podsul Bukovška. Le srečnemu slučaju in pa prisotnosti duha njegovega tovariša Majdiča, ki je moral na prsih na tleh ležečega razbiti premogovno plast, se je zahvaliti, da Bukovška ni zdrobilo. Kljub težkim poškodbam je upati, da bo Bukovšek še sposoben za delo. — Pomanjkanje med rudarji narašča. V novembru mesecu, ko bi morala biti največja zaposlitev, se dela še samo 4 do S šihtov tedensko, če vzamemo, da se na zimo v vsaki družini zvišajo potrebe za razne nabavke, potem si
lahko mislimo, da rudarji ne bodo v stanu svoje družine niti z najpotrebnejšimi preskrbeti, ker so v tem letu izgubili približno do 70 delovnih dni. Ali je čudno, če se rudarsko dekletce odpravi v gozd po gobe za skromen obed in tam od slabosti in lakote omedli. Cuje se, da razna dobrodelna društva, kakor Ciril-Metodova in Vin-ceticijeva družba in še nek drug odbor zbirajo prostovoljne darove za uboge rudarske družine. Izgleda pa, da je to bolj časopisna reklama, nikakor pa velikopotezna akcija. Sploh pa je žalostno, da se za rudarje berači, ko pa ti vendar delajo in ustvarjajo. Boljše bi bilo, da bi tisti, ki hočejo na ta način igrati samaritanca, pomagali rudarjem, da bi mogli prisiliti Trboveljsko družbo, da bi jim za njih delo plačala, kolikor je isto vredno, potem pa rudarjem ne bo treba stradati in nikomur zanje beračiti !
Doma in po svetu.
11.	novembra 1918. Dne 11. novembra 1918 je bilo sklenjeno premirje. Države zmagovalke v svetovni vojni so se tega dneva spominjale in druga drugo poveličevale. Ta dan bi morala biti manifestacija za trajen mir. Kakor je bil konec vojne razveseljiv dogodek, je vendar dan premirja spominski dan vsega gorja, ki ga je donašala vojna; spominski dan človeške demoralizacije, ki je dopuščala pohotnemu vojaškemu imperializmu, da je vojna nastala. Ta dan naj pomeni za nas: nikdar več vojne!
Ali res cene padajo? Že nekaj časa prinašajo razni časopisi poročila o neprestanem padanju cen, in sicer tu in v inozemstvu. Toda človek se vpraša, kako je mogoče, dd se to padanje cen na trgu in v prodajalnah nič ne pozna. Kmet tarna, da nič ne pridela, oziroma, da mora vse pridelke prodajati po naravnost sramotni ceni. Med tem' pa mora konzument plačevati vse življenske potrebščine po cenah, kakršne so bile pred padanjem cen. Je silna uganka, kam gre razlika med ceno, za katero! producent prodaja svoje pridelke ter ceno, ki jo plačuje konzument v trgovini? To bi bil hvaležen predmet, da se z njim pobavijo oni ljudski predstavniki, ki so naše ljudstvo zastopali pri predstavnikih vlade. Pa ne vem, če se je kateri na to spomnil. Baš čita-mo, da sc vlada v Berlinu zelo inte-resira za cene kruha, mesa in mleka in da zahteva od trgovcev na drobno, da morajo takoj cene prilagoditi cenam na debelo, ki so tudi tamkaj padle. Tako se bo moralo n. pr. mleko prodajati za en pfenig, torej za 13 in pol pare v našem denarju, ceneje kot dosedaj. Kruh se bo prodajal za štiri pfenige ceneje. Seveda smo pa mi tako kavalirski, da niti ne upoštevamo par' ampak kvečjemu se zmenimo za dinarje. Trebalo bi, da bi enkrat dobili jasnost, kako stoji z razmerjem cen. Potem bi bilo treba, da bi že enkrat dobili drobiž, ki bi kaj zalegel, kajti dinar ima samo svojo vrednost — navidezno — kadar ga delavec prejme, ne pa, kadar ga izdaja. To je eno