PoStnlna, plačana T gotovM.
Leto XIM št« 10.
Ljubi Jana, torek 14* januarja 1930.
Cena t Din
Naročnina znaša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40.— Din
Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
St 3122. 3123. 3124. 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13- To.
lefon št 440 Celje: Koccnova ul 3 Telefon it 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
(Jpravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« ljana št 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105-241.
Pred zaključkom v Haagu
Nemške reparacije v glavnem urejene — Hud boj za vzhodne reparacije
Haag, 13. januarja, s. Tukaj se splošno računa, da bo zaključni protokol druge haaške konference končnoveljavno podpisan v petek, nakar se bo konferenca razšla še istega ali naslednjega dne. Zaključni protokol je v celoti sestavljen in vsebuje 25 paragrafov, 3 pogodbe o mednarodni plačilni baki ter knt prilogo 4 dodatke. V enem izmed 25 paragrafov se predvideva prilagoditev Youngo-vega načrta nemško - ameriški pogodbi z dne 28. decembra 1929 v tej obliki, da se naglasa, da se pravice in dolžnosti Nemčije, ki izvirajo iz parafirane pogodbe, ne zmanjšajo zaradi določb zaključnega protokola.
Dočim je bil s tem problem nemških reparacij v bistvenem rešen, so se nenadoma pojavile z druge strani nove težkoče v vpra. šanjih, ki so v zvezi z vzhodnimi reparacijami. Kakor znano, je bilo v načrtih, da se ustanovi skupna blagajna za odškodnino madžarskih optantov, v katero naj bi vplačala Madžarska 250, Italija 30 in Francija 10 milijonov zlatih frankov. Pogajanja glede te rešitve niso nakakor napredovala, ker vztraja Mala antanta slej ko prej na junctimu med bolgarskimi, avstrijskimi in madžarskimi reparacijami ter noče pristati na ureditev avstrijskega in bolgarskega reparacijskega vprašanja, dokler madžarsko vprašanje ne bo razčiščeno. Ker zastopa Madžarska stališče, da mora Mala antanta najmanj ravno toliko žrtvovati za skupno blagajno kot Madžarska, se skušajo sedaj države Male antante umakniti temu pritisku s tem, da skušajo doseči, da bi njihove države uveljavile napram Nemčiji svoje likvidacijske zahteve. To postopanje opirajo na določbe versailleske pogodbe, po katerih je Nemčija obvezana, da mora vzeti na svoje breme vse dolžnike za celokupne reparacije, t j. tudi za zaveznike. Glede tega vprašanja bo prišlo najbrž do novega boja, ki pa najbrž ne bo imel vpliva na zaključna pogajanja o Youngovem načrtu in podpisu tega načrta v Haagu. Gotovo je nam-
reč, da bo Youngov načrt t primeru, da bi
Mala antanta odklonila podpis, zaključen med šestimi državami - vabiteljicami in bo uveljavljen za manjše države šele tedaj, ko ga bodo podpisale.
Berlin, 13 januarja, s. Glede vprašanja madžarskih vzhodnih reparacij piše »Lokalan-zeigerc: Značilno za presojo tega vprašanja je naziranje, ki ga je podal rumunski zunanji minister Titulescu na neki čajaki. Minister je med drugim dejal, da Rumunija v op-tantskem vprašanju ne bo plačala niti leja. »To Vam jamčim, ker dobro vem, da tudi Madžarska ne bo plačala niti penga za reparacije. Če pa bi proti pričakovanju Madžarska vendarle plačala reparacije, bo RumUnija dala optantom ravno toliko in niti centa več.< List izjavlja k temu, da je sedaj vsaj znano, kakšno stališče zavzemata obe nasprotni stranki. Tituiescu je govoril izredno odkritosrčno, toda na to odkritosrčnost so ga prisilile razmere, ki jih ni mogoče več prikrivati.
Podpis deležev reparacijske banke
Pariz, 13. januarja, s. Zunanji politik »Pe-tit Parisienac v Haagu poroča, da je včeraj predsednik organizacijskega odbora mednarodne reparacijske banke ameriški bankir Reynald sporočil zavezniškim delegacijam, da bi ameriši bankirji podpisali delež osnovne glavnice reparacijske banke, ki je pridržana Ameriki. Ta delež znaša 8 milijonov dolarjev za vsako izmed držav, ki je zastopana v organizacijskem "odboru. Nemčija, Francija. Anglija, Italija Belgija, Amerika in Japonska bi potemtakem skupno plačale 56 milijonov dolarjev izmed 100 milijonov dolarjev osnovne glavnice, ki je določena za to banko. Ostalih 44 milijonov bi vplačale ostale države, med njimi Nizozemska, Švica itd.
Zasedanje sveta Društva narodov
Obširen delavni program tekočega zasedanja - Počastitev spomina dr. Stresemanna
Ženeva, 13. januarja- s. Pred današnjo ©fvantvenc sejo zasedama sveta Društva narodov se ie v splošnem največ govorilo o poostrenih varnostnih merah, ki so bile uveljavljene, odkar so prispele razne delegacije v Ženevo- Precejšnjo senzacijo ie vzbudila aretacija 20 letnega Švicarja, ki so ga aretirali pri vbodu v poslopje Društva narodov. Policija je našla pri njem revolver, ki Pa je bil nabasan samo z ra-zpoč-niki. Pri zaslišaniu je aretirani izavil, da je hotel v poslopju oddati par strelov, da bi s tem opozoril člane Sveta, naj pospešijo svoje delo za raziskovanje povzročiteljev raka- Pristavil je, da tudi njegov oče že dolgo boluje na tej zavratni bolezni. Policija ima vtis. da gre za blaznega-
Ženeva. 13. januarja, s- Javno seio 58 zasedanja sveta Društva narodov je otvorf s pomembnim spominskim govorom na po-kojneza člana Sveta dr. Stresemanna novi predsednik Sveta poliski zunanii minister Zaleski. ki se je v toplih besedah spomni al pokonega tovariša v Svetu in njegovih zaslug za stvar miru- Nemški član Sveta državni tajnik Schorbert se je zahvalil za do-častitev spomina dr Stresemanna in izia-
vil. da bo ta manifestacija našla v javnem nrnenju Nemčije hvaležen odmev
Na dnevnem redu tega zasedanja Sveta Društva narodov je kakih 30 zadev. Na iuridičnem polju se bo moral Svet bavit s proučevanju prilagoditve Kelloggove pogodbe in statutov Društva narodov, ločim bo moral na pol u socijalnih vprašanj sklepati o sestavi odbora strokovnjakov, ki naj določi način preiskave o razŠT.anju trgovine z ženskami v državan na vzhodu in Daljnem vzhodu. Izmed ostalih vprašanj ki so še na dnevnem redu. bi bilo < meniti vlogo madžarske vlade glede takozvanega optantskega in več manjšinskih pr,;o5.b iz poljske in nemške Gornje šlezije.
Na današnjem dnevnem redu ie bilo tudi poročilo itali anskega zunanjega ministra Grandiia. Na n;egov predlog js bil brez debate sprejet sklep, da se sestavi (.dbor strokovnjakov, ki naj razdeli premoženje rudarjev v Gornji Šleziji, kar je zadovoljilo tudi nemške interse-
V zaupni se;i, ki se ie vršira pred ;av. no, so bila rešena razna upravna vprašanja in so bili za eno leto podaljšam mandati za člane saarske vladne komisija.
Londonska razorožitvena konferenca
Pomorske razorožitve ni mogoče ločiti od razorožitve na kopnem - Italija zahteva enakost pomorskih sil celo z Anglijo
London, 13. januarja, g. Forreign Office objavlja noto na francoski memorandum o mornarici z dne 20. decembra 1929. Angleška vlada trdno upa, da bodo narodi, ki se bodo udeležili londonske konference, s pogodbo o znižanju mornaric izrazili zaupanje velikemu napredku, ki ga je beležiti po vojni. Angleška vlada priznava, da vprašanj razorožitve na morju in na kopnem ni mogoče ločiti. Toda razorožitvi se najbolj približuje s tem, če se prične z reševanjem problema v posameznih delih, kakor se bo to zgodilo v Londonu. Angleška vlada upa, da bo imel izid londonske konference za posledico, da bo v doglednem času sklicana splošna razorožitvena konferenca. Glede sredozemskega Locarna prevladuje mnenje, da gre francoski predlog dalje kot pogodba o Tihem oceanu, posebno ker so vse države ob Sredozemskem morju članice Društva narodov. Angleška vlada je pripravljena tudi tozadevno izmen,jati misli z ostalimi državami. Anglija priznava, da trenutno še ni popolnega samkoijskega aparata, ki bi lahko izsilil razne dogovore o miru. Zato pa zaupa v Kel-loggovo pogodbo, v pogodbo o Tihem oceanu, v locarnsko pogodbo in haaško razisodiščno Klavzulo.
Rim. 13. januarja g. Uradno glasilo fašistične stranke objavlja izjavo o londonski pomorski konferenci, v kateri se še enkrat s posebnim poudarkom naglasa, da je Italija odločena vztrajati na pomorski enakosti napram Franciji. Italija zastopa celo idejo pomorske enakosti z Anglijo, dasi se z ozirom na omejenost svoje eosipodarske in finančne zmožnosti odpoveduje, da bi te pravice tudi praktično uveljavila. V izjavi se dalje naglaša, da je Italija zelo raztegnjeni polotok v popolnoma zaključenem
morju, čigar dohodi so v Tokah drugih sil. Položaj Italije v Sredozemskem morju daje misliti in ga je označevati celo kot trasičnega. Obstoj 42-miIijonskega naroda zavisi od Gibraltarske ožine, ki se da brez nadaljnjega z najmanjšimi silami zapreti. Tudi v primeru, da bi se ob pečini franco-sko-italijanske enakosti na morju razbila vsa konferenca pomorskih sil v Londonu, bo Italija to mirno vzela nase.
Italija in Avstrija
Berlin, 13. januarja. M. Berlinski tisk se bavi v zadnjem času s politiko Italije ter ugotavlja, da faš:stična Italija ni mogla uresničiti svojega načrta in pridobiti Avstrije za svojo borbo proti Jugoslaviji. S tem je veriga, ki io je skušala Italija skovati okrog Ju gos1 a vi je raztrgana in Italija se bo morala še ma-dalje zadovoljiti s svojim vplivom na Madžarskem, Bolgarskem m v Albaniji.
Vihar v Severnem morju
Hamburg, 13. januarja, s. V Severnem morju divja zadnjih 24 ur strašen orkan, ki je skoraj popolnoma ustavil paroplovbo. V izliv Labe je prispelo veliko število parni-kov, ki jih je vihar deloma močno poškodoval.
London, 13. januarja, s. V Rokavskem prelivu se je pripetila strašna katastrofa. Po poročilu angleSke admiralitete se je včeraj v viharju potopil pri Quessantu vlačilec mornarice »St. Jennis«; 20 mož posadke je utonilo. Podrobnosti katastrofe niso znane. '
RIMSKI OBISK KRALJA BORISA
Senzacijonalen članek sofijskega lista - Namen in pomen potovanja kralja Borisa po Evropi
Beograd, 13. januarja M. Bolgarski list »Narod«, ki izhaja v Sofiji, objavlja v svoji zadnji številki zelo zanimiv članek o potovanju kralja borisa pod naslovom »Carjevo potovanje«. Med drugim pravi:
»Kakor znano, je car v spremstvu svojega brata in sestre docela iznena-da in v najstrožjem incognitu odpotoval v inozemstvo. Ker ga je na kolodvor spremljal ministrski predsednik, je to znak, da se vrši carjevo potovanje z znanjem vlade. Toda kam je odpotoval car, tega bolgarski narod še danes ne ve. Šele iz inozemskih listov smo izvedeli, da ie car sprejel povabilo na svatbo italijanskga prestolona-
slednika. Koncem koncev, če je odpotoval car v Rim na svatbo, je dobro. Toda čemu bolgarski narod tega ne sme vedeti, če je tako. Bila bi dolžnost vlade, da to narodu objavi in to tem bolj, ker vodi car politiko tudi takrat, kadar se zabava. Kadar gre državni poglavar na "kraljevsko svatbo, izvršuje s tem tudi političen akt, ki je zlasti za bol-garsko-italijanske in balkanske odnc-šaje sploh velike važnosti, zlasti pa še dandanes.«
»Je pa tudi še nekaj drugega — nadaljuje »Narod« —. Ne sme se pozabiti, da se je lansko leto mnogo govorilo in pisalo o snovanju ženitvenih zvez med bolgarskim in italijanskim kraljev-
skim domom. Takrat se je posl. Madžarov zelo razpisal in se silno proti-vil takim nameram. Pred carjevim odhodom se je vršil na dvoru sprejem profesorjev, ki so pri tej priliki izrazili carju svojo vdanost in pili na njegovo zdravje, želeč mu skorajšnjo ženitev. Kmalu zatem se je vršil na dvoru sprejem narodnih poslancev in pri tej priliki se je car dolgo razgovarjal z g. Madžarovom. Gotovo je bilo tudi takrat govora o carjevi svatbi. Potrebno je, da je narod na jasnem glede tega Vprašanja, ker vladarske svatbe na Balkanu niso popolnoma izgubile svojega političnega značaja.«
Nove številne aretacije v Primorju
Pojavi nezadovoljstva po vsej Italiji — Dve bombi v Trsta — Umor fašističnega zaupnika
Beograd, 13. januarja, r. »Politika«
poroča:
Zadnji dnevi, ko je bfla že izvršena poroka italijanskega prestolonaslednika, so bili v Italiji zelo burni in kljub vsem ukrepom opreznosti se morejo doznati vesti, ki govore o izrazitem nezadovoljstvu ne samo naših sorojakov v Primorju, temveč tudi Italijanov samih po italijanskih pokrajinah.
Zanimivo je omeniti vesti, ki jih pripovedujejo potniki očividci o poslednjih dogodkih v Italiji. Prejšnjo nedeljo oo-plcifne je bila po njihovem pripovedovanju vržena na »Faro della Vittoria« (svetilnik zmage) v Trstu, ki se nahaja kakih 50 m nad pristaniščem, mala bomiba, ki je eksplodirala z močno detonacijo, ne da bi napraviila večjo škodo. Na tržaški kvesturi sami. kakor se nadalje do-znava, so našli istotako bombo, ki pa so jo pravočasno napravili neškodljivo. V zvezi z bombo, ki so jo ■našli pod svetilnikom zmage, je uvedla policija energično preiskavo in zaprla 15 oseb.
V Lokvah pd Bazovici so zažgale neznane osebe otroško zavetišče, čigar prostori so se nahajali v neki vojaški baraki. Sum je padel ponovno na naše rojake, ki so jih aretirali v velikem številki. V Hruševju pri Postojni je bil ubit iz vojaške puške skozi okno občinske hiše občinski sluga Blažina, ki je bil znan kot konfident policije in ka-rabinjerjev. V zvezi s tem atentatom so zaprli devet oseb. vendar pa so jih že v času prve preiskave izpustili pet na svobodo, dočim so v preiskovalnem
zaporu obdržali 4 trgovce. V Paizin-ščini, rojstnem kraju Vladimirja Gorta-na, so zaprli ob priliki poroke italijanskega prestolonaslednika okoli 50 hrvatskih seljakov. v drugih istrskih vaseh pa se morajo kmetje dvakrat na dan javljati karabinjerski kontroli. V gornjii soški dolini so zaprli okoli 30 ljudi in prav toliko v občini Trstenik. Prefekt Leooe, znani zatirate!]' naših rojakov, je pustil povodom poroke italijanskega prestolonaslednika zlasti aretirati cele rodbine kakor Žmaka, Bra-damantija, Veša in druge.
Iz Firence prihajajo očividci, ki pripovedujejo. kako so v zadnjem času v nekem mestu nosili napise: »Živel du-ce, dajte nam kruha! Živel kralj, dajte nam dela!« Ka'kor pripovedujejo očividci, je v Milanu kakih sto brezposelnih žensk klicalo na ulicah: »Dajte nam kruha!« V Trstu so razširjali v času poroke italijanskega prestolonaslednika letake, v katerih se govori o gospodarskem propadanju Trsta pod fašističnim režimom.
Ti pojavi v italijanskih mestih, kjer ne more biti govora, da imajo kake zveze z inozemstvom, so najboljši dokaz splošnega nezadovoljstva med italijanskim ljudstvom nad današnjim režimom. V teh pouličnih pojavih, ka so naperjeni proti fašizmu, ne sodelujejo samo pripadniki socijalističnih in republikanskih organizacij, temveč tudi pri-prosto ljudstvo. Globlji vzrok je treba pripisovati brezposelnosti, ki jo narod z vsakim dnem težje prenaša in občuti.
Nj. Vel. kralj prevzel pokroviteljstvo nad gasilskim kongresom
Beograd, 13. jan. p. Danes je Nj. VeL kralj sprejel v avdijenci v svojem dvorcu na Dedinju predsednika Jugoslovanske gasilske zveze in podpredsednika Vseslovanske gasilske zveze g. Josipa Turka iz Ljubljane. G. Josip Turk je ob tej priliki naprosil Nj. Vel. kralja, naj sprejme pokroviteljstvo nad kongresom jugoslovenskih ognjegascev, ki se bo vršil ob udeležbi vseh ognjegasnih društev iz države ter mnogoštevilnih delegatov iz slovanskih držav, zlasti iz Češkoslovaške in Poljske, letos od 1. do 4. avgusta v Ljubljani. Nj. Vel. kralj je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad tem kongresom.
Razen tega je starosta Jugoslovenske gasilske zveze g. Josip Turk kralja podrobno obvestil o delu organizacije ognjegascev, zlasti Jugoslovenske gasilske zveze. Nj. Vel. kralj se je živo zanimal za njegovo poročilo in je obljubil, da se bo osebno udeležil kongresa v Ljubljani, ako mu bo le mogoče. Obenem je pooblastil starosto Jugoslovenske gasilske zveze g. Josipa Turka, da sme to njegovo izjavo sporočiti javnosti.
Pogreb ministra Stevana Savkoviča
Žaitne svečanosti na Dunaju — Prevoz trupla v Beograd Pogreb bo v sredo na državne stroške.
Dunaj, 13. januarja. AA. Danes ob 3.15 je bilo v pravoslavni cerkvi na svečan način blagoslovljeno truplo pokojnega ministra javnih del inž. Stevana Savkoviča. (O smrti ministra Savkoviča je poročal že »Ponedeljek«). Vsa cerkev je bila že od jutra, ko so tja prinesli pokojnikovo truplo, črno okrašena, na palači našega poslaništva pa so visele črne zastave.
Že ob 3. uri popoldne so se zbrali mnogoštevilni člani jugoslovenske kolonije na Dunaju, da poslednjič pozdravijo priljubljenega pokojnika. Prišli so ■naš poslanik MiSojevič z osobjem poslaništva, naš vojni ataše, skoro vsi člani naše dunajske kolonije, jugoslovanski akademiki, ki na Dunaju študirajo in mnogo drugih uglednih osebnosti na Dunaju, dalje diplomatski zastopniki vseh držav Male antante ter Poljske. Grčije in Francije. Avstrijsko vlado je zastopal državni podtajnik Peter skupno s tajnikom Junkersom.
Na krsti, ki je ležala sredi cerkve na mrtvaškem odru, je bilo mnogo vencev, med njimi venec poslanika Milojeviča in akademskega pevskega društva »Sloge«. Na koru so peli pevci društva »Slovenski jug«. Po svečano izvršenih cerkvenih opravilih so krsto prepeljali na postajo, od koder je ob 5.25 bila odpravljena z južnega kolodvora proti Beogradu.
Beograd. 13. januarja, p. V nededijo popoMne je preminul v sanatoriju Low na Dunaju minister javnih del inž. Ste-van Savkovič. Vlada je sklenila, da se njfegovo truplo prepelje v Beograd, kjer se bo vršil pogreb na državne stroške. Pod predsedstvom pomočnika ministra javmih del. inž. Kneževiča se je danes
sestal poseben odbor, ki je določil program pogrebnih svečanosti. Truplo pokojnega ministra bo prepeljano v Beograd v torek zvečer, kjer bo v prostorih ministrstva položeno na mrtvaški oder. Svečan pogreb se bo vršil v sredo 15. t. m. OpeLo bo opravljeno v Sa-bomi cerkvi, kjer bo v imenu vlade imel poslovilni govor -prosvetni minister Boža Maksimovič. Govorili bodo nadalje zastopniki ministrstva javnih del in pošte ter zastopniki raznih narodnih in kulturnih društev.
Odličen angleški gost v Sarajevu
Sarajevo, 13. jan. n. Tukaj se mudi angleški publicist in književnik Graham. ki ga je danes sprejel na daljši razgovor ban drinske banovine. Graham je prišel v Sarajevo, da zbere in preišče vso snov, ki se tiče atentata Pincipa nr. nadvojvodo Franca Ferdinanda. Graham pravi, da je navezana angleška, kakor tudi ameriška javnost glede tega atentata samo na nemško in avstrijsko literaturo, zaradi česar želi poiskati informacij o pravem stanju stvari na samem k^aju dogodka, da bo mogel opisati vso zaefevo svoji javnosti objektivno.