najbolj perečih ljudskih vprašanj, ki se tičejo velike večine naroda. Nek dunajski list je objavil, da namerava Jugoslavija uvesti monopol na žito, to se pravi, da bo vlada prevzela nakup in prodajo žita. Z ozirom na strašno navijanje cen, ki jih vrše žitnoborzni špe-kulantje pri nas, bi to bilo le pozdraviti. Toda poročilo pristavlja, da se namerava potom monopola cene v notranjosti naše države znatno dvigniti zato, da bi se potem lahko cene za izvoz zvišalo. Na ta način bi prišli domači konzmnenti iz dežja pod kap. Takšne odpomoči si pač ne moremo želeti, da bi mi ceho doma plačevali za inozemstvo, kar se sicer že deloma sedaj vrši. Upamo, da so
to tudi prazne kombinacije. Ampak nekaj drugega bi vlada lahko storila, da obvaruje producenta in konzu-inenta. Ona naj prevzame od producentov vse žito po primerni ceni ter ga potem porazdeli na konzumente brez dobička plus režija. S tem bi preprečila špekulacijo in cene bodo še vedno tako nizke, da bo izvoz mogoč. Torej cene se morajo znižati in ne morda še zvišati!
Bivši Radičev poslanec Karl Kovačevič sklicuje dne 7. decembra v Zagreb velik kmetiški tabor, na katerega pride po njegovem mnenju 80 do 100 tisoč kmetov iz cele bivše hr-vaško-slavonske dežele. Prireditev je patriotična demonstracija.
Izid parlamentarnih volitev v Avstriji in »Slovenčevi« komentarji Prejeli smo: Zelo težko stališče je imel »Slovenec« v času volilne borbe v Avstriji, ko je moral gledati, kako se družijo njegovi somišljeniki v Avstriji s heinrvvehrovskim fašizmom-ki se zopet brati z Mussolinijevim, Hitlerjevim in madžarskim, in ima kot edini cilj. s pučem vzpostaviti najpoprej fašistično diktaturo, kateri bi sledila obnovitev habsburške monarhije z Otonom na prestolu. Čitali smo »Slovenčeve« komentarje in kritiko o stališču krščansko - socijalne stranke, ki se je družila in vezala s »Heimvvehrovci«. Sedaj po volitvah pa vidimo vso njegovo neiskrenost, ko odobrava postopanje koroških Slovencev, da so s svojimi glasovi z vso vnemo podpirali krščanske so-cijalce, torej one, katerih postopanje zaradi zvez s fašističnim »Heimweh-rom« je poprej kritiziral. Kje je tukaj iskrenost? Če »Slovenec« dobro ve, kake zveze imajo njegovi somišljeniki v Avstriji in kak namen imajo v slučaju volilne zmage, kako se more veseliti, da so tudi koroški Slovenci pomagali tej lepi družbi? Ali kljub vsem odkritim in prikritimi borbam je avstrijsko socijalistično delavstvo častno odbilo in premagalo združeni reakcijonarm naval rva demokracijo
in republiko. S tem je manifestiralo za svetovni mir, katerega hoče kaliti združena reakcija vseli dežel. Za to je avstrijsko socijalistično delavstvo lahko dvojno ponosno na svoj nedeljski uspeh.
Zopet požar na Bledu. V nedeljo ponoči okoli 11. ure je pričela goreti iiiša Franceta Rogača v Zagoricah. Požar je uničil hišo, hlev in skedenj skoro popolnoma. Zločinca še niso izsledili. Gre nedvomno za duševnega bolnika, ker sc požari tako pogosto ponavljajo.
S pripravljalne razorožitvene konference v Ženevi. Na pripravljalni razorožitveni konferenci v Ženevi je nemški delegat Bernstorff zahteval, da se izvede razorožitev tudi na kopnem, ker brez nje sploh ne more biti
Ivan Vuk:
Usoda malega Marka
»Ne taji,« ga strese žandar za ramena. »Stvari, ki si jih pokradel.«
Marko osupne.