Falzifikatorja Šolskih spričeval
Vel. Bečkerek, 13. jan. č. Pred nekaj dnevi sta bila aretirana neki Danic in Uroše-vid, ki sta prodajala srednješolskim dijakom ponarejena šolska spričevala. Na obtožnico, ki jo je vložil državni tožitelj, je sklenil senat okrožnega sodišča, da se imata izročiti falziPkntoria beograjskemu sodišču, ker sta izvrševala <-e sleparije v Beogradu. Policija je odpremila oba v Beograd.
Napredovanja v politično-upravni službi
Beograd, 13. jan. p. Na predlog notranjega ministra je Nj. Vel. kralj povodom rojstnega dne Nj. Vel. VeL kraljice podpisal večji ukaz o napredovanju politično-upravnih uradnikov. Med drugimi so napredovali v višjo skupino banski svetnik Miroslav Senekovič (v 4-1), banski tajniki Fran Pezdič, Stanko Novak (v 5-1), Rajko Mufaček (v 4-1), policijski nadsvetnik v Ljubljani dr. Josip Mlekuš (v 4a-I), policijska svetnika v Mariboru Kari Pestevšck in Gustav Puš (v 4-1), sreski načelniki v Kranju Josip Znidaršič, v Novem mestu Matej Kaki (v 4a-I), v Mariboru d. br. dr. L. Hazin, v Laškem Ludvik Pinkava, v Celju dr. Josip Hubad, v Logatcu Ciril PoklukaT in v Preval ju Rihard Koropec (v 4-1); sreski podnačelniki: v Litiji dr. Ivan Senekovič, v Celju Ludvik Klopčič, v Konjicah Dragotin Trstenjak, v Ptuju dr. Peter Vav-potič, v Šmarju pri Jelšah dr. Ferdinand Kartin, v Muski Soboti Gustav Lipovšek. v Radovljici dr. Karel Tekavčič (vsi v 4-D: tajnik pri sreski izpostavi v Škof ji LoUl dr. Dioniz Mareš (v 4-1) Med drugimi je nadalje napredoval v višjo skupino komisar železniške obmejne policije na Rakeku Slavko Bravničar.
Italijani o naši mornarici
Sulak, 13. januarja, č. Italijanska agencija »Roma< je objavila danes v italijanskem ti-sku statistične podatke o razvoju naše trgovske mornarice in o udeležbi angleškega kapitala v njenem razvoju, kakor tudi o brodo-gradnfi naše mornarice sploh Objavljeni so podatki do zaključka 1. 1929 Navaia se. da znaša naša celokupna tonaža 315.000 ton. od katerih odpade okoli 100.000 ton na 59 parni-kov dolge plovbe. Nadalje omenja anrrleško grupo Yarrow, ki je pristopila s 40.000 funtov šterlingov v novoosnovano družbo »Jadranska ladjedelnicam Ta družba, pravi laško poročilo, bo pričela v prvi vrsti poslovati v Kraljeviči, kjer bo zgrajenih v desetih letih 20 ladij.
Otvoritev norveškega drž. zbora
Oslo, 13. januarja, s. Kralj je danes otvo-ril storting. V prestolnem govoru je kralj naglasil, da bo v kratkem izročen stortin-gu predlog za znižanje izdatkov za oboroževanje, ki so do sedaj zadrževali razvoj gospodarskega življenja in industrije.
Medeni tedni italijanskega prestolonaslednika
ITapoIj, 13. januarja, s. Prestolonaslednik Umberto in princesa Marija Jose sta se odpeljala v najstrožjem incognitu v torpednem čolnu na otok Capri, kjer bosta preživela medene tedne.
Demainti atentata na Manija
Bukarešta. 13. januarja s. Ministrski predsednik Maniu, ki se je danes vrnil iz Kološvara je pooblastil agenturo Orient Radio za izjavo, da so vse govorice o atentatu nanj izmišljene.
s »JUTRO« St IO
2
Torek, 14. L 1930
NASA DEPUTACIJA PRI KRALJU
Zastopniki slovenskih občin v avdijenci skupno z drinsko in du-navsko depntacijo - Pomemben nagovor Nj. VeL kralja
Beograd, 13. januarja, r. Nj. VeL kralj Aleksander je včeraj ob 17.30 sprejel ▼ avdijenci deputacije iz dravske, drinske in dunavske banovine. Na pozdravne govore županov Ljubljane. Sarajeva in Novega Sada je odgovrB Nj. VeL kralj z naslednjim] besedami:
Gospodje predsedniki! Gospodje!
Od srca se vam zahvaljujem za lepe pozdrave in za izraze zvestobe in vdanosti.
Posebno ml je drago, da vas vidim v svojem domu in da vas lahko pozdravim skupno kot predstavnike drinske, dravske hi dunavske banovine.
S posebnim zadovoljstvom pa slišim od vas, kakor sem te dni slišal tudj od predstavnikov ostalih banovin, da ie prebivalstvo pravilno razumelo bi pojmiio potrebo izpremembe v državni upravi Drago mi je. ker se uvideva, da se je krenilo na boljšo pot, na pot čvrstega, mirnega razvoja in napredka kraljevine Jugoslavije.
Moja je želja in moja prizadevanja gredo za tem, da se vse zdrave sile usmerijo h konstruktivnemu delu v polni enakosti. ravnoPravnosti ter v bratski ljubezni, da bi se mogle razviti vse lepe posebnosti našega sposobnega naroda.
Moja skrb je. da kraljevska vlada bi hi vsi javni organi s svojim delom bi pravičnim izvajanjem zakonov utrejo pot ugodnim pogojem za napredek in blaginjo poedincev, kakor ostalih zaiednic, udruženj, občin, srezOv in banovin, h katerim pripadate.
Naš narod zasluži zaradi svoje delavnosti in svojih vrfm ter zaradi žrtev, k| jih ie doprinesel za pravico in pravičnost ter za skupno kulturo bi srečno življenje, da lahko v miru živi in da se gospodarsko in kulturno razvija bi utrjuje.
Pouesite moie kraljevske pozdrave na Svoje domove bi vsemn dragemu prebivalstvu vaših banovin.
Recite, gospodje, med potjo in doma recite vsem bi vsakomur, da vas nobene meje. niti razdvojenost v preteklosti niti Dunav. Sava aH Drina ne bodo več razdvojile, marveč da vedno spajajo in združujejo narodni interesi in narodne duše v nerazdeljivo celoto — Jugoslavijo, ki je nikoli nihče ne bo mogel razdvojiti.
S temi željami vas pozdravljam! — Živeli!
O avdijenci zastopnikov naših občin, kakor tudi o njihovem bivanju v Beogradu je obširno poročal »Ponedeljek«. Danes objavljamo še naknadno nekatere podrobnosti in zanimivosti, sporočene nam deloma od našega rednega beograjskega poročevalca, deloma od našega urednika, ki se je prikliučil deputaciji Dravske banovine na njeni poti v Beograd.
T. Beograd. 12. januarja
Če bi hotel ravno do pike natančno opisati, kako so se deputacije iz dravske banovine vozile v Beograd, bi moral seveda vnovič početi od kraja. Toda čim ima človek glavne dogodke za seboj in se odpravlja že zopet k povratku. se pozabijo podrobnosti in ostane v spominu le en glavni do-jem. ena sama sodba: ali je bilo dobro in prijetno — ali oa ne Tn pa posamezne vesele dogodivščine ki se počasi prevržejo v anekdote, da iih bodo znanci in prijatelji doma sprejeli s homerskim smehom.
Kar se splošnega zadovoljstva tiče. je gotovo popolno pri celokupni deputaciji dravske banovine. To se splošno Poudarja na čast vsem onim funkionarjem. domačim in beograjskim, ki so res zastavili ves trud in vpliv, da bi se slovenski zastopniki na vsej poti in ves čas bivanja v prestolnici počutili kar najbolje. Istotako pa je bilo vsepovsod očitno, da so predstavniki naših občin posamič kakor v skupmah odlično reprezentirali in v polni meri zaslužili nad vse prisrčn,- simpatijo, ki jim je bila izkazovana vsepovsod. Milan Radosav-ljevič. impozantni in elegantni »rukovodi-!ac« od strani beograjskega odbora za sprejem denutacij se sijal od zadovoljstva, če so mu slovenski deputanti z ljubljanskim županom vred na česta oovnra sevanja. zatrjevali. da je vse v redu m da se nihče v ničemer ne more pritožiti.
Kako tudi! Razporejeni po prvovrstnih hotelih, opremljeni z vsemi potrebnimi navodili. povabili rn vstopnicami, povsod deležni posebne ustrežljivo«ti in pozornosti, so se na*i liudje v Beoeradu oočutili kar gosposko. 7da5 so že ooz-ibliene bridke urice nekaterih gospodov delegatov ki na vožnji v Beograd vso noč niso mogli za-tisniti očesa.
Krasno vreme
je nebo rezerviralo za te praznične dni. Solnce prigreva spomladansko prijazno in že v prvih dopoldanskih urah raztrga tudi meglene koprene nad Savo in Dtnavom, da se s Kalemegdana odpre širok razgled po mestu in ravnini. Niti eden izmed naših delegatov menda ni opustil, da ue bi vsaj enkrat pohitel na to prekrasno razgledno točko in se nadivil vsemu, kar ima Beograd impozantnega, raznolikega in sPkovitega. Mnoge je tudi zamikal icratek izlet v Ze-mun. sai se na prevozu z udobnimi ladjicami nikomur ni bati mo-ske bolezni, sicer pa je Zemun s Partčevom vred itak že enota z Beogradom in je na to larko Ponosen. Z njegove strani šele prav spoznaš ponosno rast prestolnice, panoramo novo nastajajočega velikega mesta, ki se opira v hrib in staro trdniavo. kakor da bi tu našlo trdo oporo za težo svojih velikih novih palač, razkoračenih orjakov med starimi, razgnanimi pritlikavci. V popoldanskem solncu blestijo tisočera okna. preko Save in Du-nava prehaia šumot beograjskega živlienja. A ko nastoma mrak in se začnejo srebrne zvezde pomikati na prostrani ažurni nebeški svod. trepečeio skozi paičolan dunavske večerne megle na zetmm^ko stran in daleč tja v ravnino tanki, riatolasi žarki neštetih žarnic m obiočnic. Poln neke mehke svetlobe in snoko.i^.v v duši se z ladjo vračaš k vznožiu Beograda.
Množice lenih vtisov, nabranih že tekom prvega dne bivanja gostov v Beogradu, 'e kronal
sobotni popoldan.
Nastopal je že mrak. ko je trudoma prisopihal na beograjsko postajo hlapon z de-putacijama iz dunavske in drinske banovine. Naša skupina jih je pričakala tik pred izhodom. strnjena v prtkrog z gosto množico občinstva, razporejenega daleč tja po prostranem trgu pred kolodvorom. Skozi izhod so se v dolgi, dolgi vrsti vsipali mo-
žje Dunavci in Drinici. — Kakšni zanimivi tipi! Košati Voivodinci. vmes marsikateri Šokec v pestri narodni noši. dalje Srbijan-ci v svojih rjavih kmečkih opravah s šaj-kačami in šubarami. pa cele gruče bosanskih muslimanov z makovo rdečimi fesi in mavričnimi pasovi. Kako pa kot dobri dušni pastirji so prišli poleg tudi mnogi svečeniki. črno bradati pravoslavni prote in skromni imami.
Z nekim čudnim ponosom prihajajo posebno srbijanski seljaki v Beograd. Vidiš, da jim skoro ni do zvenečih pozdravnih besed. Kai bi tisto! Saj so tu doma, čeprav pridejo pogledat le vsake kvatre. S svojim ponosom utrjujejo v vsakomur, ki jih opazuje. zavest, da tudi tebi pritiče ista pravica: v Beogradu — na svojih tleh. Pa nič drugače. Hvala Bogu. da se s svoje strani zaveda tega tudi Beograd. Pridi, brat, s severa ali Juga države dobrodošel!
Pri sobotnem sprejemu se je na krasen način manifestiralo naše edinstvo. Pozdravljanje. ki so ga bile deležne deputacije iz treh raznolikih banovin, ni bilo hrupno, kakor bogve kje v tujem svetu pri športnih paradah, pač pa odkritosrčno in nedeljeno. Nu. Slovenci, ki so stopali na koncu dolgega sprevoda, so vso oo* dobivali še na-vržke »Živeli Slovenci!* iz eostih špaliriev. In Slovenci *o. bogme. kreoko vračali milo za drago: »Živeli Beograjčani! Zdravo Beograd!«
Zastal je op glavnih ulicah ves promet a reditelji niti niso ime" kaj opravka. Po dosedaniih smreiemih dePutacii je pitbMka že sila disciplinirana in vztraja na pločnikih do kraia. Šele nred Kneževim spomenikom. kjer sledi razhod, se vsa množica zlije v eno. in se v gneči trudoma poiščejo znanci. rojaki.
Glavne ulice od kolodvora do Terazii so prepletene ? gHandami neštetih zastavic in žarnic v treh barvah. Čudovito pestra večerna slika! Zadivlfen' so bili vsi eosjte in so se po razhodu sorevoda trumama vračali na za i na Terazi>e da se na^ledaio si-iaia in da se omo+iio v vrven'u velikeea in naeleea prometa v sredini nr^stoljice. Mnofi so tudi pohiteli nred dvor. da si ga ogledaio v večerni luči. nosebno pa še zato. ker ie orel. ko se ie sprevod oomikal mimo dvora strmela nežna plavica izza pol zazr-nienega temnera okna in ie šel p'*« od vrste do vrste* »Fvo. prestolonaslednik!«
Slavnostna uredstava
v soboto zvečer na čast gostom je zadovoljila vse. Posebno je tudi našim ljudem uga.ia'a mehka melodiioznost Krstičeve opere _ »Zulumčar« s številnimi narodnimi motivi. De.iam'e ie zaieto iz življenja mostar-sjcih muslimanov Lahko si torej predstavljate, s kako močnim aplavzom so zlasti gostje iz Bosne ponosne vzhičeno pozdravljali izvrstno petie 'n glumo glavnega junaka. baritonista Pihleria.. Slovenci pa smo takole s svoje strani gledali tn poslušali, kako za dirigentskim pultom vihti taktirko naš domačin Brezovšek . . .
Po Prvem deianiu »Zulumčarja« je sledila divna muzika Stravinskega. balet »Žar-Ptica«. Izvrstno io oodaio. v krasni opremi — le žal. da ie gledališče nepraktično zgra-jenno in se pozornica ne da dobro opazovati z vseh prostorov.
V ostalem pa- leo. zelo lep večer.
Nedeljsko jutro
se je pojavilo vedro in solnčno- Izvabilo Je na sveži zirak vse tiste, ki so se v -nimrii noči, željni spoznati beograsko sobotno življenje, zadržali do poznejše ure v Ruski liri, Mon reposu. Jaru ali v kakem drugem, ne preveč poh-uijšliivem baru. Že v prvih dopoldanskih urah so našli ljudje, večinoma stanujoči v hotelih, neposredno pri Kale-megdann. v Srpskem Kralju, Srpski Kroni in RoyaIu. ali spod a- v Bristolu, ubrali korake v kalemegdansfci park. uživajoč zimsko pomlad. Mnoge je zopet zvabil prevoz preko Dunava in so pohiteli k pristanišču, pa se hitro vkrcali in obnovili včerajšnji izlet v Zemun- Ko so se okrog poldneva vračali, hvali ni bilo kraja. Nebeški vreme-nar si Je s temi prazničnimi dnevi vsekakor zaslu-žf! odlikovanje, da je v tako veliki meri pripomogel k razvedrilu gost>v, naibolj veselih, kar jih je v zadnjem času bilo v Beogradu-
Ob 13 so se v treh prominentnih hotelih vršili banketi, ki jih le beograjska občina priredila na čast deputacijacn. Sam ne vem, kako je bilo pri Srpskem kralju in saj se baha vsak od svoje mize, 'az pa pravim, da je bilo v Bristolu najbolj imenitno. Zato ker sem bil jaz tam, seveda.
Tramvaji m avtomobil so po banketih, tako okrog 4- popoldne spravili deputante na Terazije. kjer se je pred Kazmo vršil >zbor« za skupen odhod v dvor. Razdeljene so bile članom posameznih srezov številne značke, nakar se ie dolgi sprevod pomaknil skozi špatir mnogobrojnega občinstva in zavil skozi glavni vhod v Stari konak.
Sprejem v dvora
se Je razvijal nepričakovano Ijubeznjhn, Gardni oficirji pod vodstvom dvornega maršala generala Dimrtrijeviča in majorja Pogačnika, so razdeljevali priharajoče d?-deputante, nakazovali jim dvorske garderobe in jih spremljali v veliko sprejemno dvorano- Tu, kjer ie nekoč blagopokojni kralj PeteT sprejel prve glasnike revolucionarnega jngoslovenstva. so se zbrali zastopniki treh jugoslovenskih banovin, nestrpno pričakujoč prihoda kralja Aleksandra. Dvorana ima mal oder, desno oib njem pa navzdolž po dvorani se je razvrstila drinska deputacija, slikovita po fesih in bo-| sar.skih narodnih nošah, nato }e v polkrogu I segajočem proti spodnjemu koncu dvorane, bila razvrščena naša dravska deputaci;a. a na levi je bila nazaj proti odru razporejena dunavska deputacija.
Čim so reditelji spravili vse v najlepši red. ie maršal dvora izpregovoril nekatere Uu-beznjive besede, ki so takoi ustvarile najboljše razpoloženje. Pojavili so se ministri — rn z gromkim vzklika njem je bil pozdravljen
kralj Aleksander
Prišel je v uniformi konjiškega generala, zasede] stol v sredini odra. Lahko nasloven na levico je z Ijutoeznjivo pozornostjo poslušaj pozdravne nagovore vodij vseh treh deputacij, sarajevskega župana Asim-bega Muteveliča, ljubljanskega župana dr-Dinka Puca m novosadskega župana dr. Branislava Borove- Mnogokratni strumni vzkKki na čast kralju in kraljevskemu domu so odjeknili v beli dvorani, pose*) no Se je bil govor TuMjansega župana često prekinjen z burnim odobravanjem.
Zahvalil se je kralj za pozdrave, spre* govoril krasne besede in zagoa^il svo^e delo v srečno bodočnost Jugoslavije. Nato je stopil k predstavnikom drinske banovine in se prisrčno razgovarjal z zastopniki posameznih srezov- Ko Je prišel v spremstvu dvornega maršala do deputacij tz dravske banovine in mu Je župan dr. Puc predstavi najstarejšega ljubljanskega ofoč-odbornika Josipa Turka, so Slovenci svojemu vladarju spontano priredili novo ova-cijo z gromkim trikratnim vzklikom. Vidno vzradoščen je vladar tako' navezal razgovore s sreskimi predstavniki naše deputacije. Ne da se še posebej povdariti. kako prijazno tn vedro je kralj poslušal rosa-mezne delegate. Enako ljubeznivo se je vladar razgovarjal tudi s člani dunavske deputacije.
Le prehitro je prišel trenutek, kt> se Jc kral'. ka je s tem sprejemom še tesneje navezal vsa srca nase. zopet odšel, spremljan In oduševljenih vzklikov in iskrenl.i želj vseh šest sto navzoči- Za vse depa-tante !e bila prirejena nato še bogata za-kuska.
Na Avali in v Oplencu
Beograd, 13 januarja, p. Posebne ožje delegacije poklonitvene deputacije dravske, drinske in dunavske banovine so odpotovale davi ob 7. z avtomobili na Avalo. kier so se pokl-omile na grobu Neznanega junaka in položile vence. V imenu dravske banovine je položi! venec !iubl;anski občinski svetnik g. Tvan Tavčar, kj ie v lepem govoru izrazil zahvalo padlim žrtvam, da so nam izvojevale osvoboienie. Delegacije so nato odpotovale v Op^nac. kier so se noklonHe na grobu kralja Petra. Tam je položil venec s primernem nagovorom mariborski podžupan g. dr. Lipold. Popoldne so se delegacije vrnile v Beograd. zvečer pa so udeleženci odpotovali na svoje domove.
Povratek demifacije
Ljubljana, 13. januarja. Člani poklonitvene deputacije občin dravske banovine so se danes vrnil na svoj dom, razen onih, ki so ostali v Beogradu, da se v imenu dravske banovine poklonijo na grobovih Neznanega junaka in kralja Petra Osvoboditelja. Zastopniki občin iz Gorenjske. Dolenjske in Notranjske, kakor tudi zastopniki ljubljanske občine z žuDanom dr. Pucem na čelu so s posebnim vlakom ob 14.06 prispeli v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru jih je pozdravil ban inž. Dušan Sernec Vsi člani prinašajo iz Beograda najboljše vtise ter ne varčujejo z izrazi radosti m Dri znanja zaradi krasnega sprejema v Beogradu in ljubeznivosti, s katero so bili sprejeti včeraj od kralja.
V Ljubljano se je pripeljalo nekaj nad 100 članov deputacije. Drugi so stoplli že spotoma na postajah, najbližjih njihovim domovom Vožnja iz Beograda. o dkoder so odšli ob polnoči, je \ potekla v najlepšem redu.
Ali Je slovenska literatura res krivična
učiteijstvu?
V »Učiteljskem tovarišu« z dne 9. januarja t. L je izšel uvodnik »Učitelj v slovenski literaturi«. Kot pisec članka je podpisan g. F. Haberman. ker pa uredništvo nikjer ne izjavlja, da bi šlo le za piščevo osebno mnenje, bi bilo smatrati, da je ta članek v stanovskem glasilu UJU izraz mišljenja širšega kroga slovenskega učitelistva.