»Nič nisem kradel.«
Marko se je ogledal in videl, da stoji njegov tovariš molče ob strani in gleda v tla.
»Prodajalca časopisov sva,« reče tovariš, »in ne kradeva!«
»Vemo,« je odgovoril žandar. »Bosta že na policiji povedala. Alo, stopajta!«
Marko je slišal besedo policija in se je spomnil, da mora tani dobiti papir, kjer se govori, kdo je, kakor mu je povedal upravnik časopisa.
»Ali je to tisto, kar potrebujem,« je pomislil Marko. Ko pa je stopil na ulico in videl tri žandarje, ki so ju gnali z nasajenimi bajoneti, mu je takoj prišlo spoznanje. Videl je namreč take ljudi doma v Aleksincu in je vedel, zakaj so.
»Kakor hudodelca me ženejo,« mu je reklo nekaj in strah ga je postalo. V tistem: hipu je pa pristopila k njemu tudi Beda in se mu nasmehnila.
»Pozdravljen, Marko; ej, vesela te bo mati.«
»Mati,« je ponovil tiho in vsa bolečina je bila v teh besedah.
Ko je stal Marko v pisarni policijskega uradnika, je bil v njem že storjen sklep: Mati ne sme zvedeti za to sramoto. Umrla bi od žalosti.
Pred sabo je zagledal zopet Bedo.
»Kaj pa ti tu?« je vprašal in nato sam pristavil: »Sicer pa je tu tvoje mesto!«
Beda je stopila bliže k njemu in je rekla:
»Prišla sem, da te vidim. Zakaj dolgčas mi je bil po tebi. Pa sem rekla: * Poglej no tistega Marka, kaj neki dela? Saj je tvoja dolžnost, da pogledaš za njim.
»Hvala za tako pažnjo,« je odvrnil Marko. »Bolje bi bilo, da bi se ne zanimala zame.«
»Kh,« je rekla Beda. »Neuljuden si, dečko. Kaj ne veš, da so me poslali tisti, ki so kupili kri tvojega očeta? Ti si sicer šel s hudobnim namenom, da zaslužiš denar in me poženeš iz hiše. Toda to ni tako lahko. Veš, oni, ki so kupili tvojega očeta, so mi dejali, da se ne smem umakniti od tebe in tvoje matere. Ker, so rekli, taka je cena za tisto kupljeno kri...«
Uradnik je pogledal Marka in pomočil pero v črnilo.
»Odkod si?« je vprašal trdo.
Marku je takrat šinilo v glavo.
»Kaj, če ni to dogovorjeno z Bedo, da bi mučila mater?«
Ozrl se je na njo, ki je stala tam v kotu in grenak nasmeh je zganil njegove ustnice.
»Kaj ne boš odgovarjal,« se je zadrl policijski uradnik nad Markom. »Še malone v plenicah, pa že tak nepridiprav.«
»Ničesar nisem zakrivil,« je odgovoril Marko.
»Vprašal sem te: Odkod si?«
»Iz Aleksandrovca,« je odgovoril deček pogumno in se po strani ozrl na Bedo.
»Ne boš,« je pomislil.
»Kako se zoveš,« je vprašal dalje policijski uradnik.
»Marko Ristič,« je odgovoril že docela hrabro Marko.
»Po kaj si prišel v Beograd?«
»Da zaslužim. Brat in sestrici so lačni in mama tudi.«
Pri spominu na bratca, sestrici in mater se mu je storilo milo in tiho je začel plakati.
Policijski uradnik se je naslonil nazaj, ga pogledal od nog do glave in ponovil zbadljivo:
»Da zaslužiš?.. Aha.. Znam..«
Nato se je razjezil vsled dečkovih solz in se zadrl:
»Kaj se cmeriš, nepridiprav? Doma bi ostal in priden bi bil. Zakaj si sc prišel potepat v mesto in krast.«
»Ničesar nisem ukradel,« je odgovoril Marko.
»To bomo videli,« je rekel uradnik. »Pošteni dečki ne hodijo spat v razpadajoče hiše.«
»Nisem vedel kam drugam in deček me je vzel s seboj. Nikdo drugi se ni hotel pobrigati zame. Noč pa je že bila.
Uradnik je namignil žandarju.
»Odvedite ga!«
Kratko je rekel, kakor pri vsakem drugem hudodelcu. In žandar je prijel dečka za ramo. kakor je imel navado, da je prijemal vsakega, nad katerim je uradnijc izrekel besede: »Odvedite ga!« ter ga je odvedel po stopnicah v kleti, kjer so bili zapori za vse, kj so jih privedli na policijo, ne oziraje se, ali so bili resnični hudodelci in postopači, ali pa pomotoma sem pripeljani, bodisi da so šteli deset ali petdeset let.
(Dalje prihodnjič.)
jVeg uj iudi
Ovoje lepe zobe
m
N®
da bodo pristojali Tvojim rudečim ustnicam in nežnima licama. Upotre-bljavaj dnevno edino
argov
KALODONT
J&
v •
ep si	z
Svetovno gospodarsko razdejanje.
Z brzovlakom v kaos.
(Nadaljevanje.)
govora o pravi razorožitvi. Kar velja za pomorsko razorožitev, mora veljati tudi za oboroževanje na kopnem.
Praznik republike. Avstrijski so-cijalni demokrati so kot vsako leto priredili tudi letos na državni praznik, 12. novembra, na Dunaju slovesno povorko, katere se je udeležilo ogromno število prebivalstva. Predsednik republike Miklas je imel v radiu govor ter povdaril, da so volitve pokazale, da hoče avstrijsko ljudstvo demokracijo in da je proti fašističnim eksperimentom. (Kako se to strinja s stališčem Vaugoinove vlade?) Parlament bo sklican za 9. decembra.
Major Pabst zopet v Avstriji. Izgnanega heinrvvelirovca majorja Pab-sta so njegovi tovariši na Brenncrju v sredo sijajno sprejeli, ko se je vrnil iz Italije. Odšel je v Inomost. od tam se vrne na Dunaj z grožnjo, da bo nadaljeval politiko proti demokraciji.
Koliko je cesarju zvestih volilcev v Avstriji? V Avstriji je kandidirala tudi cesarju zvesta ljudska stranka in je dobila — 157 glasov. Iz tega uspeha habsburških monarhistov je jasno razvidno, da je avstrijski habsburški monarhizem prazen bavbav in ga slikajo kot nevarnega zmaja popolnoma po nepotrebnem1. Tudi knez Starhemberg je temeljito pogorel s svojim velikim topom, ker je danes realno življenje preresno, da 'bi utegnile komedije mnogo vplivati na vo-lilstvo.
Odbor za pocenjenje živil so
ustanovili v Nemčiji. V odboru so med drugimi finančni minister, minister prehrane, minister dela, gospodarski minister in pruski trgovinski minister. Vrši se pa že borba za znižanje krušnih cen. Manjši Peki so znižali cene kruhu za 4 pfenige, tovarne kruha se pa znižanju cen upirajo.
Venizelos — vojni minister. V
Grčiji izvede predsednik vlade Venizelos več izprememb v vladi. Sam ie prevzel še vojno ministrstvo, kar znači, da se hoče opirati tud v — politiki na vojsko.
•
Prehlajenje, influenca, grira ter
vobče pri vsakem: nerazpoložen ju, kjer je nekaj vročine poleg je treba, da drgnete telo s prepantom Alga. Vročina popušča, spanje je lahko in zdravo. Skrbite, da bo telo sveže in duh čil.
Požig šole v Julijski Benečiji. V Bovcu so dne 10. t. m. zvečer neznanci zažgali šolo. Ogenj je bil položen v italijanski knjižnici. Ogenj sta prvi opazili italijanski učiteljici, ki sta sta-novali v pritličju šole, knjižnica se je Pa nahajala v prvem nadstropju. Razume se. da italijansko časopisje divja proti domačinom.