Pisec sklepa tako-le: V slovenski literaturi se opaža stalna animoznost pri opisovanju učiteljev. »Učitelj(ica) je skoro izključno le predstaviteJj grdega značaja: slabič, ignorant razuzdanec, pijanec, polizobraženec in to povsod od Cankarjevih in Pregljevih spisov do Govekarjeve »Olge« in Kozakovega »Lectovega gradu«.
Tendenca piščevih izvajanj je naper-jena_ predvsem zoper »naše književne družbe«, ki jih g. Haberman ponovno omenja ter pravi, da »bi cele književne družbe ne mogle eksistirati. ako bi učitelji popolnoma odrekli svojo podporo«. Zdi se mu netaktnost da se te družbe »upajo apelirati na nas, naj kupujemo in razširjamo knjige, ki nas smešijo in blatijo pred svetom«. Konkretno pa pisec navaja samo publikacije ene književne družbe in ta je Vodnikova družba. Članek g. Habermana vsebuje tedaj zakrinkan napad na napredno knjižno družbo in je celo poziv k nekakemu bojkotu s stran« učiteljstva. Važno je, da je to izšlo v času, ko mnogi marljivi poverjeniki najbolj nabirajo člane za »Vodnikovo družbo«.
Stanovsko glasilo slovenskega učiteljstva je s tem člankom zašlo na zelo spolzko pot. Prepričani smo. da naše učiteljstvo po ogromni večini ne bo moglo odobriti nazorov, ki jih razvija g. Haberman in ki jih uredništvo objavlja na čelu lista. Predvsem zaradi tega ne. ker so pojmi g. Habermana o pripovedni književnosti — milo rečeno — naivni, uprav kuriozni. Pisec je samovoljno vsilil "našim pripovednikom tendence, ki jih nimajo niti v sanjah. Govekarjeva »Olga« naj bi bite spisana za to. da »smeši in blati« učiteljstvo? Juš Kozak je imel z »Lectovim gradom« namen, da oblati učiteljstvo? To so tako nesmiselne trditve, da jih niti ne kaže resno zavračati.
G. Habermanu ne bi škodovalo, če bi se b M toliko seznanil z abecednikom literarne vede, da bi razlikoval karak-terne osebe v povestih od tipičnih. Saj vendar ne bo resno trdrl, da je slab karakter osebe, ki jo pisatelj opisuje, tipičen za poklic, ki mu ta izmišljena oseba pripada?! Če bi bih vsi takega mnenja, tedaj bi moral biti konec realistične proze pri nas in drugod. Ni ga stanu, ki se ne bi mogel oglasiti s sireni mi pritožbami o slovenski literaturi. Politiki, advokatje, zdravniki, duhovniki, kmetje, dijaki, delavci, uradniki vseh kategorij — vsi imajo v pripovedni književnosti kako osebo iz svojih vrst. ki je obremenjena z najrazličnejšimi pregrehami. Doslej so se pritoževali samo duhovniki, če je kak pisatelj opisal slabega duhovnika: razen duhovščine se ni noben poklic proglasil za sakrosanktnega. Sedaj je prišel gospod Haberman za učitelje. Ni dokazal, da naši pisatelji, zlasti pa avtorji pri »Vodnikovi družbi« namenoma ponižujejo učiteljski stan. Zato. ker je v vrsti slabih karakterjev tudi nekaj učiteljev, so postali sramotilo! učiteljstva! Tako pisanje je zares dokument časa in ljudi. Vzilic vsej nesmiselnosti žalostno izpričevalo!
G. Haberman napada »Vodnikovo družbo« tudi zaradi naslednjih besed vseuč. profesorja dr. Ozvalda v »Pra-tiki za I. 1929.: »Tipičen zgled, ki bi zaslužil veiiko resnega razmišljanja, se md zdi sedanje izobraževanje bodočih [judskošolskih učiteljev. Na učiteljišču se gojencem in gojenkam sicer daje nekaj teoretskega znanja, povsem zanemarja pa se notranji človek«. Zgodilo se je. da so te dobro mišljene besede upravičene baš v primeru p:sca članka »Učitelj v slovenski literaturi«. Samo iz pomanjkljivega osebnega poznavanja literature je mogla poteči ena naiabot-nejših njenih obtožb v zadnjem času.
Preverjeni smo. da bo »Vodnikova družba« odločno odklonila ta pr kriti napad, ki utegne imeti tisti značaj, kateremu glasilo slovenskega učiteljstva ne bi smelo dati zasfombe — značaj boja zoper družbo, ki se vedno leD;e razvija in ki je nekaterim trn v peti. Zavedno inteligentno slovensko učiteljstvo pa ne bo niti trenutek v dvomih, kako naj presoja ta čudni članek v »Učiteljskem tovarišu«.
Ivan Vernik t
Docela nepričakovano Je v nedelio popoldne presenetila napredno in sokolsko Ljubljano žalostna vest. da je zastalo srce enega najstarejših aktivnih Sokolov-telo-vadcev, povsod priljubljenega družabnika in temeljitega strokovnjaka na trgovskem polju Ivana Vernika. Meseca septembra je sicer zbolel dokaj nevarno naš dobričina Zane, toda si je v sledečih mesecih toliko popravil svoje zdravje, da niso mogli verjeti pokojnikovi znanci in prijatelji sporočilu njegovih svojcev, da ni več med živimi njega, ki so ga še na nedeljski promenadi pred nekoliko urami srečavali Ljubljančani čilega in zdravega. »Dopoldne sem šel na sprehod zato. da sem popoldne prost ...» se je zasmejal dobrodušni Zane Vernik v nedeljo opoldan znancem, ki so ga pozdravljali v gneči promenade. Po obedu pa, ko ie listal vzorni Sokol po nedeljskem »Jutru« in čital o novo imenovani upravi Sokola kraljevine Jugoslavije, so ga zapustile moči in v nekaj trenutkih se je preselil v večnost, oči vprte v sliki prvega starešine Sokola kraljevine Jugoslavije, prestolonaslednika Petra in podstarešine Gangla. Kakor je bilo njegovo življenje lepo tn dobro. tako mu je bila dobrohotna tudi usoda, ki mu je dovolila tako mirno preselitev v večnost.
Kot član ugledne napredne rodbine Verni-kove je postal navdušen Sokol telovadec mladi in krepki Žane že v svojih fantovskih letih ter je deloval za vzvišeno sokolsko idejo pri »Sokolu Ljubljana« vsa desetletja Po svojem prvem javnem nastopu I. 1884 Bil je v prvem prednjaškem zboru dr. Mur-nika in mnoge diplome ter priznanja spominjajo na njegovo uspešno delo v sokoiski telovadbi ter utrjevanju nacionalne zavesti med našim ljudstvom v predvojnih letih. Kot trgovski zastopnik, imajoč zveze po vsej Sloveniji, ie ime! Ivan Vernik tem bolj hvaležno polje za tihega, a tem vztrajnej-šega nacionalnega buditelja.
Iavn Vernik ie bil pa v tuzemstvu m onkraj našili meja širom sveta tudi znan marljiv filatelist Tisoči in tisoči sila natančno in čedno zbranih ter urejenih poštnih znamk zlasti domačih poprevratnih priča o njegovi ljubezni do tega lepega »športa«. Pomagal je ustanoviti Slovensko filatelistično društvo in ie bil ves čas njegov marljiv odbornik. ki je dal v društvu marsikatero uspešno pobudo v klubov prospeh. dokler ga ni v 61. letu starosti iztrgala smrt mnogim in premnogim njegovim znancem in prijateljem. Saj sovražnika dobri Zane ni imel pod solncem!
Na poslednii ooti ga spremimo danes ob pol štirih popoldne iz hiše št. 7 v Gregorčičevi ulici. Pokojnikovim svojcem naše so-žalje. njemu pa svetal spomin!
Lek za večno življenje,
sen, ki so ga sanjan premnogi učeniald, se je zdaj po čaru domišljije vendar le našel. Vsaj tako misli izumitelj, ki nima prej miru. dokler ga ni preizkusil. Na to preskušnjo nas vabi tesnobnapripoved
Živijenski serum,
ld izide v edini slovenski tedenski revo!
»Življenje in svet"
z Ilustracijami slikarja - grafika E. Justina.
Poleg tega priobči revija med drugim zanimivim gradivom:
(po6atne$na
licvUtia $
iCu&(taci}ami
ibin
Sliko vsemirja, kakor jo vidi moderno zvezdo-
slovje
Kakšen bo bodoči nadčlovek Novo gospodinjstvo prihaja Človek — igrača prirodnih sL V indijskih kaznilnicah Kako žive rudarske družine v Nemčiji Noč pred sod no obravnavo Pustolovščine v romanih in v življenju Kakšna mora biti pesnikoa žena
Revija »Življenje in svet« izhaja vsak petek ki stane polletno (zaključena
knjiga s preko 700 strani) Din 40.—, tri-mesečno Din 20.—, mesečno Din 8.---
Naroča se pri upravi:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
»JUTRO« 5t tO
3
ToreJč, 14 I. 1930
Naši kraji in ljudje
Odposlanci Dravske banovine v Beogradu
Zgoraj: Podpredsednik beograjske občine inž. Zadjina; (spodaj v kotu) pozdravlja odposlance na kolodvoru. Spodaj: Odposlanci v kabinetu predsednika beograjske občine gosp. Saveiča.
Minister Stevan Savkovic
V nedeljo ob 17.30 je umrl na Dunaju t sa na toriju Low naš minister za zgradbe Inž. Stevan Savkovič. Že lani julija je pokojni Savkovic iskal zdravniške pomoči na Dunaju. Vse do 30. novembra lanskega leta, ko je pokojni minister drugič odpotoval na Dunaj, niso mogli zdravniki dognati njegove prave bolezni. Ko oa je prišel 30. novembra zopet k zdravniškemu pregledu, so ugotovili, da je žTtev težke bolezni — sarko-ma. Že tedaj je bilo zdravnikom jasno, da je izgubljen.
Minister Savkovič je rodom Iz kmečke hiše v vasi Žarkovo blizu Beograda. Dijaška leta je preživel v bedi v Beogradu, kjer je leta 1902. maturiral na realki. Še istega leta je odšel študirat v inozemstvo. Tehniko je dovršil leta 1906. v Karlsruhe. Najprej je stopil v službo kot arhitekt pri ministrstvu za zgTadbe, kjer pa ni ostal dolgo. S Perom Jovanovičem-Komitom je ustanovil v Beogradu samostojen arhitektonski biro, ki je izvedel razna važna dela. Balkanske in svetovne vojne se je udeležil kot rezervni konjeniški oficir in je bil zaradi poškodb, dobljenih na solunski fronti, končno odpuščen iz vojske.
Po vojni se je najprej udejstvoval kot privatni arhitekt in je zgradil 1. 1919. in 1920. več važnih cest in zgradb, tako n. pr. veliko monopolsko skladišče v Novem Sadu. L. 1925. se je posvetil politiki, za katero jc že od nekdaj kazal veliko zanimanje. Na listi radikalne stranke je bil 1. 1926. izvoljen za oblastnega poslanca beograjske oblasti, narodni poslanec pa je postal 11. septembra 1927 v beograjskem volilnem okrožju. V znani borbi med glavnim odborom stranke in tedanjim predsednikom vlade Vukičevičem je bil Savkovič dosledno na strani glavnega odbora.
Dne 6. januarja 1929 je vstopil v sedanjo vlado kot minister za zgradbe. Po izvršeni organizaciji vrhovne državne uprave, ko se je ministrstvo za zgradbe razširilo tudi na dotedanje ministrstvo pošte in na gradbene zadeve državnih železnic, je postal njegov položaj posebno važen.
Pokojni minister je bil do zadnjega silno marljiv in požrtvovalen. Umrl je še mlad, star 46 let umrl je v dobi, ko bi lahko največ koristil svoji domovini. Na važnem položaju, kjer je deloval z največjo energijo in požrtvovalnostjo, je dosegel tudi lepe uspehe. Prerana smrt ga je iztrgala iz najvažnejšega dela in napravila veliko škodo.
Zadnja pot br. Frana Berganta
Ljubljana, 13. januarja
Včeraj popoldne je nastopil nepozabni br. Fran Bergant svojo pot v večnost Kljub izredno slabemu vremenu se je zbrala že mnogo pred pogrebom pred hišo žalosti velika množica iz vesh slojev ljubljanskega prebivalstva, da izkaže zadnjo čast blagemu pokojniku.
Točno ob pol 16. je opravil šentjakobski župnik g. Barle pogrebne molitve, nakar so združeni pevci »Grafike« in »Šentjakobskega pevskega zbora« zapeli v slovo » Človek glej . . .« Izpred hiše se je razvil nato veličasten pogrebni sprevod po ljubljanskih ulicah na pokopališče pri Sv. Križu. Na čelu sprevoda je korakal korporativno Sokol II., članstvo in naraščaj, pevci in nosilci prekrasnih vencev. Za krsto blagopo-kojnika je šla globoko užaloščena rodbina in sorodniki ter nepregledna vrsta pokojnikovih prijateljev, med njimi številni zastopniki društev in korporacij, v katerih je pokojni brat Bergant zavzemal odlična mesta.
Ko je že legal mrak na zemljo, je prišel sprevod na pokopališče, kjer so pokojnika položili v prezgodnji grob in ga zasuli s cvetjem. Še poslednje slovo od domačih in prijateljev in že so pričele padati prve grude na krsto nepozabnega brata. Bratu Ber-gantu bodi ohranjen časten in svetal spomin med nami. Zdravo!
so najlažja pot, po katerem prihaja«) klice bolezni v naše telo. Prj bolezni grla, hiipavostn, nahodu, so neobhodno potrebne okusne ANA-COT-PASTILE dira. Wamde>ra.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastile!
Alpinistom plezalcem
Turistovski klub Skala si je nadel nalogo, da zbere popise in podatke vseh prvenstvenih plezalnih tur v slovenskih Alpah, t j. Savinjskih in Vzhodnih Julijskih. To kroniko namerava omenjeni klub v kratkem času priobčiti ali izdati v samostojni obliki Zbirka bo imela predvsem kroničen in informativen pomen; bo nepobiten dokaz o izvršenem delu in v informacijo o naših turah plezalcem-začetnikom in tujcem. Priobčile se bodo tudi skice pomembnejših sten z zarisanimi smermi.
Tem potom se obrača TK Skala na vse naše plezalce s prošnjo, da mu pošljejo popise še ne objavljenih prvenstvenih tur. Pri popisu naj bodo navedena imena plezalcev, datum in. če je mogoče, tudi čas plezanja. Popisi naj bodo kratki, jedrnati in pregledni. Zadnji termin, do katerega naj se pošljejo popisi, je 15. marce. Z alpinskim pozdravom! Odbor TK Skala, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 6.
Beograjski skavti v Ljubljani
Pa praznike pravoslavnega Božiča }e po-setilo Ljubljano 17 skavtov in planink beograjske druge čete in drugega kola, da si ogledajo par lepih krajev naše okolice. Ljubljanski skavti so jih sprejeli v oskrbo ter jih peljali prvi dan skozi Vintgar na Bled, kjer so imeli krasno solnčno vreme in jasen razgled na Triglav, Karavanke in Kamniške planine. Poleg tega so si ogledali zanimivo Zupanovo jamo pri Ponovi vasi ob Grosupljem. Jama ie prav dobro oskrbljena z lesenimi galerijami in dobro razsvetljavo in ima mnogo izrednih in lepih posebnosti. V Ljubljani so imeli gostje, žal, slabo vreme, kar pa jih ni motilo pri dobrem razpoloženju. Žuoa Dravske banovine jim je priredila domačo čajanko v hotelu Bellevue. dočim so jih naši skavti vabili na svoje domove, kjer se je razvilo prisrčno prijateljstvo. V prostem času so se ogledali razne zanimivosti Ljubljane, tako tudi muzej. Narodno galerijo in krasne prostore Trgovske zbornice. Obžalovali so le, da niso spoznali naše zime z obilnim snegom, česar so se nadejali, kar pa se je letos nekam zakasnilo. Ljubljanski skavti so beograjske brate tudi obdarovali z različnimi darovi, sami pa so si nakupili pri nas obilo ipotrebne opreme.
V nedeljo zvečer so se ▼ prisrčnem razpoloženju zopet odpeljali v Beograd, da doma pričakajo svoje novo leto.
Vsa Ljubljana sleda z navdušenjem film ljubezni te lepih žen
£itinska četrt
(Ouartier Latin. — Pariz mesto ljubezni.) v katerem igra glavno vlogo
Svet slav petrovič
Na splošno, željo podaljšano še za danes ob 4„ V* 6., ¥28. In 9. nrL
Tel. 2124 ELITNI KINO MATICA
Olepševalno društvo
v Škof ji Loki
Škofja Loka. 13. januarja
Olepševalno društvo v Škofji Loki že lepo vrsto let odpira vrata tujskemu prometu, zimskemu športu in vodnemu poletnemu rajanju v lastnem kopališču'— vse za procvit in napredek rodnega mesta. Ako označimo delo društvenega odbora v 1. 1929. kot aktivno, je to zasluženo priznanje vsem društvenikom, ki so pod predsedstvom g. Zahrastnika stremeli, da res nekaj ustvarijo in narede za obči dobrobit. Občni zbor s strani širših vrst članstva ni bil obiskan tako. kakor bi zaslužil, toda skromna udeležba novo izvoljenega odbora ne naredi malodušnega.
Iz poročila tajnika društva mag. pharm. Burdycha posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letu 103 člane in odbor 5 sej, na katerih se je prav posebno obračala skrb sanaciji dolga na 1. 1928. zgrajenem javnem kopališču, katerega stroški so bili 32.763.25 Din. Zgradile so se kabine za 4 ali za 10 oseb, nabavile kopalne hlačke, brisače in rjuhe. Na trati pred kopališčem so se postavile klopi in mizer ter otvoril buffet pod vodstvom Ignaca Terdine. Nasadili so se kostanji, popravila streha, ki jo je ostra
lanska zima precei pokvarila ta navozfla
se je sipa za solnčenje ob vodL
Obisk kopališča je bil dokaj dober te je društvo iz prejemkov izposojevalnine črpalo glavni vir. za kritje dolga na stavbi in poravnavo najemnin puštalskim lastnikom zemlje. Razširil se je preozki hodnik, kar je veljalo 2350 Din. Dokaj življenja ie dala kopališču tudi Ferijalna kolonija dija-štva iz raznih pokrajin naše kraljevine. V okolici Škofje Loke so se ponovno popravile klopice in razpisala za objavo vsakega zlikovca. ki minira težko pribavljene društvene naprave, nagrada v iznosu 30 Din Izrečena je bila zahvala Okrajni hranilnici in posojilnici v Škofji Loki, ki se je tudi lani lepo odzvala prošnji društva. Poslopje kopališča je za primer nesreče krito z zavarovalnino.
Ostali funkcijonarji so povedali, da sanacija dolga v vsem še ni izvedena, ker so društveni prejemki vendarle preskromni. Sprejeta je bila tudi delna lzprememba statutov. Članarina iznosi 2 Din mesečno. Izvoljen je bil ponovni stari delovni odbor: predsednik upravitelj deške šole Mirko Za-hrastnik, podpredsednik Josip Hafner, tajnik Oto Burdych. blagajnik Mihael Luznar, upravitelj kopališča Avgust Blaznik. gospodar Anton Savnik m trije odborniki.
Pride 1	Pride 1 Ik
Elitni Kino Matica! m
Sestra Marija
Nuna učiteljica svoje lastne hčerke
5__
To in ono o vremenu
Ljubljana. 13. januarja
Dobro ie. spominjati se vremenskih ne-prilik in katastrof, ki so se vrstile lansko leto osorei. Lani so se vrstili v orav gotovih razdobjih vremenski poavi, ki so dosegali orave vremenske rekorde v pogledu svoje intenzitete ter so novzročali pravcate katastrofe v javnem prometu- Prvi periodi snežnih viharjev in žametov, ki le trajala od Novep-a leta do sv. Treh kraljev in ko }e drugače temperartura bila razmeroma le nekai s ton in i pod ničlo, je lani od 8. do približno 19. januarja sledila prva perioda hudega mraza, ki je začel počasi pritiskati, od stopnje do stopnje huje- Živo srebro v termometru ie rapidno drčalo nizdol. Dne 8- januarja ie bilo naj-nižie termometersko stanje — 7 stooini C. 9. januarja pa že — 14.5 stopinj C. naslednjega dne še nižie — 15.3 stopini C-Takrat je mraz lani prvikrat močno oviral železnižki. brzojavni m telefonski promet- Na mnogih krajih v Sloveniji so telefonske in brzojavne žice popokale od mraza. V nekaj dneh je ljubljanska pošta uprava izdala za popravo žic nad 30.000 Din.
Hude neprilike so nastale na železnicah. Vlaki so prihajali v Ljubljano s štiri- do šestumimi zamudami. Železničarji so z največjimi telesnimi napori, vsi prezebli in onemogli vzdrževali promet- Na Vodnikovem trgu je tiste dni prvikrat zmrznilo mleko, česar niso pomnili niti stari Ljubljančani.