Hiša se je porušila v Lyonu na Francoskem. Dne 13. t. m. se je v Lyonu zrušila stara dvonadstropna hiša. Razvaline so porušile več sosednih manjših hiš. Nesreča se je zgodila ponoči in je podsula nad 30 ljudi. Reševalna dela so šla počasi od rok. Iz razvalin so izvlekli prvi dan 7 ranjencev in 4 mrtvece. Pod razvalinami se nahaja tudi 9 redovnic.
Nezaposlenost še vedno narašča.
V Zedinjenih državah so uradno ugotovili nedavno, da je v državi 3 in pol milijona nezaposlenih. V Angliji pa je znašalo število nezaposlenih dne 3. novembra 2,263.127. V enem mesecu je naraslo število nezaposlenih več kot za 25.000. — Kaj naj store vsi ti izobčenci iz narodnega gospodarstva in družbe?
Prohibicija v Zedinjenih državah bo odpravljena. Predsednik Zedinjenih držav Hoover je imenoval komisijo, ki naj prouči vprašanje prohibicije. Komisija je dovršila svoje delo in priporoča točenje in pridelovanje piva do štirih stopinj alkohola. Isto-tako naj bi se prodajalo vino. ki ne sme imeti več kakor štiri stopinje alkohola. Vse kaže, da Amerikanci dobe v kratkem svobodo pijančevanja, če se jim bo poljubilo.
Nalagajte svoje prihranke
v Štajerski hranilnici In posojilnici v Mariboru, Slomškov trg št. 6.
Maribor.
Kulturno delo v mariborski »Svobodi«.
Kakor vsako leto, bo tudi v letošnjem zimskem času prirejala »Svoboda« tedenska predavanja, vendar v večjem obsegu kakor doslej. Odbor je pridobit letos za predavanje najboljše mariborske predavatelje (prof. Favai, Golouh, Grčar, Petejan, prof. Stupan, prof. Teply in dr. Žgeč), ki bodo predavali o zgodovini, sociologiji, gospodarstvu, vzgojeslovju itd.; na posebno željo se bodo organizirala tudi predavanja o zdravstvu. Predavanja se bodo vršila vsako sredo ob pol 8. uri zvečer v društvenih lokalih na Slomškovem trgu št. 6. Prvo, otvoritveno predavanje pa bo v sredo, dne 19. novembra, ob pol 8. uri zvečer v kinu Apolo; kot predavatelj bo nastopil Rudolf Golouh, pred predavanjem pa bo zapel pevski odsek »Svobode« nekaj pesmi. Vstop prost.
Razen predavanj pa bo organizirala »Svoboda« tudi delavske predstave v gledališču in sicer po zelo znižanih cenah (od 12 Din navzdol). Prva predstava bo v soboto, dne 22. novembra, in sicer izborna Nušičeva komedija »Gospa ministrovka«. — Vsakdo, kdor se hoče pošteno nasmejati, naj si pravočasno priskrbi vstopnice pri zaupnikih ali pa v čitalnici »Delavske zbornice«. Delavske predstave se bodo vršile vsak mesec enkrat; na sporedu imamo lepe drame s socialnim obiležjem in pa tudi opere.
Vse delavske zaupnike in predstavnike delavskih organizacij prosimo, da pridejo v pondeljek, dne 17. novembra, ob 7. uri zvečer v Delavski dom, Frankopanova ul. 1, po letake za predavanje in vstopnice za predstavo. — Odbor.
Na meji ustreljen. Minulo sredo so pri Zgornji sv. Kungoti finančni organi prijeli neznanega moškega, ki je menda hotel prekoračiti mejo. Ko so ga nato hoteli izročiti orožništvu, se jim je neznanec iztrgal ter stekel proti meji. Ker se na poziv službujočega organa ni hotel ustaviti, je le-ta streljal in ubežnika smrtno zadel. Pri preiskavi ustreljenega se je izkazalo, da je identičen s 34 letnim Gottfried Lazarjem, ključavničarjem iz Maribora. Domneva se, da je Lazar bil komunistični kurir.
Člansko zborovanje konzumnega društva za Slovenijo, oddajališče v /Mariboru. V nedeljo, dne 16. novembra t. L, se bo vršilo ob pol 15. uri v gostilni »Friedau« na Po-brežki cesti zadružno zborovanje Konzumnega društva s sledečim dnevnim redom: 1. Poslovno poročilo krajevnega odbora. 2. Poročilo delegata načelstva o poslovanju zadruge in računskem zaključku za leto 1929-1930. 3. Razprava o predlogih. — Dolžnost vseh kupujočih članov je. da se tega zborovanja polnoštevilno udeležijo.
Manufaktura, krzno, trenchcoati, Hubertus-plašči, usnjene suknje in pletenine. L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. — Plačilne olajšave!
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih!
Celje.
Celjski podžupan odstavljen. Celj -ski podžupan dr. Ogrizek, znani pristaš bivše SLS, je prejel dne 11. t. m. odlok kraljeve banske uprave v Ljubljani, s katerim je bil razrešen dolžnosti kot podnačelnik in odbornik mestne občinske uprave v Celju.
Industrijec Majdič Peter je dne
12.	t. m. umrl v Spodnji Hudinji pri Celju. Lastnik je bil parnega mlina, tovarne kocev in šarnote ter deležnik tekstilne tovarne v Jaršah. V Celju je pozneje ustanovil veliko trgovino z železnino. Dočakal je 70 let.
Zabukovca.
Delavsko gledališče. Tukajšnji dramatični odsek »Svobode« priredi v nedeljo, 16. novembra, v dvorani 8. Pik la v Grižah tridejansko burko »Tom Sawyer«, sketcli po Molierje-vih »Skapinovih zvijačah«. Igra bo vzbujala obilo smelra, zato ne zamudite ugodne prilike!
Zalog.
Otvoritev oddajališča Konzumnega društva. S I. nov. t. 1. smo v našem okolišu otvorlli Konzumno društvo, oddajališče v
Jasno je, da je mogla trajati ta faza le do momenta, ko sc je lačni trg nasitil in napolnil z blagom. Tempo svetovne industrije in tudi agrarne produkcije se je večal in moralo je priti do leta 1923-24, ko je nastopilo iztreznjenje. Vsaki konjunkturi sledi kriza po principu valovanja in sedanja kriza je pričela takrat. V kratkem razdobju sta bila producent in trgovec postavljena pred nov problem. Znašla sta se naenkrat v položaju, da je treba šele poiskati trgov, kjer se bo producirano blago lahko prodalo. Naletela sta na konkurenco, ki je ravno tako iskala trga, izkazalo pa sc je. da je trg že napolnjen, da je z blagom dobro založen, pričela se je doba konkurenčnih bojev in cene so padale. Producent je bil prisiljen gledati tudi na kvaliteto izdelkov in krajevni okus. pa je moral znižati tudi cene. če si je hotel vsaj za nekai časa zasigurati odjem. Ljudje vseh slojev, ki so si v fazi verižništva na lahek način pridobili velike dobičke, so v pričetku nove faze in v strahu pred razvred-
vodstvu. Nadalje pa pozivamo vse delavstvo našega kraja, da nabavlja vse svoje potrebščine edinole v tej delavski zadrugi v našem okraju. Malomarnost ali neuvidevnost naših delavcev, tako fizičnih kot duševnih, bi bila, ako bi ne uvideli te potrebe, podpirati delavsko gibanje kulturno, strokovno in gospodarsko. Bodimo odkriti: Le če bomo
notenjem denarja investirali svoje kapitale v produkcijo in obrati so rastli, kakor gobe po dežju. Ta faza se v bistvu sedaj zaključuje, ker je pokazala svojo popolno neupravičenost, zapušča pa nam strašno razdejanje.