Dne 12. januarja lani, torei ob obletnici, je mraz dosegel višek. Najnižja iutranja temperatura ie bila — 20-8 C. Na tej višini se ie mraz obdržal do 19. januarja. Nasprotno ie bila letos zadnje dni nainižla temperatura v nedeljo —7 C. Lani silen mraz. letos toplo. Kot omenjeno, je mraz držal do 19. januarja. Ta dan zjutraj je bila temperatura še — 20 C. a zvečer okoli 18. ie nastal nagel vremenski preobrat.^ Nastopilo ie zelo iužno vreme tako, da je temperatura poskočila od jutranjih — 20 stopini C kar na — 1 stopinjo C. a po nekaterih kraiih Slovenije celo nad ničlo.
Lani je besnela »hripa«, letos je mirno.
Snežni viharji in silen mraz so tam izredno močno vplivali na splošno zdravstveno stanje v Ljubliani in po ostalih kra. jih Slovenije. V vse kraje, ki so gosteje ob-lhideni. se ie natihoma in prav nenadoma prikradla >hripa« ali »španska«. V Ljubljani je neusmiljeno razsaiala zlasti med srednješolsko mladino in železničarji- Bilo je 50 razredov raznih srednjih šol zaprtih. Zlasti ie začela hripa napadati mlado ln staro okoli 20. ianuarja. V Ljubljani je takrat bilo dnevno bolnih do 120 železničarjev.
V zdravstvenem pogledu Je letos bofjše. Doslej se še ni v L'ubljani in tudi ne v drugih krajih Dravske banovine pojavila nepriljubljena »hripa«. Pač pa nagla te-prememba vremena — od pohlevnega im>-za do stan'a nad ničlo — vpliva na Hudi. da so za dni i čas prav nahodni. Tudi nahod ie precei nalezljiva stvar- Mnogi Liublian-
°ride!
Elitni
Pride! ik
Matica!
Kino
Sestra Marija
namesto poroke v samostan donrnikank
I
KULTURNI PREGLE
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Torek, 14.: Cvrček za pečjo. A. Sreda, 15.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20.
Torek, 14.: Jonny svira. B. Breda, 15.: Gostovanje španske grape Escu-dero. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.
Torek, 14.: Lepa pustolovščina. A. Prvi?.
Sreda, 15.. Zaprto.
Četrtek, 16.: Orlov. C. Kuponi.
PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 15.: Orlov. Gostovanje Mariborčanov.
»Cvrček za pečjo« *
(K sobotni premieri ▼ ljubljanski drami.)
Dickensova dramatizirana božična zgodba nam je prišla na oder pasovno za dva tedna prekasno, za kolikor smo oddaljeni od božičnih dni, ko bi učinkovala nepo-arednje; idejno aa petdeset ali osemdeset let, ker so vse te lepe reči, ki nam jih prikazuje, te idile okoli domačega ognjišča, ta poezija vsakdanjosti 9 svojimi malimi skrbmi in radostmi, ta globoka vernost brez vsakršnih dvomov, ki preve-
va delo. njegove premočrtne osebnosti, ene bele, druge črne, vse skupaj nekoliko nepomembne, današnjemu čustvovanju duševno bolj oddaliene nego celo časovno. Bie-dermaier na Sveti večer z vso svojo senti-mentalistično zasedenostjo, na obisku v dobi elektrike in radia, 500kilometrske brzine na uro. sardonskega skepticizma, od do-vse^ tradicionalne družabne usfamove. od domačega ognjišča do cerkvenega altarja in družbe same. Stalnost v dobi nestalnosti, sentimentalnost v dobi stvarnosti, dobrodušen humor v dobi roganja, mnogo tihe poezije v dobi hrupne razumnosti. Pravljica sredi »moderne stvarnosti«.
Res ni bilo potrebno, da Je skušala rez5-ja (g. Ciril Debevec) to pravljico iz davnih dni prepravljieiti z mističnim pridatkom muzike. Tako, kakor je bila Dickensova stvaT zamišljena, realistično po umevanju pred ipetdesetimii, pred osemdesetimi leti, bi učinkovaila časovno in čustveno dovolj oddaljeno sama na sebi Ne vem n. pr., zakaj naj bi par tipk na klavirju bolje in roman-tičneje posnemalo cvrčkovo petje nego to petje samo. Tudi igralci bi bili brez tega bolj enotno usmerjeni v svojem podajanju in ne bi zapadali mestoma v nenaravnost, v patetiko in brezkrvno sentimentalnost (kakor v okviru III. dejanja).
Sicer pa je treba priznati, da so baš igralci pripomogli delu do precejšnjega uspeha. G. Cesar (John) je za kreiranje krepkih, možatih tipov že preveč priznana kapaciteta, da bi ga moral še posebe hvaliti. Ga. šaričeva ee odlično razvija od uloge
do uloge in gotovo ne najmanj zato, ker so končno spoznali, da ji poleg visokotragične-ga žanra ležijo tudi uloge povsem nasprotnega značaja. Njena Dotka je bila sveža, živa, prisrčna, sploh takšna, kakor bi si človek Dotko predstavljal. Izvrsten po maski, morda malo negibčen, je bil stari skopuh Tackleton g. Skrbinška, dočim bi si sijajnega Caleba g. Kralja želel tu pa tam nekaj manj jokavega. Edvaird g. Gregorina bi si la/hko prihranil staro patetionost v zadnjem dejanju, dočim je bil v maski in v igri neznanega popotnika v začetnih prizorih ne-prekosljdv. Ostale tri ženske uloge, stare muhaste in gospodovalne Friedlingove (ga. Medvedova), nje hčerke Maje (ga. Neffato-va), Calebove slepe hčerke Berte (gdč. Ju-vanova). vsaka v svojem okviru skrbneje izdelana, nego pri nas ženske uloge običajno.
Premiera ni privabila preveč občinstva, menda zato, ker so igrali »Cvrčka« že pred leti v Ljubljani. V novi zasedbi in režiji pa zasluži vsekakor več obiska, zlasti če se pri reprizah še nekaj ugladi in če mu bodo nekatere utrudljive in nevažne dolgovezno-sti energično okrajšali.	K. K.
Hndožestveniki in jugoslovenska dramatika. Praška sirupi na Hudožestvenega teatra bo takoj po stalni naselitvi v Beogradu — bržčas v septembru tega leta — uvrstila v svoj repertoar tudi nekatere jugoslovenske komade. Prvi je že določen ter se pravkar prevaja v ruščino: namreč drama Josipa Kosorja »Požar strasti«, ki je imela uspeh tudi na nekaterih inozemskih odrih.
Kriza v dunajskem Burgtheatru. Nezadovoljstvo z upravo dunajskega Burgtheatra, zlasti pa z njegovim ravnateljem Herteri-
chom, je že dolgo tlelo za kulisami tega najslavnejšega avstrijskega gledališča. V zadnjih dneh pa je kriza postala odjprta in je pričakovati, da bo sedanja uprava odstopila. Očitajo ji, da je premalo gospodarna in da umetniško zaostaja. Poseben neuspeh je imela v zadnjih dneh s Hauptmannovo dramo »Spuk«.
Hudožestveniki v Zagrebn. Skupina bivših članov M. H. T. s Pavlovim na čelu bo gostovala v Zagrebu od 16. do 18. t m. z naslednjimi komadi: »Zločin in kazen« (Do-stojevskij). »Siromaštvo ni sramota« (Ostrov-skij) in »Ženitev« (Gogolj).
»Riječ« je priobčil« v 1. Stevffki med drugim nadaljevanje aanimivih političnih spominov dr. Djura Šurmina izza režima bana Škerleca. Stanko Tomašič odgovarja Velj-ku Petroviču na njegov poziv k ustanovitvi Združenja jugoslovenskih književnikov. Poudarja, da se je »Društvo jugoslov. književnikov« osnovalo v Zagrebu že 1. 1926 in je štelo 56 članov. Društvo pa baš zaradi svojega jugoslovenskega imena in zmačaja ni moglo uspevati. — Dr. Vladimir Dvorniko-vič objavlja svoje marginalije h knjigi Bo-nifačičevih esejev »Ljudi Zapada« (o *A. Gideu in Henryju de Montherlantu). V »Feljtonu« poroča Ka Mesarič o dveh zagrebških dramatskih novostih, ki jih je tudi »Jutro« zabeležilo. O Begovičevi »Ameri-kanski jahti u splitskoj luci« sodi, da je tretjevrstna reč, idejno brez vsebine in izvirnosti, komedija brez duha, toda spisana z Begoviču lastno odersko rutino. Znatno boljšo sodbo ima g. Mesarič o komediji Pe-cije Petroviča »3 : 1«. »Pecija zna pisati za oder, zato tudi ne more napisati neuspele komedije«.
čanJ letos silno tožijo, da flh naSrod nikakor noče zapusti« ter si raie žele. da bi nastal Inriši mraz afe da bi vsaj nastopilo stalno vreme.
Včerajšnja nedelja je Ma v Ljubljani topla. Neprestano je močno deževalo, toda v prvih popoldanskih urah je zapihal v višjih zračnih plasteh mrzel sever, ki ie povzročil, da je začelo snežiti. Sneg se je na tleh takoj raztajal, tako da dveurno sneženje ni drugače povzročilo nikake škode. V krajih nad 1000 m ze bilo večinoma močno megleno.
Dočim je bilo včeraj pravo aprilsko vreme. je danes sprva valovila megla, pozneje pa je nastopilo prav krasno zimsko vreme.
Zgrešeno življenje mladega fanta
Zagorje, 13. januarja
V soboto zjutraj je orožniški narednik g. Kuznik izsledil in aretiral 23-letnega Otmar-ja Marna. ki je izvršil v Mariboru večjo tatvino in nato izginil. Otmar je rodom iz Toplic pri Zagorju ter brez staršev. Učil se je za natakarja v nekem ljubljanskem hotelu, potem nekaj časa služboval kot natakar in ko natakarske službe ni več dobil in tudi z drugimi poklici ni imel sreče, se je pridružil nekemu Potujočemu cirkusu. Na lanskem ljubljanskem velesejmu je delal reklamo za »debelo Rozo«. Po velesejmu je bil v Zagorju pri nekem posestniku za hlar>-ca, a je kmalu zopet odšel za kruhom po svetu. Nazadnje je bil zaposlen v Mariboru pri lastnniku vrtiljaka v Črtomirovi ulici g. Ivanu Miholu. Gospodar ga je sprejel iz človekoljubja in četudi ni rabil njegove pomoči, mu je vendar dajal prnočišče v svojem vozu. To dobroto pa je Otmar slabo plačal. Ko je pospravljal gospodarjevo stanovanje, je našel v miznici okrog 30.000 dinarjev. Najprej je od tega denarja zmaknil tisočak in ker gospodar tatvine ni opazil, je tudi pozneje jemal iz predala večje in manjše zneske. Po novem letu je zmaknil kar šest tisočakov ter se s tem denarjem podal z nekimi svojimi tovariši v kino. Na poti je slučajno STečal svojega gospodarja, ki mu je naročil, naj pride kmalu domov. Otmar, ki je mislil, da je tatvina odkrita, je kratkomalo pobegnil iz mesta. Ker ga ni bilo nazaj, je gospodar le pogledal v svojo blagajno in s strahom opazil, da mu manjka 10.000 Din.
Otmar se je z ukradenimi tisočaki potepal po Zagrebu in Mitrovici, kjer je v veseli družbi denar kmalu zapravil. V petek se je pripeljal v Zagorje, kjer je nekim znancem pripovedoval, da odpotuje drugi dan v Ljubljano. Orožništvo, ki je bilo že obveščeno o tatvini, je še isti večer iskalo Marna do Zagoriu in naredniku g. Kuzni-ku se je posrečilo, da ga je drugo jutro izsledil v neki hiši na Lokah. Pri aretaciji •je imel Marn samo še 7 Din gotovine. Odvedli so ga v zapore litijskega sodišča. Tatvino odkrito priznava, trdi pa, da je vzel vsega skupaj samo sedem tisočakov, da bi si nabavil obleko in potem zopet poiskal kako natakarsko službo.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go-rečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« voda izredno dobnodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« vo" da se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._
Obsodba zavratnega morilca
Prva razprava ored okrožnim sodiščem ▼ Novem mestu. Novo mesto, 13. Januarja Pred senatom petorice, ki nadomešča ukinjeno poroto, se je danes zagovarjal Martin Starič, 20-Ietni delavec z Male Strmce, zaradi zločina umora. Državni tožiteij toži Stariča, ki je živel od mladih nog kot renenec pri Mihi in Meti Kampelj na Mali Strmci pri Šmarjeti, da je 1. oktobra lanskega leta v gozdu Dobovec udaril Franči-ško Kampljevo po glavi, nato pa jo zabodel z nožem v srce, da je starka podlegla hudim poškodbam.
Obtožnica navaja, da Je imela 7S-letna starka Frančiška Kampljeva prevžitek pri rediteljih obtoženca. Ker sta bila reditelja tudi že stara in slaba, je upravljal vsa dela doma in na polju obtožnec, in to z veliko nevolio in jezo. V hiši so bili zaradi tega stalno prepiri, ki jih je po navadi pričela stara Frančiška Kampljeva.
Bilo je lani 1. oktobra, ko se je današnji obtoženec zadrževal pri sosedovih, ki so kuhali žganje. Tam je ostal do 15. ure. Ko se je vrnil domov, mu je Frančiška Kampljeva očitala, da izostaja z doma. zaradi česar delo počiva. Zaradi teh očitkov se je obtoženec razburil ter sklenil starko ubiti, hoteč se s tem dejanjem rešiti neprestanega zbadanja in dajanja prevžitka. Istega dne se je podala starka v gozd po suh-ljad. Za njo je takoj krenil obtoženec. Ko jo je došel, jo je stavil na odgovor, zakaj ga vedno kara. Starka mu je odgovorila, naj bo tak, kakor se spodobi, pa bo vse v redu in ga ne bo več priganjala na deio. Na ta odgovor je obtoženec starko s pestjo udaril po sencih, da se ie zgrudila na tla. Nato jo je prijel za noge in jo zavlekel v goščavo, kjer jo ie se sunil z nožem v prsi. Zaradi smrtno nevarnih poškodb je starka v gozdu izdihnila. Obtoženec jo je pokril z ruto in se vrnil domov.
Peti dan po umoru je obtoženec dejal rediteljem, da gre iskat starko. <£o se je vrnil. je menil napram rediteljema, da starke ne bosta več videla, ker leži v gozdu ubita.
Orožniki, katerim so javili umor, so takoj osumili rejenca Stariča in ga aretirali. Pri zaslišanju ie morilec svoje deianie spočetka tajil, končno pa ga je le priznal.
Današnji izvedenci, ki so imeli izreči o obtoženčevem duševnem stan tu svoie mnenje. so se izrazili, da je obtoženec sicer duševno zaostal, vendar pa ni toliko omejen, da ne bi bil odgovoren za svoje dejanje. Pri današnji razpravi, ki ji je predsedoval s. o. s. g. Kuder in so glasovali kot sodniki zz. Luznar. Pomih. Hočevar in Durmi. ie obtoženec odkrito oiknnl svoj zločin. Po govoru državnega tožitelja g. Kovača je obtoženčev zagovornik dr. Vašič skušal dokazali, da obtoženec glede na mnenje izvedencev ni odgovoren za svoie deianie. Po posvetovanju ssnat.i je p*»d-sednik razglasil sodbo, s katero se obtoženec spozna za krivega zločina umora te se obsoja zaradi zaostalega duševnega stanja samo na pet let zatočenja (ječe).
Smucarsiee
sa dame r kompletne obleke iz trpežnega lodna . , . , . Din 550.—
in { posamezne hlače iz trpežnega lodna......Din 250.—
gospode l norveške bluze iz Ia. velvetona........Din 450.—
qr	f	• •	_ • vedno na zalogi s m o k i n g
M»n plese Ml aiavnostt obleke nainovejsesa kroja
0. •MaceG, JCfublfana, ufrSeicsandrova cesta ŽSt
Domače vesli
' • Češkoslovaška republika odlikovala liaše oficirje. Češkoslovaška republika Je ©dlfkoval več naših oficirjev- Načelnik našega generalnega štaba Milovanovič je odlikovan z velikim križcem Belega leva, njegov pomočnik general Marič pa z istim redom druge stopnie. Nadalje so odlikovani: polkovnik M. Čolak - Antič, načelnik Štaba komande Boke Kotorske, z redom Belega leva tretje stopnje, kapetan fre-rate N. Stajnfel, komandant pomorske zra-koplovne komande, in aTtiljerijski polkovnik M- Džimič z redom Belega leva 4. stopnje, tehnični kapetan R. Blažek pa z redom Belega leva 5. vrste.
*	Napredovanje ▼ državni shižbl. V sanitetni službi sta imenovana: okrajni sanitetni referent v Novem mestu dr. Viktor Gregorič za višjega sanitetnega svetnika v 4- skupini I- kategorije in okrajni sanitetni referent dr. Vladimir Vrečak v Ptuju za sanitetnega svetnika v 5. skupini I- kategorije- Iz 2 sktrpine v 1. skupino HI- kategorije pa so napredovali podšumarji pri sreskfh načedstvfh: Robert Premerstein v Brežicah, Fran Kenda v Radovljici in Miroslav Zampa v Novem mestu.
*	Z zagrebške univerze. Dekanat filo-»ofske fakultete v Zagrebu razpisuje natečaj za docenta italijanske književnosti.
*	»Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 18- številki zakon o državnem sodišča za zaščito države ter uredbo o organizaciji in podjočju eenttralnega higijenskega zavoda v Beogradu.
*	Zavarovanje potniške prtljage- Z no-
letom je uvedena znižana tarifa za zavarovanje potniške prtljage in ekspresnega blaga. Po novi tarifi znaša premija za vsakih 1000 Din zavarovane vrednosti za daljavo do 150 km 1 Din, za daljavo 151 do 400 kcn 2 Din, za 401 do 700 km 3 Din, za daljavo 701 do 1200 km 5 Din, za daljavo nad 1200 km pa 6 Din- Ker je sedaj cena za zavarovanje potniške prtljage izenačena $ ceno za zavarovanje ekspresnega blaga, se bodo za obe zavarovanji rabile iste znamke.
*	Nove postajne Stamplljke. Ker Imamo sedaj jugoslovenske državne železnice, se morajo vse dosedanje štacnpiljke z označijo SHS zamenjati z oznako JDŽ (Jugoslovanske državne železnice). Železniške postaje so že prejele potrebno odredbo-
*	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu ima vsako sredo ob 20. svoje redne sestanke v društvenih prostorih v Gundu-Ečevi ulic 29. Na zadnjem, prav dobro Obiskanem sestanku so se konstituirali trije novi začasni odseki, in to: plesni, pevski In izobraževalni. Plesni odsek je imel v soboto zvečer zelo animiran sestanek v društvenih prostorih- Definitivno je bilo Sklenjeno voditi plesne tečaje. Ker je še nekaj mest v tečaju na razpolago, pTosi plesni odsek člane in prijatelje društva, da se še pravočasno priglasro vsi, ki se hočejo naučiti najmodernejših plesov pod vodstvom najboljšega strokovnjaka in z zelo nizkim honorarjem. Na prihodnjem tedenskem sestanku bodo poročali vsi odseki o svojem delu in sklepih. Novi člani ki prijatelji društva dobro došli!
*	NJ. Vis. prestolonaslednik Peter — kot smučar. Agilni fotoatelje brata Smuc je pred kratkim izgotovil v izredno uspelem posnetku SKko Nj. vis. prestolonaslednika Petra kot smučarja, pokrovitelja mednarodne zimsko - športne ofimpijade. v obliki razglednic. Slike, ki se prodajajo v korist Zimskosportnega saveza, se dobe v vseh trafikah in papirnih trgovinah, v več-
• f!h množinah pa pri tvrdki Brata Smuč, Ljubljana, WoIfova ulica 12-
*	Zanimiv vseslovanskl ples v Beogradu. Kolo srbskih sester v Beogradu priredi 1. marca letos svoj veliki vseslovan-dtf ples, katerega se udeleži veliko število slovanskih dežel! s svoiimi narodnimi nošami- Na plesu bodo zastopane Po mož-i»osti vse narodne noše v kraljevini
*	Spomenik padlim branilcem Beograda. Na seji uprave Udružema rezervnih oficirjev in bojevnikov je bil storjen sklep, da se vTltJe bronastega spomenika padlim branilcem Beograda poveri artilerijskemu tehničnemu zavodu v Karagujevcu- Spomin bo odkrit prihodnjo lesen.
*	Draglnlska dokjada članom rodbin vojnih Invalidov. V počefku tekočega meseca je stopil v veFavo odlok finančnega ministra, izdan na predlog ministra za so-ečjalno politiko, o dragmjski dokladi članom rodbin vojnih invalidov. V smislu tega odtoka dobe vojni invalidi 1-, 2-, 3., 4., 5. In 6. skupine draginjsko doklado za vsakega člana rodbine. Kot člani rodbine se smatrajo: zakonska žena, zakonski otroci, Izvenzakonski priznani otroci in po zakonitem potu do početka vojne adoptirani otroci.
*	»Cankar«, kulturno hi prosvetno društvo v Beogradu, olbvešča članice tn Slane, da se od 13. t- m. vrše pevske vaje redno vsak
ponedeljek ln petek v tednu točno ob 20- urt fn to v palači Delavske zbornice. Nematijma trtica 34, IlT.nadstropje, soba 15-
Smrtna kosa. V LJubljani ie preminul trgovski zastopnik g. Ivan Vernik, znan agHen sokolski delavec. Pogreb priljublie-nega pokojnika bo danes ob pol 16. rz hiše žalosti v Gregorčičevi ulici 7- — V Malem Mengšu je po daljšem bolehanju umrla posestnrca Marija Hribarjeva, sestra pokra-fcnsfcega namestnika v pokoju g. fvana Hri-
barja. Pogreb pokojnice bo danes ob 15. na farno pokopališče v Mengšu- — V Ljubl ani ie preminula ga. Franja Mulačkova, rojena Kozakova, soproga poslovodje tvrdke I. C. Mayr- Pogreb bo jutri ob pol 16. iz doma žalosti na Sv. Petra cesti 81. — V Ljubljani je umrla ga. Juli;a Bajičeva, soproga pomočnika finančnega direktorja- — Po da! ši bolezni je izdihnil v Bovcu posestnik in trgovec g. Anton Ado-li Miekuš, tast .notarja g. Zevnika v Višnji gori. Pogreb bo danes na pokopališče v Bovcu- — Po kratki bolezni je umrla v Ljubljani profesorjeva soproga ga. Ivanka ZgTabličeva. Pogreb pokojnice bo jutri ob 14. iz mrtvašnice splošne bolnice. — Pokoinikom blag spomin žalujočim naše sožale!
* Prodaja kolkov, menic !n tovornih listov- Od 21. t. m- dalje davčna uprava Ljubljana - mesto kolkov, menic in tovornih listov ne bo več prodajala v svojih prostorih Vodnikov trg 5, ampak v poslopju dravske finančne direkcije v L:u'b!jani. Krekov trg 1. pritličje, desno, v prostorih finančne blagame, na kar opozarjamo pooblaščene prodajalce taksnih vrednostnic.
.	.v v.-:. ..-J&V-v:
V^V.«* •* ■ ■■■ k? ' .v ■ ; ■ »vir k •-.
SMEH IN KROHOTI DANES!
(%ui>te\ Heaton
kot filmski reporter, zaljubljen novinar, v bazenu v ženskem plavalnem kostumu!
s/Sozt c Kette
Ob 4., Vs6., '/28. in 9. uri.
KINO IDEAL
*	Stoletnica prihoda misijonarja Barage v Ameriko. Letos poteče sto let, odkar je stopil na ameriška tla znani misijonar in poznejši škof Friderik Baraga, rodom tz Male vasi v Sloveniji. Proslavil se je zlasti kot civilizator med Indijanci. Ameriško - jugoslovenska zveza v Evelethu je sklenila, da se bo ta stoletnica na svečan način proslavila v skupnem nastopu Slovencev in Američanov. Poleg težkega misijonskega delovanja je mnogo pisal v slovenskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Najvažnejše je njegovo deio o običajih Indijancev, tiskano v založbi pariške Sorboune. Leta 1853. je bil v Cinei-natu posvečen za škofa- U nrl je 19. janu-arja 1859 v starosti 72 !et.
*	Železniška restavracija v Celju se bo dala 4- februarja v na em za tri leta
*	Slovenka v Zagreb.i oropana. Gospa Angela Gorjupova. soproga državnega uradnika iz Kostanjevice, je prošlo soboto prišla v Zagreb na zdravljenje. V družbi s sorpogo zdravnika d". Ivaniševiča se je napotila k dr. Altmaniu- Na Jelačičevem trgu sta gospe opazili, da jima sledi neznan moški. Pnšedši do ;ju» je neznanec gospe Gorjupovi naglo iztrgal iz rok rcčr>o torbico, v kateri je ^neia 430 Din, žensko urico in neke druga predmete, ter ie bliskovito izgini! m od množico. O roparskem napadu je bfla obveščena policija.
Svetovnoslavno odvajalno sredstvo.
*	Grozen zločin v Vinkovcih. V Vin-kovcih so našli preteklo soboto na nekem dvorišču grozno razmesarjeno truplo 68 let starega posestnika Antona Tekmetareviča. Poleg trupla je ležal mesarski nož, s katerim je morilec razrezal mrtveca od prs do trebuha. Komisija, ki je prišla na lice mesta, je dognala, da je bil Tekmetarevič z gorjačo ubit v hiši. potem pa prenešen na dvorišče in tamkaj razrezan. Gorjača, s katero je bil Tekmetarovič ubit, je last Mate Čolakoviča, lastnika omenjene hiše, ki je bil dober prijatelj Tekmetareviča.
*	Zatekel pes. Na poti proti domu se je 8. t- m. pridružil posestniku Francetu Novaku iz St. Vida pri Lukovici velik pes volčje pasme, ki je šel z njim v St- Vid. Pes, ki je ostal pri Novakovih, Je še bolj mlad, na vratu ima jermen in znamko št-275 iz leta 1929., izdano od mestnega magistrata v Ljubljani Lastnik naj se javi pri Novaku ali na orožniški stanicl.
ITO — zobna pasta najboljša f
*	Obleke In klobuke kemično čisti. bar. va I" n"slrj» tovarna los Relch.
*	Gradba stanovanjske hišne skupine Pokojninskega zavoda v LJubljani. Opozarjamo na tozadevni razglas v današnji številki Tista glede nateča'a za razpis idejnih načrtov za zgradbo stanovanjske hišne skupine Pokojninskega zavoda v Ljubl:ani.
*	Zelo važen del vaše toalete je higijena ust. Ne pozabite, da vam izven doma pri tem najbolj pomagajo okusne pastile ANA-COT.
•	Gospodinje! Va5e perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich.
Jride 1	Pride 1 fek.
Elitni Kino Matica!
Sestra Marija
Ljubezen nune in patra donvnikanca I
• Otvori! sem novi sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49 (tik gimnazije), telefon 2358- Sanatorij je moderno urejen zlasti za operativne primere, ima centralno kurjavo, vsaka soba toplo in mrzlo vodo. Diatermija, višinsko solnce, ultra - rdeča žarnica, tonizator. Izbira zdravnikov po-voljna- Cene zmerne- Primarij dr. Černič
Chaplin med opicami!
"1
* Platonov Phaidon v Sovretovetn prevodu in Plečnikovi tiskarsko - umetniški opremi je na razpolago Založnik knjige Društvo prijateljev humoristične gimnazije, je razposlalo vabila na naročbo knjige v pričakovanju, da io bo vsak ljubitelj lepe knjige in klasične izobrazbe gotovo naročil. ker je subskripciiska cena (do 15- januarja) izredno nizka (30 Din)- Naročila sprejema Zaloga šolskih knjig v Ljubljani. Gradišče 4.
I
Chaplin v džungli!
Iz Ljubljane
u— Žalovanje za umrlim ministrom Inž-
Savkovlčem. Ob priliki smrti ministra Javnih del inž- Stevana Savkoviča, ki je podlegel dolgotrajni bolezni v sanatoriju na Dunaju, so vsi uradi, podrejeni ministrstvu javnih del. izobesili na svojih poslopjih žalne zastave. Črne zastave vihra;o na poslopju poštne uprave na Šentjakobskem trgu, pri gradbeni upravi na Turjaškem trgu, na glavni pošti in na palači Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti.
u— Članom Ljubljanskega Sokola- Zopet je posegla neizprosna smrt v naše vrste ter nam ugrabila enega naših najboljših bratov, brata Ivana Vernika- B'ago-pokojni je bil pred desetletji dolgo vrsto let član društvenega prednjaškega zboTa, do svoje prerane smrti pa je zavzemal cd-borniško mesto ter z mladeniškim navdušenjem sledil razmahu Sokolstva. Društveno odposlanstvo bo spremilo našega nepozabnega Ivana na poslednji poti v kroju in s praporom, ostalo članstvo pa pozivamo, da se pridruži tej deputacm. Zbirali se bomo v Narodnem domu danes ob o- uri.
u— Beg v onostran. Drevi bo v seriji predavanj ZKD predaval o proble-nu samomora zdravnik dr- Grum- Predavanje se bo vršilo ob 20 v dvorani Kazine. Predprodaja vstopnic v tajništvu ZKD.
ŽENIN IN NEVESTA
dobita krasno poročno obleko, plašč in sukno po nizki ceni pri
FR. LUKIČU, Ljubljana
STRITARJEVA ULICA 9
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra
Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran«
X. Slovanski večer
Tabor	18.1.1930
INIilhn/l živ£nI Rlavobol, nalil a migreno preiene
»NOSAL« - BAHOVEC.
V lekarnah Din 10. »Nosal« je popolnoma neškodljiv, &e ne uživa, temveč noslja (Sncfa). »No«al« Vac obvaruje eripe Kupite »N&sal« takoj! Proizvaja gra lekarna BAHOVEC V LJUBLJANI.
Pesmi zlaga dolgo let, skoraj še neznan poet. BUDDHA čaj je eliksir, verzov je njegovih vir! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ulica
o— Iz gledališča. Drevi se bo pela v operi »Jonny svira« s Primožičem v naslovni vlogi za red B, v sredo pa bo gostoval slavni španski plesalec Escudero s svojim zborom plesalk, pevk in igralcev. Na ta originalni in zanimivi večer opozarjamo občinstvo, ki so mu vstopnice na razpolago pri dnevni blagajni v operi (telefon 2231)-Ob koncu tedna bo gostovala v operi ruska pevka Rebanc (Mignon in Carmen) — V drami se bo drevi ponovil »Cvrček za pečjo« za red A. V začetku prihodnjega tedna bo gostovala v drami skupina Hudo-žestvenega teatra, ki ji načeluje igralec Pavlov. V ponedeljek 20. t. m- bodo uprizorili dramatizacijo romana pisatelja Dostojevskega »Zločin in kazen«, v torek 21- pa komedio pisatelja Ostrovskega »Siromaštvo ni sramota«. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
|	Chaplin med metulji!	|
u— Koncert Zagrebškega kvarteta. Po
daljšem presledku bo koncertiral v LJubljani spet znani zagreb. kvartet, ki ga tvorijo Miranov (I- gosli). Graf (IT. gosli), Arany (viola) in Fabbri (čelo). Na ljubljanskem koncertu bodo izvajali tri Izvirne komorne kvartete Mihovfla Logarja, Josipa Papan-dopuia in Krste Odaka. Mihovi! Logar Je mlad, nadarjen slovenski skladatelj, rojen na Reki K ie dovrSil praški konservatorij in deluje sedaj na muzički školi v Beogradu- Papandopulo in Odak pa sta priznana zagrebška skladatda. Koncert bo v petek 17- t m. ob 20- v Filharmonični dvorani. Vsfomrce v Matični knjigarni
Chaplin med levi!
J
l>anes premifera ob 4., na 7., 728. in 9. uri
Temperamentna flfeivm^a	v veefilmu smeha
in zabavna	III dllcl in zabave
DAMA IZ CIRKUSA
(Kehre zuiflck, alles vergeb. n!) — Pikantnosti za cirkuškimi kulisami
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 2730
f Jutri ob 4. in '/«<>• »ri V • CHAPLIN i
u— »Merkurjev« ples- Tradicijonalni ples slovenskega trgovstva, ki ga vsako leto prireja Slovensko trgovsko društvo »Merkur«, je tudi preteklo soboto pokazal svoj sloves- Ob navzočnosti elite naše trgovine iT industrije je otvoril ples predsednik društva generalni tajnik g. dr. VVindischer * soprogo bana g- inž- Serneca. Mtd gosti so bili tudi divizilonar general g. TripkoviC, ban inž. Sernec, dvorna dama ga- Tavčarjeva. bivši minister g- dr. Kramer, člani konzularnega zbora, funkcionarji gospodarskih korporacij in drugi predstavniki tr-govstva, industrije, bankarstva in obrti-Prireditev je potekla zelo živahno, h čemur je odlično prispeval jazz-band »Merkurja«.
u— Vabila za X. slovanski večer se
razpošiljajo danes. Ker se prj takem številu vabil zelo lahko izvrše pomote, prosimo vse one, ki niso prejeli vabil, da reklamirajo na naslov JNAD Jadran, Toma-nova ulica 3, telefon 2974-
Ko princ Karneval koraka
v deželo, pridejo naše šminke, pudri in lepotila do polne veljave. DrOgeriJa Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Ciklus strokovnih predavanj priredi te dni v Delavski zbornici Strokovno društvo tapetniških pomočnikov v Ljubljani. Prijave sprejema še do sobote društveni tajnik, Delavska zbornica, I- nadstropje, levo. Istotam se dobe tudi natančna pojasnila.
Chaplin med kačami!
u— Društvo »Zoo« v Ljubljani bo imelo Izredni občni zbor 17- t. m. ob 20. v hotelu >SIon< v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: poročilo predsednika, ki oo zelo Izčrpno, eventuelne volitve novega odbora in slučajnosti.
u— Namesto venca na krsto nenadoma umrlega Erjavca Jan-, delavca, zaposlenega pri gadbenem podjetju Tonnies, je nabralo uradništvo in delavstvo 5.5G Din ln fa poklonilo žalujoči vdovi. Prav izdatno podporo ji je poklonilo tudi imenovano podjet e samo teT s tem še prav posebej podčrtalo, kako visoko ceni delavstvo, ker ga tudi v vsakih primerih podpira. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Chaplin med zvermi!
J
u— Pobegel mladenič Iz Deškega vzga-jališča v Ljubljani je že pred dnevi pobegnil 191etni Miroslav K., doma iz Rojana pri Trstu ln pristojen v Ljubljano. Imenovani, ki se baje potepa po L:ubljani, je visoke, vitke postave, nizkega čela in podolgovatega ploščatega nosu. Oblečen je v sivo obleko in nima na glavi nikakega pokrivala.
u— Nezgode in nesreče- V bolnico so pripekali včeTaj dopoldne več ponesrečenih oseb z dežele. Posestnikov sin Alojzij čop iz Št- Jurija pod Kumom je v nedeljo padel in sd zlomil levo roko. — Pavel Kalan, posestnikov sin iz Poljan nad Škofjo Loko. si Je poškodoval pri padcu levo nogo. Delavka Angela Petačeva- uslužbena v >Jug«češki« v Kranju je v nedeljo v Medvodah tako nesrečno padla z vlaka, da si je zlomila desno nogo. — Delavka tobačne tovarne Ivana Finčeva, stanu oča v Vodmata, je sekala v nedeljo opoldne meso. Pri tem pa ii je nož spodletel in si je odsekala prst na levi roki.
u— Izgubil se Je včeraj na poti od Pra-žakove ulice mimo kolodvora do .'ernejeve ulice nov svilen šal. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«.
u— Tatvina suknje. Gostilničar Alojzij Bradač na Tržaški cesti št. 4 Je predsinoč-n:im kakor navadno obesil svojo suknjo v gostilniški predsobi. Okrog 21- se je hote! Bradač zopet obleči, a sukn e že ni bilo več na mestu- V suknji so se nahajale tudi usnjene rokavice.
u— Neprijeten obisk. Lastntca mlekarne Franja Tauferjeva v Hrenovi ulici je pogrešila predvčerajšnjim svojo planinsko legitimacijo- Legitimacijo je potem zjutraj našla na cesti pred hišo, manjkalo pa Je seveda 700 Din gotovine, ki jo Je hranila v legitimaciji. Neznani storilec Je izvršil tatvino v spalnici, kamor se je priplazil v
KLJUČ
trenotku, ko ie morala oškodovanka po opravkih- Tauferjeva je zadevo pri av-.la policiji, ki bo tatu na brže kmalu izsledila.
u— Ukradene cevi. Moščanski župan Josip Oražem je prijavil, da Je bilo pred par dnevi ukradenih na škodo moščanske občine 24 metrov vodovodnih cevi- Omenjene cevi so bile spravljene na dvorišču hiše št. 1 na Kodeljevem- Ležale so na prostem m je tat zlahka dospel na odprto dvorišče in opravil svoi posel. Ukradene cevi so bile vredne 360 Din.
u— Mestna občina liubljanska odda tako] lokal s pripadajočimi prostori v novi mestni hiši na Poljanski cesti 15. Potrebne Informacije da'e mestni gospodarski urad med običajnimi uradnimi urami-
u— Plesna vaja JNAD »Jadrana« bo zopet v četrtek 16- t. m- v dv>rani Delavske zbornice na Miklošičevi ce*ti
u— TKD Atena vabi cenjeno članstvo, da se udeleži občnega zbora. k< bo v torek 14. t. m- ob 20. uri v damski sobi kavarne »Emona«.
u— Halo! Danes ples učiteljiščmkov. Arena. Narodni dom-	63
Iz Celja
NtJbolPe, naftrajnepe, zato
e— Na celjski pošti je včeraj dopoldne ob priliki nenadne smrti ministra za javna dela in zastopnika ministra pošte in brzo-java inž. Stevana Savkoviča zavihrala črna žalna zastava.
e— Medicinski ples v Celjn je v soboto ponoči nad vse krasno uspel. Med vabljenimi gosti so bili med drugimi tudi številni medicinci iz Ljubljane s svojim dekanom g. dr. šerkom.
e— Poroka. V nedeljo popoldne se je poročil v Petrovčah pri Celju znani celjski tovarnar pohištva g. Franjo Vehovar z ga Darinko Kočevarjevo, posestnico v Sevnici ob Savi. Uglednemu paru naše prisrčne čestitke!
e— Smrtna kosa. V soboto Je umrl v Celju Na okopih št. 9 801etni bivši trgovec Josip Matič. V nedeljo je umrla v celjski javni bolnici 59-letna posestriica Marija Plavc s Polzele. Blag jima spomin.
e— Celjski vlomilci pod ključem. V zadnjih mesecih smo večkrat podrobno poročali o drznih vlomih, ki sofejih izvrševali v razne celjske trgovine, gostilne in trafike neznani lopovi. Dva dni pred Božičem pa sta bila v Ptuju aretirana 29 letni brezposelni pekovski pomočnik Anton Zrnec iz Zgornjega Kašlja pri Ljubljani in 23 letni delavec Ivan Bahčič iz Male Doline pri Krškem. Pri telesni in hišni preiskavi je našla policija pri njima večjo množino raznih predmetov, izvirajočih iz naslednjih treh vlomov v Celju: V Pikovi trafiki na Kralja Petra cesti sta odnesla 24. oktobra raznih tobačnih izdelkov, galanterije in denarja za 16.814 Din, v tovarni perila Pavle Pirnato-ve na Zrinjskega cesti sta si v noči na 1. decembra prisvojila raznih srajc in platna v vrednosti 2575 Din in v noči na 20. decembra sta z Natkove gostilne na Bregu odnesla natakarici in gostilničarju večjo množino vina, žganja, obleke in denarja v skupni vrednosti 1588 Din. čeprav so našli pri njima mnogo ukradenih predmetov, are-tiranca vsako krivdo trdovratno tajita. Pri vlomu v Natkovo gostilno je policija ugotovila krvave sledove v kuhinji, ker se je eden od vlomilcev urezal ob šipi na oknu vežnih vrat, kjer sta vlomila v hišo. In res ima Zrnec na desni roki sveže zaceljeno, popolnoma odgovarjajočo rano. Najbrže sta Zrnec in Bahčič vlomila tudi v Zanyjevo delikatesno trgovino v Prešernovi ulici, kjer je izginilo v noči na 16. decembra raznega suhega mesa, gnjati in salam ter gotovine v skupni vrednosti 2575 Din. Seveda mesa niso dobili pri njima, ker taka stvar ne čaka dolgo in sta jo brzo spravila pod streho ali pa prodala. Izročena sta bila ljubljanskemu deželnemu sodišču. Izgovarjata se s tef, da sta vse blago kupila od neznanega moškega. Seveda jima to ne bo nič pomagalo.