Povedali smo že, da je čez dalje silnejša konkurenca pritiskala cene navzdol, kar se je seveda poznalo najpreje v veliki trgovini, dočiin je detajlna trgovina sledila padanju. Padajoča tendenca traja še dalje in vsak dan nam v tem oziru prinese nova presenečenja, ker nekatere cene ne krijejo več niti produkcijskih stroškov, kaj šele vrednosti blaga samega. Padle so cene žitu, premogu, bombažu, volni, lesu, petroleju, bakru. cinu, železu, svincu itd. itd., skratka padec cen je tako vsesplošen, da ni izvzet skoro noben predmet in bi se morale konzuinentske množice takega padanja le razveseliti, če bi imelo le količkaj zdravo podlago, v tern slučaju pa je to baš nasprotno.	*
like vas pozivamo, da se brez vseh predsodkov vpišete in postanete člani našega delavskega Konzumnega društva, oddajališča v Zalogu. — Več delavcev.
»Prijatelj prirode".
Prijatelj Prirode, Maribor. Pondeljek, dne 17. novembra, ob pol 20. uri odborova seja v društvenem lokalu, Frankopanova ulica 1.
Zalogu. Ni nam treba posebej poudarjati važnost tega dogodka za našo, kakor že vsi trdinio, »delavsko občino«. Predvsem, kar moramo storiti, je, da tem potom izrekamo
aktivni tudi v naših inštitucijah, bomo lahko zaznamovali uspehe. Zato delavci brez raz-
srčno zahvalo za uvidevnost centralnemu
Ferdo Delak:
Politično gledališče.
(Konec.)
Odrska slika v »Hoppla, wir leben« je
'pretiiste.vH-a.La v glavnem sveitlabnio-transspa-itemitaa addeljemja, iki so vezala odrsko širino i odrsko viiino. »Rasputinovo« scenično sliko lahko oazotremo se£m*atmi-ijjfabius-oid*r. V obeh inscenacijah oparimo eno težnjo: vezati posamezni prizor z univerzalnim družabnim postankom. Inscenacija »Švejka« 5in »Konjunkture« (podčrta vedno jasneje dinamični princip: v odmi na valjih, ali v te-kooetm traku in v dramatično-dinamičnem se&tarvM igre. Scenične slike v »Hoppla« in v »Raspiujtami« so paitetične odrske zgradbe, konstrukcije iz lesa in železa, v »Švejku« si je pa Piscator izibral komično možnost odrske arhitiektanike. Tuidi filmskih vložKOv ne sanemo ijemaiti le kolt interesantno obogatitev režii.slkih sredstev, ampak kot ‘pripomoček, ki omogoča razjasnitev zgod ovinsk ih zvez dramatične sinovi. Film da torej komadu samemu go-tov zgodovinski pomen.
Ii&te težnje opažamo tudi v Piscatorjevi dinamaibujngiji. Tako torej usoda posameznika, z običajnimi moralnimi, duševnimi ali nagonskimi konflikti ne more biti središče dejanja. Spremenjena ie torej tudi funkcija
človeka. V ospredje stopa sedaj družabna stran njegorvie eksistence. S posameznikom nastopi dbenem njegov kolektiv, pa tudi v konflikt pride laibko le z dnužbo. Junak nd sedaj več posameznik, ampak dnužba, epoha. Tako zadoibii dokument odločilno važnost meisto faibuie.
Ne več osebnost s svojo zasebno, osebno usodo, ampak čas sam, usoda množice ie heroični faktor Piscatorjeve dramatike. Naloga 'kritika torej sedaj ni le zgolj presoja gledališkega;, ampak predvsem političnega dela. V ospredje debate torej ne pride več komad kot tak, ampak dejstva komada.
P. S.
*
Napisal sem ,tia članek kot odgovor na vse izmišljene, i potvorjene in oreračunane »dopise«, članke in vesiti, ki jih je slovensko časopisje prineslo v zadnjem času o Piscator ju. čenmi se lansirajo take vesti, ki jih vsakdo, ki ima le količkaj stikov z inozemstvom, spozna kot potvorjene — ne vem. Vem ca, da mečejo slabo luč na naše reporterje.