Iz Maribora
a— Iz gledališča- Izborna francoska komedija »Lepa pustolovščina« se uprizori prvič v letošnji sezoni danes 14. t. m. za A abo-nente- Zasedba ie z malenkostnimi izpre-membaml ista- Režijo obnavlja g. Skrbin-šek. — Sloviti ruski Hudožestveniki bodo v kratkem gostovali v gledališču.
a— Zemljevid avtobusne prometne pisarne. Na Glavnem trgu poleg državnega mosta je uredilo naše mestno avtobusno Podjetje svojo prometno pisarno- Človek bi mislil, da bo v tej pisarni našel na steni kako zeml evidno karto Maribora in mestnih avtomobilnih prog, namesto tega pa visi tam neki nemški zemljevid Avstrije, Češkoslovaške, dela Madžarske in Slovenije* seveda z nemškimi krajevnimi imeni. Čemu ga prometna pisarna potrebuje, ne vemo, želeli pa bi, da izdela mestno avtobusno podjetje čimprej stenski načrt Maribora z avtobusnimi linijami. Če pa potrebuje zemljevid Srednje Evrope, naj si nabavi vsaj slovenskega, kjer bodo imena naših krajev označena po naše. Na noben način pa ne gre, da bi mestna občina raa-
vešaia oo svojSi uradih zemljevide racšesa ozeml a z večini danes ie nerazumljivimi nemškimi spakedrairkamL
a— Za ureditev drsanja in sankanja pri Treh ribnikih- Odkar je zapadel sneg in je zmrznila voda v ribnikih, je nastalo v vsej okoiKci Treh ribnikov živahno življene. Posebno ob nedeljah in ob praznikih se zberejo na ledu in po zasneženih obronkih stotine mestne mJadine, pa tudi odrastlih. Ker pa Trije rfbnrki s svojo okolico ne spadajo več k mestni občini mariborski, seveda tudi nfiiče ne skrbi za vzdrževanje reda, ki je postal že tak, da ie pod vsako kritiko. Drsalci so si tam uredili prav posebne vrste šport, da se namreč ne drsajo samo Po ribnikih, ampak tudi po cestah in potih m to ne glede na to, da so ozke in vedno živahno oMiirdene. Drsalcem so se pa pridružili seveda tudi sankači m smučarji in spremenili vso okolico v pravo torišče nevarnosti za uboge pešce- Tekom zadrvih dni so se zaradi tega dogodile že številne nesreče, ki so sicer ostale brez večjih posledic, a bi lahko bile tudi usodne, zato bi bilo pač želeti, da bi se drsanje, sankanje in smuSkanje po cestah in potih krog Treh ribnikov najstrožje prepovedalo.
a— Zrak v stanovanja! Dne 12. t. m-okrog pol 4- ure popoldne so stanovalci hiše na Koroški cesti 34 javili bližnjemu stražniku, da se vrata stanovanja, kjer stanujete skupaj šivilja Veronika Barometler in Alojzi a Esih, že cel dan niso odprla, da se nobena še ni prikazala in da je v stanovanju polna tišina- Stražnik je s silo vdrl v stanovanje in našel obe nezavestni v postelji- Rešilni oddelek ju je odpel1 al v bolnico, ugotovil pa tudi, da ste se onesvestili vsl-ed strašne zaduhlosti v stanovan:u.
a— Mesto rdeče 16 bo odslej rdeča Z na motornih vozilih evidenčni znak v dravski banovini- Vsi interesenti naj nakasneje do 1- februarja s pismeno viogo — takse prosto — zaprosijo za novo registracijo v Mariboru pri predstojništvu mestne policije (polic, komisariiata). Priložijo naj stari dekret bi potrdilo o plačanih davkrh odn- taksah za motorna vozila za 1- 1929 ter v ko. Ivkoc so zapadle že letos v plačilo. Noben zamudnik ne bo po 1. februarju sme! voziti
Iz Ptuja
—j— lOr/ovr na ptujskem odru. Mariborsko gledališče gostuje jutri 15. t. nu z en; m najbolj priljubljenih operetnih »šla-gerjev« poslednjega časa v Ptuju. Uprizo^ rila se bo melodična opeTeta »Orlov«, ki ie danes na repertoarju vseh gledališč.
Iz škofje Loke
SI— Pogreb prerano umrlega hišnega posestnika, trgovca in čevljarskega mojstra g. Mihaela Blaznika se je ob mnogobrojni udeležbi stanovskih tovarišev, bližnjih in daljnih prijateljev ter znancev vršil v soboto ob 16. na domače farno pokopališče. Združeni pevci so pod vodstvom upravitelja g. Zahrastnika zapeli v slovo pretre-»ujoči žalostinki »Vigred« pred hišo žalosti in »Človek glej« na pokopališču. Poslednjo čast so izkazali pokojnemu tudi gasilci z g. Kavčičem na čelu.
šl— Cev je počila. Monter Vodovodnega društva g. Alojzij Kralj je v teku preteklega tedna ugotovil, da vodovodna napeljava ob Plantarič-Homanovi stavbi proti vodnjaku na Glavnem trgu v Škofji Loki ni v redu. Šele po večdnevnem iskanju so prišli delavci na sled napaki. Očividno zaradi izrednega pritiska s ceste na vodovodno cev je ta počila in je voda zaradi tega odtekala. Od petka opoldne do poznih popoldanskih ur v soboto je bila Škof-ja Loka brez vode in so si ljudje v nujni potrebi pomagali z domačimi vodnjaki. Po napornem in požrtvovalno hitrem delu gospoda Kralja in vseh uslužbencev je bilo vodne krize na večer konec in je voda po novovstavljeni cevi zopet stekla.
šl— Glavni oddelek finančne kontrole v Škofji Loki je bil ustanovljen po zakonu o organizaciji finančne uprave in ne po finančnem zakonu, kakor smo pomotoma poročali.
Iz Krastja
r— Pretekla nedelja je potekla v znamenju dežja in blata. Proti večeru se je šele malo zjasnilo, da so se pokazale planine, kjer je ponovno močno snežilo. Zato pa je prišel na svoj račun Narodni dom, kjer so predvajali krasen film »Žena« z Greto Garbovo Za vse predstave je vladalo veliko zanimanje. Za prihodnjo nedeljo se nam obeta redek užitek, film »Divne laži Petrovne« z Bragito Helmo-vo, ki je dosegel v poslednji sezoni v ljubljanskem kinu Matica prvo nagrado.
r— Triglavanski ples v Kranju. Preteklo soboto je priredila ljubljanska akademska edinica »Triglava« v Kranju svoj trigla-
foditelj SERIANZ A., zopet red* no sprejema od 8. do 11. ki od ool 16 do 19. — Ljubljana VII., Celovška cssta 34, Šiška.
vanski večer, ki j« bil prvi na Gorenjskem. Plesna prireditev je privabila poleg domačinov res lepo število gostov iz Ljubljane, Kamnika, Škofje Loke, Radovljice in Bleda. Poleg Triglavanov so bili navzoči tudi zastopniki akademskega društva »Jadrana« in njegove starešinske zveze. Prostori v Narodnem domu so bili okusno dekorirani. Ples je otvoril predsednik »Triglava« A. Nučič s soprogo sreske-2a načelnika in starešine »Triglava« Josipa Znidarčiča na čelu celokupnega častnega damskega komiteja. Plesalci so prišli vsi na svoj račun, za kar sta skrbela plesni aranžer Franc Bajt in priznani pomnoženi ljubljanski jazzband Jonny.
r— Primorci! Drevi ob 20 bo sestanek vseh Primorcev v gostilni Kumer pri savskem mostu, ki ga sklicuje tukajšnja krajevna organizacija Orjem. Ustanovil se bo ob tej priliki lasten pevski zbor.
Iz Zagorja
z— Prosvetni odsek Sokolskega društva v Zagorju ob Savi bo predvajal v kinu »Triglav« v četrtek 16. t. m. film »Čebelica Maja«, in sicer: za otroke ob 3. popoldne, za odrasle pa ob 7. zvečer. Občinstvo se opozarja, da se bo predvajal film samo v četrtek. Zato naj ne zamudi lepega in po-učljivega filma, ki se je v Ljubljani in drugje predvajal z velikim uspehom.
ŠPORT
Zadnfi športni dogodki
V	nedeljo bi bili morali naši klubi, ki gojijo smučanje, priredili svoje klubske dneve. Povsod je to onemogočilo slabo vreme. Okorajžil se je le smučarski klub Dovje-Mojstrana, ki je priredil tekme v dolini Radovini in Krmi. Pri članih je na 16 km zmagal G Lakota v 1:46. Naraščaj
■ je vozil na 8 km in je v 1:01:50 prispel kot prvi na cilj A. Klančnik. Šolska de ca je imela 4 km dolgo pTogo, na kateri je v
■50 prvi rezal cilj K. Klančnik.
V	Davosu se je pri akademskih športnih igrah plasiral v teku na 18 km kot prvi Jugosloven Danilo Dougan v času 1:51:36.6. Fedor Košir je bil 58., Jan Blei\veis 62., Danilo Gostiša pa 65. Kot moštvo so Jugosloveni zasedli osmo mesto. Startalo je 91 tekmovalcev. — V tekmovanju v spuščanju je Robert Kukovec med približno 200 tekmovalci prišel na cilj kot 47., kar znači lep uspeh. Jan Bleiweiss je bil 83.. Milan Gostiša pa 110. Višinska razlika od starta do cilja je znašala 1400 m. Tudi v tem tekmovanju so se ■ naši kot moštvo plasirali na osmo mesto. — V skokih je zmagal švicarski akademik Kieland pred Monakovčanom Zacheusom in Avstrijcem Reinerjem. Končni placement je bil: 1. Kieland 324.1 točke. 48. 53, 57. 2. Zacheus 314.7, 40, 50, 50. 3. Reiner 306.3.
Od nogometnih tekem treba omeniti naslednje: Beograd: BSK : Soko 2 : 1 (1 : 0), Zagreb: Concordia : Sokol 6 : 1 (1 : 1). Lizbona: Portugalska : Češkoslovaška 1 : 0. Dunaj: Vienna : Nicholson 3 : 1. Malta: WAC : vojaški team 3 : 3. Kairo: Ujpest : reprezentanca Kaira 2 : 0.
V	nedeljo je Ilirija v krogu svojih članov in članic otvorila svoje zimsko kopališče, ki bo dostopno tudi javnosti.
Službene objave
Mariborskega zimskosportnega podsaveza
Mariborski zimskosportni podsavez opozarja nujno vse interesente na posebni vlak dne 1. februarja približno ob 23. uri iz Maribora v Bohinj, povratek v Maribor dne 3. februarja približno ob 1. ponoči. Dne 2. februarja pri mednarodnih smuških tekmah v Bohinju se vršijo vojaške tekme na daljavo in smuški skoki. Posebnega vlaka se lahko posluži vsakdo, naj bo včlanjen v zimskosportnih odsekih in klubih ali pa tudi ne. Predvsem je vlak namenjen za gledalce smuških skokov, ki morajo zbuditi pozornost vsakogar. Uvedba posebnega vlaka je vezana na gotovo število prijav. Samo pravočasno prijavljeni se bodo lahko poslu-žili tega vlaka. Prijave naj se pošljejo na svoje klube, oz. odseke, ki jih potem dostavi podpisanemu v Maribor, Gosposka ul. 24. Ustne prijave pri Putniku, Maribor, Aleksandrova cesta. Prijave morajo dospeti k k podpisanemu najkasneje do 15. t. m.
Dne 19. t. m. se vrši na Pohorju pri koči na Klopnem vrhu prvenstvena smuška tekma za darilo, podsavezne zlate smučke. Razen tega so od Z. S. O. — S. P. D. Maribor-Ruše predvidena krasna darila. Izvedba tekme, ki se vrši za prvenstvo mariborskega zimskosportnega podsaveza in za prvenstvo Z. S. O. — S. P. D. Maribor-Ru£e, je poverjena Z. S. O. — S. P. D. Maribor-Ruše. Vabijo se vsi smučarji, da se čim številneje prijavijo k tekmi. Podrobnosti so razvidne iz posebnih prijav. Istočasno se vabijo tudi vsi drugi interesenti k posetu te prve tekme.
Vsi člani mariborskega zimskosportnega podsaveza se ponovno prosijo, naj nemudoma pošljejo listo vsega članstva.
Mariborski zimskosportni podsavez.
Službene objave LNP
(Iz seje u. o. z dne 10. januarja 1929.)
Naknadno se odobri nastop igralcu Er-manu Adolfu za SK Ilirijo dne 22. decembra 1929. v mednarodni tekmi proti Wa-cker, Dunaj.
Na znanje se vzamejo novi odbori: SK Svoboda, Ljubljana, predsednik g. Albin Kristan, tajnik g. Pavel Kovač; SK Krako-vo, Ljubljana; predsednik g. Ivan Novak,
HeteoroIoSki zavod t LjnM««,,, 13. januarja 1930.
poročilo
Višina barometra 30P R m
Kr*
čas
Opazovanja L|nbl)aoa Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skodle
Solit
8.
		
		x
Barom.	Temp«r	»ss
		. s-
		Ctf
761 3	•	94
58 2	•	90
76>)-9	—3	. 90
761-5	2	ieo
7633	t-	90
760-3	9-	80
Smer vetra in brzina v m in sek.
mirno WNW 2 S 2 mirno
NE 4 SE 14
o •§2 si
O 10
10
10
Pada*
vrwta
Dež
▼ mm do 7 nre
*3 3
najnižja temperatura aanes v Ljubljani: _ 1 C.
Solnce vzhaja ob 7.36, zahaja ob 16.42. luna vzhaja ob 15.35, zahaja ob 752. >unaj>ka vremenska napoved za torek: Spremenljivo in milo vreme. Pojemajoči zapadni
vetrovi.
tajnik g. Stanko Logar m SK Ilirija: predsednik g. dr. Milan Dula>r, tajnik g. Evgen Betetto.
SK Svobodi, Ljubljana se rezervira 8. in
9. junij 1930 za proslavo lOletnice. — Na dopis SK Ilirije z dne 3. I. 1930. in na prošnjo igralca Ermana Adolfa za predčasni nastop v prijateljskih in mednarodnih tekmah se bo pismeno odgovorilo.
Zaradi službene prezaposlenosti se dovoljuje do nadaljnjega dopust IL podpredsedniku g. Vičiču Milanu. Njegove funkcije prevzame začasno g. Ivan Kralj.
Ugodi se protestu SK Ilirije v zadevi verifikacije igr. Zvonimira Martiča za SK Ilirijo. Igr. Rapida Alfonzu Pelku se podeli iz poškodbenega fonda podpora v iznosu 500 Din za kritje stroškov, ki jih je utrpel vsled poškodbe, zadobljene ob priliki prijateljske tekme Ilirija : Rapid, dne 10. XI. 1929.
PrSJetek pomladanskega prvenstvenega tekmovanja za prvorazredne ljubljanske klube se določi na 16. marca. — EKojni finale za prvenstvo Slovenije se vrši 4. in 11. maja 1930.
Prihodnja seja n. o. se bo vršila v petek, dne 17. jan. v posebni sobi kavarne »Emona«. K tej seji se osebno vabijo blagajnik, tajnik II. in podsavezni kapetan. Tajnik I.
Nov športni list v Ljubljani. SK Grafika bo pričela pod uredništvom g. Kem-perla izdajati »Športni list«. Prva številka novega lista bo izšla danes.
SK Slovan. Danes ob 20. pri Llovdu odborova seja, jutri ob 18.30 sestanek nogometašev, ob 20. pa težkoatletov v telovadnici na Poljanski cesti.
SK Slavijo. Redni letni obč. zbor s« bo rr5S v ttedejjo 9. p. m. oi> 10. uri dopoldne v sakain gostitae Košak v Vcdmafcu. — Tajnik.
SOSP0DABSTV©
Nevarnost za nas izvoz agrarnih proizvodov v Češkoslovaško
Kakor smo že kratko poročali, sta olx> češkoslovaški agrarni stranki predložili parlamentu zakon, s katerim naj se vse važnejše agrarne carine znaftno povišajo. To povišanje bi pomenilo za naš izvoz najtežji udarec, saj tvorijo agrarni proizvodi (žito, živina) največji del našega izvoza v Češkoslovaško (celo v letih 1928 in 1927 smo navzlic slabim letinam izvozili v češkoslovaško letno za okrog 4o0 — 600 milijonov Din žita in živine).
Tu ne gre morda za predlog, ki naj bi pomenil samo neko demonstracijo zahtev češkoslovaških aoTareev, temveč za predlog, ki sta ga predložili dve mogočni stranki vladne večine, ki se bo6ta gotovo z vso silo zavali za to, da 6e tudi čim prej uveljavi.
Tu tudi ne gre samo za povišanje avtonomnih carin, ki se na podlagi trgovinskih pogodb lahko poljubno znižujejo. Predlog predvideva namreč tudi pvvišanje pogodbenih carin, lri predstavljajo minimum, ki ga tudi na podlagi trgovinskih podajanj ni nikakor mogoče znižati. Tako vsebuje predlog glede najvažnejših agrarnih proizvodov naslednje minimalne pogodbene carine: za pšenico 60 Kč (doslej 30 Kč), za rž 56 (doslej 38), za moko in mleveke proizvode 150 (doslej 70), dalje za govejo živino 200 Kč, preko 500 kg pa 250 Kč za komad (doslej 160 Kč), za prašiče do 130 kg 250 Kč, po 1. 1933. pa 300 Kč od komada (doslej do 120 kg 84 Kč, preko 120 kg 110 Kč od komada), za sirovo maslo 450 Kč (doslei 210), za sveže meso pa 400 K č (doslej 165).
Iz navedenih podatkov je razvidno, da zahtevajo češkoslovaški agrarci 100 in še več odstotno povišanje najvažnejših agrarnih carin in hočejo v tem pogledu prekositi Se avstrijske in nemške agrarce. Kakšne posledice bi tako povišanje imelo za naš izvoz, si je danes še težko misliti, zlasti ko nam d osi? j navzlic trudu in prizadevanju tekom 10 let ni uspelo skleniti s Češkoslovaško carinsko-tarifne pogodbe in ko smo v trgovini s Češkoslovaško dosegli že milijardni deficit Ovire za naš izvoz v Češkoslovaško so že zadnja leta postale vedno večje, docim uživa Češkoslovaška na podlag klavzule o največjih ugodnostih, brez vsakih carinskih proti-konoesij pri uvozu v našo državo vse ugodnosti, ki smo jih v trgovinskih pogodbah dali drugim državam. Od leta 1025 se je naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško od leta do leta poslabšala. Po češkoslovaški trgovinski statisMM je znašal naš izvoe v Češkoslovaško in irvoz iz Češkoslovaške (v milijonih Kč): izvoz uvoz saldo
1927.	586 92« _ 340
1928.	452 948 — 496 11 mesecev 1929 300 950 — fioO
V prvih enajstih mesecih preteklega leta smo iz Češkoslovaške trikrat toliko uvozili, kakor pa smo v Češkoslovaško izvozili; pasivnosti naše trgovinske bilance s Češkoslovaško pa je ▼ tom razdobju dosegla Se 650 milijonov Ke ali 1 milijardo 85 milijonov Din nanram 828 milijonom v vsem letu 1928. in 568 milijonom v vsem letu 1927. Poslabšanje naše trgovinske bilance s Češkoslovaško je tem bolj značilno v času. ko je naša splošna trgovinska bilanca postala zopet aktivna.
Agrarni protekcijonizem evropskih industrijskih držav nam je že letos prinesel ogromno škodo, ko smo morali naše žito izvažati po sramotno nizkih cenah. Ta škoda gre v stotine milijonov dinarjev. Visoke agrarne carine pasivnih industrijskih držav so morali po večini plačati naši agTarci, ki so za svoje proizvode izkupili toliko mani, kolikor so bili njihovi proizvodi pri uvozu v tuje države obremenjeni s carinami. Kakšna bodočnost pa ee obeta našemu agrarnemu prod učen tu, če bo šlo s poviševanjem agrarnih carin v pasivnih evropskih državah še tako naprej, si niti misliti ne moremo. Pri tem pa nas boli srce, ko vidimo, da se najnovejši udarec nripravlja baš od naše bratske Češkoslovaške.
= 507 tekočih konknrznih postopanj v Beogradu. Po statistiki beograskeiga trgovinskega sodišča je koncem pret. leta ostalo nerešenih 507 konkuranih postopanj. Iz leta 1928 ie ostalo 416 konkurzov. novo otvorjemh je bilo tekom leta 141. zaključenih pa 50 konkurzov. Dolgotrajnost konkurznega postopanja nam kaže, kako potreben je novi moderni konkurzni zakon, ki bo maja t. L stopil v veljavo.
= Letošnji redni občni zbor Zveze obrtnih zadrug se bo. kakor doanavamo, vršil 26. t. m. v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani. Dan pred občnim zborom, to je 25. t. m. pa se bo vršila predkonferenca delegatov.
= Okrepitev Španske pezete. Po zadnjem ponovnem nagleift padcu španske valute se je tečaj devizie Madrid zadnje dni zopet občutneje dvignil in sicer v Curihu od 64 na 68.75 šv. frankov za 10Q pezet Zadnja okrepitev je baje v zvezi z energičnimi koraki španske vlade in novčanične banke odnosno s tozadevnimi intervencijami na deviznih tržiščih.
= Zanimivo črtanje trgovinske firme iz zagrebškega trgovinskega registra. Tvrdka Moster, tvornica laka i boja v Zagrebu, Na Kanalu št. 41, je vložila proti tvrdki Moster, industrija laka v Zagrebu, Mesniška ulica 18, bpri zagrebškem trgovinskem sodišču prošnjo, s katero je zahtevala, da ima tvrdka Moster, industrija laka kot kasneje pro-tokolirana tvrdka brisati odnosno spremeniti naziv svoje tvrdke radi »ličnosti naziva v taki men, da ene tvrdke od druge ni mogoče točno razlikovati, zaradi česar se tudi javna oblastva, zlasti pa interesenti in odjemalci zavajajo v zmoto, in to tem bolj, ker
se obe tvrdki bavita s produkcijo lakov. Na podlagi izvedenega postopanja pred imenovanim sodiščem je kraljevi stol sedmorice v končni instanci potrdil razsodbo kraljevega sodnega stola kot trgovinskega sodišča v Zagrebu, s katero je tvrdki Moster. industrija laka v Zagrebu zaukazano, da mora v roku 14 dni spremeniti naziv svoje firme tako, da jo bo na prvi pogled mogoče razlikovati od že prej obstoječe tvrdke Moster, tvornica laka i boja, d. d. v Zagrebu, in je zaradi tega kraljevi sodni stol v Zagrebu izdal na prošnjo tvrdke Moster, tvornica laka i boja d. d. v Zagrebu rešenje, s katerim je odrejeno izvršno brisanje tvrdke Moster, industrija laka v Zagrebu iz trgovinskega registra. To izvršno brisanje je bilo proglašeno v »Narodnih novinah« od 8. januarja 1930.
= Velesejem v Budimpešti. V Budimpešti se bo vršil od 3. do 12. maja t L mednarodni vzorčni semenj. Za informacije se je obrniti na: Povlaščeno trgovinsko agencijo kr. Jugoslavije v Budimpešti, kateri je prijaviti udeležbo najkasneje do 15. L m.
== Prodaja lesa. Pri direkciji šum v Ljubljani se bo vršila licitacija glede prodaje lesa. Ponudbe je vložiti do 1. februarja. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
= Oddaja zakupa kolodvorske restavracijo v Celju se bo vršila potom ofertalne licitacije 4. februarja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornica za TOI.)
= Udeležba pri prevzemu gradbenih del sa novo palačo Društva narodov. Društvo narodov bo v kratkem razpisalo natečaj za zgradbo velike sejne dvorane, poslopja tajništva in knjižnice in želi seznaniti vsa grad. bena podjetja s pogoji za udeležbo pri prevzemu del. Navodila so interesentom na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sipreiema do 17. t m. ponudbe glede dobave 800 komadov vijakov, 1448 komadov spojnih vijakov. 10.317 komadov navadnih tirefondov, 6878 komadov podložnih plošč iz lepenke in 6878 komadov lesenih klinov, 21. t m. pa glede dobave pisarniškega materijala. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 250 kub. m jamskega lesa in glede dobave r?onilmh in šivalnih jermenov (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
== Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17- t m. ponudbe glede dobave 150 komadov hrastovih pragov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave avtomobilskega platna in dežnih plaščev. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. L m. ponudbe glede dobave zimskih kožuhov in 150 komadov spiralnih svedrov. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 1. februarja pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj (podložne plošče, viiaki z maticami, pričvrstilne plošče itd.) 3. februarja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave brusov iz smirka. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 3. februarja se bo vršila pri Računsko - ekonomskem od-delkfj Ministrstva za zgradbo v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave rezervnih avtomobilskih delov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.)
BORZE
13. januarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ potrebe je bilo v devizah Berlin, Dunaj in Trst Zaradi ponovne oslabitve švicarskega franka so se skoro vse devize (razen deviz Curih) precej okrepile. Tako se je dvignila deviza London od 275.39 na 275 62, deviza Newyark od 56.44 na 56 50, deviza Trst od 295 60 na 295.85 in deviza Dunaj od 7.9540 na 7.9595.
Na zagrebškem efektmem tržišču je dan« na-stopila prava haussa v Volni škode. Te&ali so se pri fzredno živahnem promet« d<vijjni?Li kar za 7 točk. Za aranžma se je Vojna Skoda trgovala prvotno po 445—446, pozwje pa po 447—449 (v petek 441). Tu<J5 v ostalih državnih papirji je bilo več premeta, m sioer v »nves.ticftskein po-90.ji.lti po 84.75—85.25, v agrarnih obveznicah pa po 52. Tudi v 7 odst. BJarTOvem posotiki je pri-što cto zaiklšuička po 78 50. Pri velikem zanimanju za državne papirje 90 bS-e zasebne vrednote bolj zanemarjene. Do zaMiitčkov je pr.Sk> le v Sia-•veksa po 90, v DubrovaSki ipo 430 in v Jadranski po 520. Trboveljska se ie okrepila oa 470 do 480 brez prometa.
Devize in valnte.
Zagreb. Pariz 221.42 — 223.42, London 275.22 _ 276.02, Newvorfc 56 40 — 56.60, Milan 294817 — 296.317. Praga 166.89 _ 167-69, Dunaj 704 45 — 796.45, BudimpeSta 988 09 — 991.09. Berlin 13.495 — 13.525, Curih 1094.4 _ 1097.4.
Curih. Zagreb 9129. Pariz 20.295. London 25.15, Newyork 51650. Milan 27.02. Pra^a 1527. Dunaj 72.65. Budimpešta 90.35. Berlin 123.24, Madrid 68.75 Amsterdam 207.95, Varšava 57.795, Bukarešta 3.06875, Sofija 3.725.
Dunaj. Beoerad 12 57375 — 12.61375. Berlin 169 39 — 169.89. Xondon 34 565 — 34 665, Milan 37.155 _ 37-256, Newymk 709.45 do 711.95. Praga 20.9825 — 21.0626. Curih 137.37 do 137.87; dinarji 12.4475 — 12.5075.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 d«®-, Ljubljanska kreditna 125 den., PraštedioM 925 den., Kreditni zavod 170 den, Vevče 132 den., Ruše 250 — 260.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 447—447.50, aa februar ez coupon 415—416,
Revmafične bolečine
tudi Vaše življenje nevzdržno mučijo. Tu pomagajo
ASPIRIN-
TABLET
Vedno odstranijo bolečine, tako da Vam postane življenje veselo in vredno da se živi.
Zahtevajte tamo originalni zavoj
belo-rdečo banderolo.
7 odst. Blairovo 78—79, 8 odst. Blajioovo 88—90, investicijsko 85—85.25, agrarne 51.50—53; bančne vrednote: PTa&itd-ioma 920—925, linion 201 desu Jirgo 85—87, Narodna 8170 den., &T*sk« 159 den, Zemeijska 125—138, Lfjufclj. kredama 125 den, Pcijo 64—66; tedustnijsike vttton Girtmann 185—.190, Slave&s 90—91, SJa-vooija 200 den., -Drav« 330 bL, Sečerana 380—400, Brod vagon 135—130, V-e/vče 125 den, Duforovačka 425 (k) 430, Trtx*vJ}e 470-^80, Jadranska 520—535.
Beograd. Vo;na škode 444—445.25, sakfi, m februar 414—414.75, tovestksfesfao 83.75—84.50. Narodna 8230 zaklj.
Blagovna tržišča
Les
'+ Ljubljanska borza (13. t m.) Tendenca mlačna. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 2 vagona bukovih drv, 2 vag. okrogli« in 1 vagon oglja (canello). — Kljub živahnejšemu zanimanju za les v zadnjem časa ni prišlo do večjih zaključkov, deloma zaradi praznikov, deloma pa zaradi letnih bilanc. Kakor vse kaže, ee bo v kratkem pričela izvozna sezona za testone. Ker je bukovim precej na razpolago, ponujajo kupci nižie cene nego lani. Testoni se oddajajo najlažje v itali janskih colab pri 1/3 ozkega in 2/3 širokega blaga. Zahteva se tudi fiksna debelina od 20 mm Zanimanje za hrastovino je v zadnjem času nekoliko popustilo; tudi drva se zaradi mile zime in precejšnjih zalog konsuma ne iščejo več v tako velikih množinah kakor pred Božičem.
Hmelj
"+ S hmeljskih tržišč. Na žateSkem hmelj, skem trgu je bil pretekli teden kupčijsfci promet dalje zelo živahen. Glede na skrčene zaloge so se cene pri čvrsti tendenci okrepile za 50 do 100 Kč in je koncem tedna notiral prvovrstni žateški hmelj 750 _
800 Kč, srednji pa 650 _ 725 Kč za 50 kg.
—	Na nurnberškem hmeljskem trgu je bilo prav tako opažati nekaj več zanimanja, vendar so pri mirnem prometu ostale cene sa enkrat nespremenjene.
Žito
+ Ljubljanska borza (13. t m.). Tendenca za žita čvrsta. Zaključenih je bilo 11 vag. koruze in 1 v. pšenice. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška 79 kg 255 — 257.5; 78 Kg ^50 do 252.5. 77 kg 2475 — 250. sremska 77 kg 237-5 — 240. slavonska 235 _ 237.5: »Ot, fo Ljubljana, plač. po prejemu 380 do 385; koruza: baška. umetno sušena 185 do 187.5, po mlevski tarifi 180—182.5. času primerno suha 157.5 — 160; ječmen: baški 63/64 kg 170 — 175; oves: baški, navadna voznina 205 — 210; rž: baika, 72/73 kg, mlevska voznina 207.5 — 210.
+ Novosadska blagovna borza (13. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 33 vag. pšenice, 14 vag. koruze, 15 vagonov moke in 1 v. otrobov. Pšenica: baška 77 kg 200—205; 78 kg 202.5 _ 207.5; gornjebaška 78 kg 206—210; potiska šlep 207.5—2125; gor ban. 78 kg 200 — 205; sremska, 77 kg 190-195. Ječmen: baški 120—125. Oves: baški 137.5 do 142.5. K »raza: baška 100 — 1025; s kakovostno garancijo 100 — 105; za februar 107.5 — 110; za marc, Dunav 120 — 122.5. Moka: baška »0g< 310 — 320; »2< 285 do 295; »Oc 240 — 245; »6< 185 — 190; »7< 140 _ 150. Otrobi: baški in banaški 90 do 95.
+ Budimpešta (13. t m.) Tendenca neodločena. Promet živahen. Pšenica: za marc 23.17 — 23.18 (obračunski tečaj 23.20), za maj 24.08 — 24.09 (24.10); rž: za marc 14.57
—	14.50 (14.60); koruza: za maj 15.03 — 15.05 (15.—), za julij 15.65 — 15.67 (15.60), tranzit za maj 14.48 — 14.50 (14-50).
Žlvma
■f Živinski sejem v Kranja (13. t m.). Na živinski običajni tedenski sejem je bilo prignanih 124 glav živine, in sicer: 2 bika, 69 volov, 34 krav, 6 telet, 4 telice, 1 ovca in 8 prašičev. Cene ao se gibale za kg žive teže: biki 7. voli I. 10, II. 9. krave L 8, II. 7, teleta 12, prašiči 12.50—13 Din.
Mussolini o ženskah
Mussalknijevi aforizmi o ženski, M jih priobči;i-e »Sun<3ay Disnatch«. bodo menda malcilrormi všeč: »Ženska je za-irplprva živalica brez lastne volje. Slabega je od moža, a .ponekod tudi po-guminejša. V zgodovini je imela žena večkrat usoden vp&iv. Marsikateri ve-lik mož: oesar. kralj, državnik afi umetnik je izgubil svoio življensko pot in postal brezpomemben samo zavoljo ^en-sk.«
def&othattje
dvoran ln sa!onov, za veselice, slavnostne prireditve Itd. se
"rinoroča
IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA
Leni D<>t 24 Telefon 3044
Iz življenja in met a
Tekma dveh mojstrskih drsalcev
V okvira ztmskosportriih prireditev v Davosu na Švicarskem se bo vršila dolgo pričakovana tekma med obema velikima rivaloma v umetnem drsanju, evropskim mojstrom Norvežanom Ilallangrudom (na levi)in svetovnim mojstrom Fincem Thunber-gom (na desni). Thunberg bo ob tej priliki zadnjič nastopil, na kar se umakne iz
aktivnega športnega življenja.
Je-li smrt spojena s telesnimi mukami?
V	januarski številki glasila čeških rdravnikov je priobčil primarij prve češke kirurgične klinike prof. dr. Ar« nold Jirasek zanimivo razpravo o po« javu in poteku umiranja pri kirurgič* nih bolnikih. Odlični kirurg podaja najprej definicijo smrti, omenjajoč strah zdravih pred njo ter slutnje smrti, ki jih ima človek često pred na* stopom smrti. Tu navaja prof. Jirasek kot primer zdravnika Tronsseauja, ki je bil bolan na raku in si je
v naprej sam določil dan smrti. Tri dni pred katastrofo je sestavil oporoko, odredil vse potrebno za po« greb ter si celo sam izbral mesto na pokopališču za svoj večni počitek. Na« to se je vrnil domov, legel v posteljo in hladnokrvno čakal smrti, ki je tudi prišla točno po napovedi. Profesor Ji« rasek sam navaja nekoliko primerov, ko so trezni, resni in namišljeni paci« jenti pri injekcijah in drugih zdravni« ških delih pred operacijo enostavno izjavili, da je ves ta trud zaman in so često imeli popolnoma prav. Takih lju« di pa je razmeroma zelo malo in ve« čina bolnikov o svojem nevarnem po« ložaju nima niti najmanjše slutnje.
V	nadaljnjem se peča dr. Jirasek z vprašanjem,
kakšen je konec bolnika z ozirom na njegove telesne in duševne bolečine. Pri možganskih tvorih zapade bolnik po dolgih bolečinah v nezavest, iz ka« tere se ne prebudi več in mu je smrt le končala brezupno bedno stanje. Pri udarcih na glavo s topim ali ostrim orodjem ali pri strelih v glavo, zapade ranjenec v globoko nezavest in ako se
Erebudi iz nje, ne ve prav ničesar o olečinah, kar dokazuje, da bi bila smrt v tem stanju popolnoma brez bo« lečin. Dr. Jirasek je v tem pogledu spraševal pri trinajstih ranjencih lan« slo pofičske katastrofe, ko se je po« drla ogromna nova stavba in pokopa« la pod seboj množico delavcev. Eden izmed njih je slišal tresk, drugi je vi« del, kako se pod njim udaja oder, nih« če izmed teh trinajstih, ki so bili po« škodovani na glavi, pa ni imel v nezavesti prav nikakega ob« čutka.
Usmiljena tema nezavesti je prihrani« la nesrečnikom silovite bolečine, ki bi jih trpeli, ako bi bila dana možnost, da bi bili ob poškodbah ostali pri za* vesti. Z vso pravico zaključujemo, da ranjenec, ki umre v tem stanju, zapu« sti življenje brez muk in trpljenja. Mnogo podatkov za proučevanje ra« njen j a možgan ali njih podaljška, hrbt« nega mozga, dajejo usmrtitve z giljo« tino. V starem veku so verovali da od« sekana glava čuti, samo govoriti da ne more. Ta nazor so po uvedbi giljotiine
L 1792. širili tudi zdravniki. Strogo opazovanje posameznih primerov pa je dognalo, da so te domneve popolno« ma prazne, Romafont je prvi 1. 1834. proučeval glavi dveh giljotiniranih Arabcev, pa ni mogel objektivno ugo« toviti ničesar. Do istih zaključkov pri« haja Mongeot, ki se jc bil dogovoril z zločincem
Lacenairejem, da trenutek po justifU
kaciji odpre levo oko. Poskus je bil je bil neuspešen, dasi je bil obsojenec inteligenten človek, ki je s polnim interesom za znanost privolil v t p poskus ter je šel na morišče zelo miren in brez vsakega razburjenja, se na obličju justificiranega poja* vij-> kaki utripi, je to pripisati le zače* temu dihalnemu gibu, ki je bil v tre« nutku prekinjen in se nadaljuje kot refleks. Smrt nastopi v trenutku in ne prinaša sama nikakih posebnih bole« čin. Življenje je končano v hipu, ko je glava oddeljena od telesa,
le telo živi s početka še naprej. Leye je eno uro po justifikaciji še ugo« tovil utrip srca, Asekov pa je I. 1917. dognal isto pri neki ženi še 24 ur kas« ne je. Članek dr. Jiraska se dotika tudi nenadne smrti pri nagli spremembi misli. Nenadna radost, žalost, jeza ali strah lahko takoj uničijo življenje, pri čemer morajo seveda biti že dani po« goji v slabosti srca, za kirurga ima pomen predvsem strah in dr. Jirasek navaja iz svoje prakse 281etnega mla« deniča, ki ga je že v začetku narkoze obšla taka groza, da mu je zastalo di« hanje in so bili vsi oživljajoči poskusi brezuspešni.
Smrtni trenutki bolnikov, ki trpe na dihalnih organih niso težki, ker se zad« nji boj med življenjem in smrtjo do« bojuje v nezavesti. Smrtne forme pri vnetju pljuč pač spremljajo mučni na« padi dušenja, ali na koncu sledi neiz« ogibna nezavest, ker kri ne dobi več dovolj kisika ter je nenasičena z ogljenčevim okisom. Podoben konec nastopi lahko tudi pri sušici. Nekateri izčrpani bolniki umirajo kakor v spa= nju,
drugim preneha presnavljanje krvi, v vročici se bolniku navadno blede in zavest mu gine, zopet drugi pa so zad« nje hipe pri polni zavesti ter jih pre« žive bolj ali manj mirno. Lahke smrti umira človek, ki mu je ranjeno srce. Konec nastopi takoj ali pa po gotovi dobi brez vsakih pojavov bolečin ali groze.
V splošnem pa
umirajo zelo težko le oni, ki jim je prebit hrbtni mozeg z nasilnim udarcem ali pa imajo v njem tvore. Vzdihovanje in predsmrt« ne muke prvega čsl. finančnega mini«
Nemc5 ne morejo pozabiti na staro cesarsko slavo
V Laboeju pri Kielu so zgradili gorenjo 83 m visoko zgradbo kot spomenik 200 med svetovno vojno potopljenim svojim podmornicam. Spomenik stoji na kraju, kjer se je dvigala prej utrdba, ki so jo morali po mirovnih določbah razstreliti.
stra dr. Rašina, ki je postal žrtev krog« le blaznega atentatorja, zgovorno pri« čajo o težkih poslednjih trenutkih lju« di s takimi ranami. Pri teh nastopi blažilna nezavest šele po vnetju pljuč ali po sepsi, ki se širi iz rane.
Kako so prekosili »čarovnika"
Jetnišnica Earyborough na Irskem ims» zelo človekoljubnega ravnatelja. Ta si ni mogel odreči, da bi svojim »gojencem« na Sveti večer ne priredil malo zabave, t. j. varijetejski večer z vsemogočimi točkami. Glavna točka večera je bil nastop spretnega čarov« nika, tako spretnega, da ao gledalci, ki so se vendar tudi nekaj razumeli na hitrost prstov, kar usta odpirali od začudenja. Začudenje pa se je spreme« nilo v brezkončen aplavz, ko je umet« nik izvajal svoj najtežji trik: iz ust svojega asistenta je izvlekel neverjet« no množino srebrnega denarja in ga vrgel v trd klobuk. Občinstvo sploh ni hotelo prenehati s ploskanjem in Bog si ga vedi, kako dolgo bi še aplavdi« rali, da ni čarovnik s svojih lavorik pogledal slučajno v klobuk in obstal kakor okamenel: v klobuku ni bilo niti ficka več! Pred njegovim nosom mu je bil brihten u" iec iz kroga kaz« njencev izpraznil klobuk in živ krst ni bil tega opazil! Tudi človekoljubni ravnatelj mu ni mogel pomagati. Gle« dalce so pregledli drugeg. Ja drugim, a izginulega denarja niso našli. Čarov« niku pa je enkrat za vselej minila vo« Ija, da bi se še kdaj produciral pred tako nevarnim občinstvom.
Gdč. Yvette Labrousse
letošnja »miss Francija« po najnovejši slik!
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV:
Torek, 14. Januarja.
LJUBLJANA 1230: RepToduciraaa giasba. — 13: Napoved časa, borza, reprod'ucjnana glasba.
—	13JO: Porodila iz dnevnikov. — 17JO: Koncert nadijo-orkestna. — 18.30: Reklama kot veda.
—	19: Dr. Bohnt: O morju. — 19JO: Riščina. — 20: Prenos iz Zagreba: Borodonova opera »Knez Igor«. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Sprehod po Evropi.
Sreda, 15. Januarja
LJUBLJANA 12-30: Raprodueirana gJasba. — 13: NajJoved časa, borza, reproducirama glasba.
—	13-30: Poročita itz dnevnikov. — 17JO: Koncert radio-orikeskna. — 18.30: Otroški kotiček. — 19: Podobe slovenske literarne zgodov:ne. — 19J0: Francoščina. — 20: Koncert hvarteta po-zaveti. — 21: Koncert radso-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 18: Koncert faJike gtasbe. — 20: Koncert radiio-kvarteta. — 21: Poročila. — 21.10: Narodne pesimi s sprerrrl jeva n >e.m orkes^a. — ZAGREB 12.30: ReprodiuoiTana glasba. — 17J0: Godba za ples. — 20: Prenos opere »Knez Igor« iz nar. gled. — PRAGA 20: Koncert godbe na pihate. — 21: Narodne pesmi. — 21J0: Klavirski kioncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16JO: Koncert orkestra. — 1925: Modemi angleška' skladate®. — 20.15: Gledališki večer. — Lahka godba orkestra. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert. — 20.30: Veseloma. — LAN-GENBERG 17JO: Večerni koncert godbe na pihate. — 20: Anigleške in škotske pesmi. — 20.45: AmgleSki večer. — Spont. — 23JO: Prenos \i Londona. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 12.05: Koncert orikesrtra. — 17JO: Ma-d®arsike pesmi. — 20.15: Angleški večer. — Ciganska godlba. — RIM 17.30: Vokaften iai imstru-menttaflen koncert. — 21.02: Simfoničen koncert.
Pozor gospodinje?
99 8 i d o 199
že 30 let priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime
99
i «1 © 199

otnika
•Mariborčani /	_
Najnovejši prekrasni aparat
§LOBD
a
delo slavnega učenjaka inž. Cl. Thenebroka slišite v trgovini J. MART1SZ, Gospodska alica št. 18
Primerjajte ga s kateriholim aparatom 8LORD-RADIO, jugosl. delavnica. I"tu -Vtfava
za Dolenjsko in Notranjsko Sprejme potnik z lastnim autom. Ponudbe pod »ugodno« na oglasni oddelek »Jutra«.
Sne
milje, kuhinjske prtiče, blazine, smyrna, gobeline in vse zraven spadajooo volno dobite najceneje pri
TONI JAOER
Ljubljana, Dvorni trg 1.
Najpopolnejši in najcenejSi -»parat za mno> ženje, poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co„ Beograd, Obiličev venac br 5.
Telef. 33-01.	201*a
V četrtek zadnii dan

prodaje državne razredne loterije, ker se bo ta dan že zavrtelo kolo sreče onim, ki bodo v posesti naših srečk drž. razredne loterije. Možnost zadeti dobitek se stopnjuje z vsakim razredom, ki jih je pet. Zadnji pa je milijonski razred, ki razdeli srečnim igralcem sto in sto dobitkov, ki osrečijo družine za vse življenje.