Kupujte pri naSlb inserentihl
Tivar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po
naj nižjih cenah!
CENA OBLEK ZA GOSPODE.
Din 240 — 290--, 350*-, 390-—, 490-—, 690*—, 790*-; ZA DEČKE:
Din 250--, 290-—, 330*—;
GAMBETA OD It DO 14 LET:
Din 230--, 260*—, 290'—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:
Din 130*—, 150-—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET:
Din 110*—f 115*—, 130--, 135-—, 150-—, 170-—; RAGLAN:
Din 600*
HLAČE
Din 90--
105
Vrsta Tek. štev
Pazite na gornjo ceno!
—, 130--, 140-—, 150-—, 180--.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb, Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu l Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno! Pazite se pred ponaredbami!
Veletrgovina Igral in galanterije
F. Konig, Celje
USTANOVLJENO LETA 1885
Izredno nizke cene! Največja zaloga plošč! Popravila vseh instrumentov!
Tvomtca glasbil
MEINEL & HEROLD
Prodajalna: Trg Svobodt Maribor.
Velika izbira otroških vozičkov, usnjenih izdelkov, kovčegov, ročnih torbic, gramofonov, radio materija! i. t. d. po naj nižjih cenah.
Poe električni peti na prodal
po jako nizki ceni. Vpraša se v Ljudski tiskarni, Maribor.
3(upttjte svoje potrebSCine pri naših inserentih.
Stalna priložnostna prodaja velike zaloge
nogavic, telovnikov, puloverjev,
vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno
karlovarjke porcelanaste posode
pri Kormann-u, oddelek ostankov, Maribor, Gosposka ul. 3
Pristopajte k zadrugi
• 1 u
»»
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Zbirajte za tiskovni sklad
od
Papvc/Mice,
mfawvnz
Reumatičarji
Nabavite še danes 1 steklenico
ZA MASAŽO
kajti že jutri Vas bo USPEH
IZNENADIL
Če Vas boli ali trga
kosteh - rokah - nogah sklepih - plečih - zobeh kolkih - žilah - glavi
DOBIVA SE POVSOD 1 steklenica
Din 16--
PREMAGA BOLEZEN TAKOJ
LABORATORIJ ,ALGA„ SUŠAK
4 steklenice „ALGE“ Din 77-— 8 steklenic „ALGE“ Din 131*— 14 steklenic „ALGE“ Din 205-— 25 steklenic „ALGA“ Din 320-—
PREMOG
DRVA
KOKS
MEJOVŠEK, Tattenbachova ul, 13, tel. 2457.
PRISTOPAJTE K ZADRUGI
»DELAVSKI DOM
«i
// V*
Samo na Aleksandrovi c. 19
tF
Eksportno hiša „LUNA“ lastnik Albin Prlsternili * fN
MARIBOR
Samo na Aleksandrovi c. 1
7.a jesensko sezono kakor tudi za bližajoči sc boIlC imam preskrbljeno veliko zalogo in sicer: nogavice za otroke, par od Din S'— naprej, črne, rujave, drap, sive 1q bele barve, moike nogavice od Din 5'— naprej, damske nogavice od Din T— naprej, flor-nogavice od Din 12,— naprej. — Za dobro blago jamčim! Nadalje nudim vezenino meter od Din 75’— naprej, Ilpke meter od Din i--— naprej, svilene trake meter od Din !•-— naprej. Vse vrste sukanca. Volnene pletenlne«vezenine, Šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje, po brezkonkurenčnih cenah. — Lastna pletllnlca In pretftlskarlja. — Otroški jopiči s čepicami Din 40'—, jopiči za dečke Din 45-—, jopice za dame Din 55’—, moški jopiči Din 75'— vse iz čiste volne.
Spedjalna Izložba vseh vrst okraskov za bofltna drevesa.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.