Srečke bodo že v teh dneh razprodane, Kdot hoče v 19* kolu Igrati, mora čimprej po srečko
Naše srečke se dobijo, v kolikor jih je še na razpolaeo v Ljubljani:
V oglasnem oddelk- »Jutra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti. — V Mariboru in v Celju pa pri podružnicah »Jutra« ter pri podpisanem zavodu.
Zadružna hranilnica r. z. z o., z., Ljubljana, Sv. Petra
cesta 19
Skladiščnika ali sklaSiščnico
sprejmemo takoj. V stroki izvežbani in kavcije zmožni imajo prednost. Samo pismene ponudbe na naslov: Prva jugoslovanska tovarna dežnikov JOSIP VIDMAR, LJUBLJANA, Pred Škofijo 19.
sia&tcpnifce in potov. uradnike
za Slovenijo išče svetovna tovarna gospodarskih strojev. Prednost imajo pri kmetovalcih vpeljane in naobra-žene osebe. Ponudbe pod D. S. L. na oglasni oddelek »Jutra«.

Km
^S&tfurn&rji, vel&trgovci in	zustopniici!
Tvrdka Brača Zorič, Šibenik, komisije in trgovska zastopstva, vam nudi pvoje usluge pri placiranju vaših predmetov v primorskih krajih.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse dobra soproga oz. mati, hči in sestra, gospa
Ivanka Zgrabile
soproga Profesorja II. drž. gitnn.
dne 13. t m. po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 15. januarja 1930, ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 13. januarja 1930.
mestni pogrebni livod	x , . .. „ *_____oc
občine Ljubljana	ŽALUJOČI OSTALI. ~
Kaikor že od nekdaj, tafico tudi letos popravlja snežne čevlje In galoše staroznana tvrdika prvo slovenska parna vnlkanikaciija gumija
ŠKAFAR, Ljubljana, Rimska 11.
tfhoii aCMeČu
Matere in žene, ve, ki obupajoče gledate, kako vaši dragi v pijanosti uničujejo sebe, rodbino in svojo čast in premoženje, ostav-Ijajoči v kavarni poslednji dinar, ve jih morete popolnoma odvaditi, ne da bi se oni zavedali, z »AVINALOM«, preparatom berlinskega lekarnarja Franka, z zdravilom, absolutno neškodljivim zdravju. Polno za-hvalnic od ozdravljenih. Cena 220.— Din. Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslavijo N. Popovič, Beograd, Kolarčeva 7.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni soprog, oče in tast, gospod
Anton Adolf Mlekuš
trgovec in posestnik v Bovcu
11.1, m. v Gorici po daljši bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb bo danes v torek v Bovcu.
Bovec-Višnja gora, 13. januarja 1930.
Josipina Mlekuš roj. Gruntar, soproga; Oskar, Stanko, sinova; Olga, Maruša, hčeri; Anton Zevnik, notar v Višnji gori, zet 1860
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492

f>> ■'• . i "i" -M-'.
•i
I-.".
v i. ■•>/ ;'!

tfCdof hoče
da me mu posije po pemtt naslov aR GaGo drugo informacijo ticccc me matih oglasov naj pritoii v mnamGah a sicer ne ho prejel odgovora t « Mm^amrn
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitvt in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
jllsl"

Vajenca
dobro vsgoj-Biiega tn a pri-nerno ioi>-ko izobrazbo sprejmom za lakirar»ko in sedlarsko tapetniško obrt. Hrana in stanovanje T hiši. Več ee poizve pri Josipu Gcrupiču, lakirarske-mu u> sedlar&ko tapetniškemu mojstru t Novem mestu.	737
Več dobrih šteparlc
sprejme y stalno siužbo Ivan P r e 4 e r n. tovarna čevljev, Kranj.	927
Trgov pomočnika
apretnega in v«,tnega prodajalca 6prejme s 1. febr. t. 1. kot poslovodja podružnice trg. t meta.nim blagom aa deieH. Takojšnje točne ponndbe na ogl. odd. »Jutra« pod »S kavcijo 5000«.	934
Službo natakarice
t deielski kavarni dobi Bilada ia čedna gospodična vešča nekoliko nemščine. Priložiti j« sliko, ki « takoj vrne Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Karana na deieli«. 921
Učenca
aprsjicsm takoj v trgovino ra^&nega blaga e primerno srednješolsko Izobrazbo ter poštenih staršev Hrana in stanovanje ▼ hiši. Ponndbe je poslati sa ogl odd. »Jutra« pod »Očenee«.	790
Trgov, pomočnik
zmož&n s.ovenfičme in nemščine ,vojaščine prost, prvovrstna agdina moč, se sprejme v galanterijsko trgovino. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Agilen«. 1072
Vajenko
za modistarijo iščem. Naslov v ogl. odd .Jutra. 1128
Natakarico
sprejmem proti procentom od litra v lastni gostilni na Sušaku ▼ Račijevoj ulici 50 na prometnem mestu Zainteresirane naj se javijo na: Marija ud. Canič, Rački jeva al. SO, Suša!;.
1140
Potnik
mlad ln agilen ki potuj« po Hrvatski, Liki, Bosni in Dalmaciji, bi prevzel poleg svojega še kako drugo dobro zastopstvo. Ponudbe na oglasni oddelel »Jutra« pod »Dobra provizija 83«.	928
Učenka
ki je dovršita t razr. meščanske šole, i dobrim uspehom, želi vstopiti v trgovino z manufakturnhn ali mešanim blagom. Dopise pod »Izven Ljubljane« na oglasni oddelek »Jutra« 1062
Vzgojiteljica
sprejme mesto pri boljši družini s šolo obiskujočimi otroci. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Vzgojiteljica«
1071
Otroška vrtnarica
vešča nemščine in srbohrvaščine, ki bi opravi ala tudi lahka hišna dela, želi mesto vzgojiteljice. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubim otroke«.	1111
Trgov, potnik
■M potuje po celi Sloveniji, Medjimurju ia Prekmurjn, dobro vpelje«, kateri bi prevzel poleg sedanjega zastopstva »e prvovrsten epohalen izum v galanterijski stroki, naj »e oglasi pri t-vrdki Ivančič, Šelen-burgova ulica L	1063
Vajenko
aa Bv3jo parila sprejme C. J. Hamann, Ljubljana. Mestni trg 8.	788
Kuharico
vmj«TK> vseh gospodinjskih hišnih del sprejmem. Išče se boljšo moč z dobrimi spričevali. Nastop službe takoj ali po dogovoru Ponudbe pismene ali ustmene na Ivan Rahne. trgovec in gostilničar, Selo št. 3, po šta Mote.	1143
Lčenca ali učenko
s primerno šol izobrazbo eprejme takoj trgovina Albin Izlak er. Trbovlje.
1068
Praktikanta
s p r » j m . zobni atelje v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zobni atelje«.	1027
Čevljar, vajenca
sprejmem takoj. Naslov oglaenem oddelku
t
»Jutra«. 1076
Pek. vajenca
18 let starega, dobrih staršev sprejme Ivan Pravst, Kranj.	1096
Šiviljo
M ume dobro krpati, izurjeno sprejme na dom Fra-nja Kodela. Rimska cesta St. 11, LJubljana. 1088
Dekle
pridno ln pošteno, n vsa hišna dela. ki bi znal« tudi kuhati, sprejme Marija Zajec, Ljubljana, Privoz 12 1077

Zastopniki
kateri se pripravljeni pod kontrolo nadzornika prepotovati celo državo in prodajati lukrativne predmete imajo priliko za dober zaslužek. Ponudbe pod šifro »Eksistenca« na oglasni oddelek »Jutra«.	961
Šivilja
za staro in novo perilo, ee priporoča na dom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Perilo«.
1067
Kartoteke »Ruf« za knjigovodstvo
vsakterih podjetij ureja in sestavlja bilance izvedenec Drago Lunder v Ljubljani, Poljanska cesta 73. — Za knjigovodstva nevešče pridobi t nlke nova, poenostavljena metoda!	1069
z
stit in na dom. pošljite oddelek »Mizar«.
Mizar
orodjem, pride či-popravit pohištvo — Da se zglasim, naslov na ogla ni »Jutra« pod šifro 1114
Brivskega
pomočnika
easg) do«brega brivca in bu-bi štucerja sprejme takoj v stalno službo J. Križka v Novem mestu.	1078
Perfektno kuharico
sprejme takoj manjša dni-žtna. Ponudbe pod značko »Kuharica — Kranj« na oglasna oddelek »Jutra«.
1060
Saldokontist
dober iztirjeva ec dobi mesto v železnim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Saldokontist«.	1099
Učenko hi spretno modistinjo
•prejmem takoj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Učenka, Ljubljana«.	1118
Prodajalka
izurjena v trgovini mešan, blaga in e prakso knjigovodstva glavne za'oge to-ba 'a, žali prem-eniti mesto. Najraje bi šla na deželo, v kako večjo trgovino Natopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Izprememba mesta« 1131
Kot gostilničar
iščem službo, ali grem vinotoč. Imam osebno pravico. Natančneje ustmeno. Ponu'be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten gostilničar«.	1124
Lovec in gozdar
oženjen, išče mesto takoj ali kasneje. Naslov t ogl. odd. »Jutra«	1139
Avto naprodaj
radi odpotovanja po nizki ceni; preuredi se lahko tovornega. Naslov v ogl. od-delku »Jutra«.	1134
Ste 11 svoj denar zavrgli?
Kronske bone katere ste prejeli pri žigosanju kronskih bankovcev, po najku lantnejš. ceni kupuje Prometna bančna družba Maribor, Cankarjeva ulica 14.
656
Parni kotel
dobro ohranjen. -to ječ. v velikosti 3 do 5 m' kurilne p'oskve, 5—6 atmosfer, kupimo. Ponudbe pos'ati na mestno plinarno v Mariboru.	892
Kupim jedilnico
Ponulbe z označbo barve na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jedilnica«.	1098
Omaro za led
kuprn. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ledena«.	1145
Trg. pomočnik
mešane stroke želi spremeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Mlajša moč«. 1138
Uradnica
absolventka drž. dvorazr. trgovske šole ter z dveletno odvetniško prakso, boljša samostojna moč. že'i službo kjerkoli v mestu ali na deieli. Nastop takoj. Naslov se izve v ogl. oddelku »Jutra«.	1141
Službo vratarja
nočnega čuvaja ali kaj stičnega želi železničar v pokoju. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	1159
iščem
Dela
rezanje ln
štepa-
nje gornjih delov. Ponudbe
pod šifro »Delo« »Jutra« v Celju.
po dr. 1162
Krojaški mojster
z lastno obrtjo, prvorazreden, z dobro preizkušenim moškim in datnskim krojem ter večletno prakso išče mesta pri kakem podjetju. Ponudbe ita osrlasni oddelek »Jutra« pod »Zmožen 30«.	1151
Prodam
dobro vpeljane 3 vrste hranilne izdelke z znamkami in tiskovinami ter vsemi pripadajočimi predmeti. Z obratom bi se moralo takoj nadaljevati. O Ikupnina znaša 25.000 Din Cenjeno
ponudb? na ogia«. oddelek F r e m o g In drva
»Jutra« pod »Dobičkano-no podjetje«.	1137
Otvoritev
novih tečajev
francoščine.' nemščine, an gleščine. ruščine. Italijan ščine Moderne metode; te meljito. hitro, zanimivo. — Akademsko naobraženi predavatelji. Vošnjakova al. štev. 4 Vpisovanje 10— 12. 18—20.	47056
r a j b o 1 j š e vrste dobavlja
Pogačnik
Bohoričeva ulica itev 5.
Telefon št. 2059.

246
Učiteljico
iaštruktorico iščem sa I. razred. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	966
Modlst. učenko
sprejmem. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«.	1106
Čevljar, pomočnik
ki ima prikcojevalni tečaj, dobi stalno službo. Josip Pogačar, Radomlje. 1115
2 čevljar, pomočnika
za eksportna dela. s hrano in stanovanjem v hiši ■prejme takoj Anton Hribar, splošno čevljarstvo, Kresnice.	1119
Čevliar. pomočnika
za močnega dela sprelme Nikola Pavlovič. kožar^ka in nitničirsVa radnja. Bo-eaivki Petirovac.	1110
Postrežnlco
BSem k mirni družini treh članov brez otrok. Bani?. Vodovodtra ee"ta 7 fna-•proti gostilne Fortuna).
884
I. obl. h on.
šoferska šola
famenilk, Ljubljana, Oaoai-ska cesta M fjngoavto). —
Tel. £236 Pouk ia praktič ne Vožnie	251
Za hrano ali denar
inštmiram srednješolca t vseh predmetih. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped »Akademik«.
1104
Francoščino
nemščino in angleščino po-učujffm hitro, uspešno in poceni. Stari trg št. 3/II — desno.	112$
iiV.k
Mlada vdova
trgovsko naobražena. z večletno prakso, vešča gospodinjstva. išče primerno mesto. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zanesljiva moč« 871
Doktor komer-cijalist
38 Tet star, perfekten slovenski, nemški, francoski, angleški ln italijanski ko-re!pond»nt išče primerne službe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Koroercijaltet«.
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam no povzetju najmanj 5 kg. Pot»m čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din L Brozovič. Zagreb Tlica 82. — Kemična čistilnica perja
262
Premog In drva
popolnoma suha dostavlja na dom tvrdka Jerančlč
Karlovska ce6ta 8 Telefon št. 3457.	288
Dekor, ogledalo
365 ia 160 cm, 6 podstavkom za cvetlice, primerno za kavarno, ea'on ali atelje, poceni miprods.5. Na ogled v pisarni Piščanec. Miklošičeva cesta 36. 1059

Radio
boljše znamke, štiriceven, na električno priklopitev, z finim zvočnikom, prodam za polovično ceno 3500 Din Naslov y ogl. odd. Jutra.
Drsalke
št. 25 i-n 26. zelo dobro ohranjene, znamke »Eis-blume« kupim. Vidovdan-ska cesta 6.	1152
Kot družabnico
sprejmem agilno gospodično nad 34 let staro z najmanj 50.000 Dita kapitala v večjo dobro vpeljane trgovino z mešanim blagom radi razširjanja še večjega obrata. Dopise s polnim naslovom ln natančne podatke je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tudi ženitev m izključena«.	1037
Mešani 1
Oddam novoop-emljeno mesnico. ali .--preimean družabnika s 1&—20.000 Din. Stanovanje takoj na razpolaeo Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Dobra mesarija«.	1085
Kdo bi posodil
obrtniku 3000 Din proti mesečnemu odp'ačiln po dogovoru. — Ponudbe pod »Obrtnik« na oglasni oddelek »Jutra«.	1129
Spalnice
in razno uru^o pohištvo v veliki izbiri nudim po najnižjih cenah Matija An-J.ovic, zaloga pohištva, Komenskega ul. 34. 903
2 veliki omari
po možno-ti pi.-arnii i. dobro ohranjeni kupimo. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Omara 175«.
828
Spalnica
lepa, nova, po nizki ceni naprodaj skupno ali posamezno Naslov pove ogla*, oddelek »Jutra«.	1117
Smoklng
malo rabljen, za srednjo vitko postavo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1053
Več mask posodi
L. Kuclar. Tržaška cesta St. U.	1090
Lokal s sobo
cb Celovški cesti št. 90 — primeren za majhno obrt, oddam.	751
Lokal (skladišče)
v sredini mesta, pripravno za v-ako ohrt, oddam s 1. februarjem Naslov ▼ ogla' oddelku »Jutra«	499
Delavnico
ognjavarno, v sredini mesta iščem — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Delavnica 951«.	951
Pekarno
dobro vnel koj i
sta. Naslov pove oddelek »Jutra«.
vpe!f'ano oddam ta-biižini Novega me-oglasni 933
Dva prostora
vsak 2S5 m' velik, 6vetJ» in suha, pripravna ta tovarno pletenin, konfekcijo ali slišno je takoj za oddati r Ljubljani T b'ižini avuega kolodvora in g avne ceste. Vprašati v R»alitetni pisarni društva hišnih posestnikov, Ljubljana. Salendrova 6. 1163
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam e 1 marcem stranki brez otrok. Ma'a vas 14 — Ježica nad Ljubljano. 1091
1000—1200 Din
plačam sa stanovanje
2 sob (n kuhinje ▼ sredini mesta, za 1 osebo — e 1. februarjem. Ponudbe pod »Ena oseba« na og asmi o '-delek »Jutra«.	1097
Na Jesenicah
oddam lepo stanovanje blizu kolodvora bolje situira-ni stranki. H bi bPa zmožna po-oditi Din 30.000 proti obreftim in amortizaciji. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Amortizacija«.	1123
Stanovanje
veliko. 3-sotao a najmodernejšo ureditvijo, v U. nadstropju nove hiše oddam taikoj. Poljanska ce-
sta 12.
1133
Lepo sobo
opremljeno ali prazno, par-ketirano, z elektr. razsvetljavo oddam .-olidnemu go-spndu a 15. jan. poleg vile »Stadion«. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«.	1067
Sobo
lepo io aolnfino. t elektr. razsvetljavo ter s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam Naslov v ogl oddelku »Jutra«.	1021
Dve sobi
prasni ali tada opremljeni oddajn. Naslov v oglasnem oddeUu »Jutra«.	986
Gospodično
sprejmem	na stanovanje takoj ali a	1. februarjem — Naslov v	oglasnem oddelku »Jutra«	1004
Sobo
t zajtrkom oddam takoj 1 aH 2 stalnima gospodoma Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.	1095
Sobo
z vhodom ii stopn?e oddam takoj gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1112
Prazno, lepo sobo
veliko in so učdo. s prostim vhodom In elektrčno razsvetljavo, v sredini mesta oddam takoj tistemu, kdor plača prvič za 6 mesecev naprej, po 300 Din meečno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1116
Majhno sobo
« električno razsvetjavo. v sredini me-ta oddam e hrano. Židovska ulica 3/TT.
1109
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko v mesečno sobo. Na lov v oglasnem oddelku »Jutra« 1127
Sobo
z 2 postePama in posebnim vhodom takoj oddam v Rožni dolini, cesta II'7.
993
Opremljeno sobo
lepo In so'nSno, e posebnim vhodom, sredi mesta od'am takoj stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1092
Lepo In čisto sobo
oddam takoj boljšemu go-f polu. Vprašati dopoldne na Po'ianski cesti St. 13/TI — levo.	1089
Zračno sobo
v bližini Tabora ali železniške postaje iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Častnik« 1105
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, elektriko, blizu kolodvora, oddam Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	1132
Krasno sobo
z elektriko, event.	klavirje in zaiutr' om	oddam solidnemu gospodu.	Tabor 5, L nadštr.	1135
Oospodlčno
sprejmem na stanovanje. — Ko odvorska ul. 23/1. 1154
Opremljeno sobo
r bližini glavnega kolodvora event. v sredini mesta išče višji cariniki uradnik. Ponndbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Kolodvor«.
1155
Sobo ali kabinet
iščem s 15. jan. z vhodom s stopnišča, po možnosti v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »R«.	1148
Kabinet
prijazen oddam s IS. Jan. a1! 1. febr. v oredini mesta. Naslov t ogl. oddelku »Jutra«.	1149
Sostanovalca
sprejmem ta oj. Naslov v ogi. odd. »Jutra«. . 1150
Dve gospodični
pošteni in snažni sprejmem v prav prijetno stanovanje In prav poceni Mici Sta-lovskv. Medvedova c. 32. Sp. Šiška.	1149
m

Alfonz 333
Pridem točno, kakor dogovorjeno. Rdeč nagelj. Po-
zdrav Marica.
1079
Čakam t p. p.
28.
četrtek.
Nebroj 1083
Mlada gospodična
išče do 30 let starega, v p 1 e a u dobro izvežbanega gospoda, ki bi jo v popoldanskih urah poučeval v plesu. Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Crno-bela reduta«. 1107
»17. 11. 1925«
Prejela. Razum obVaduje voljo. Trpim ia delam. — Zvesta.	1122
Gospodična
srednjih let. želi poznanstva z dobrosi"čn;m učiteljem (kole^m) ali državnim uradni' nm II. kat., v starosti S2—45 let. Le resne ponudbe r polnim naslovom na og'a»ni odde'ek »Jutra« pod »Majnik ljubezni«.
1120
Tujec
dobro sltuiran, želi poznanstva s živahno damo ca 35—40 let. Dopise e s.iko pod »Absolutna diskrecija častna zadeva« na oglasni oddelek »Jutra«.	1130
Gospodična
22 let stara, lepe zunanjosti, vesele narave, z lepim premoženjem se želi tem potom radi pomanjkanja znanja eesnanita a veselim, prednje velikim. 32-letnim, dobrosrčnim goecpiom. — Prednost imajo višji Gradniki. Dopise e sliko ia polnim naslovom na ogl. odd »Jutra« pod »Kipeča ljubezen«	1157
Klavirje
ia planin« prodaja, topo-sojuje, popravlja in čisto ug'ašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva al. 5 — Rimska cesta 2.	912
Klavir
kratek, ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	910
Pianhio
izvrsten pod ugodnimi pogoja prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
1044
Pianino
dobro ohranjen poceni naprodaj. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	911
Harmonij
ali klavir kupim ozir. zamenjam za prav dobro Štajersko staro vino, zaračunano po 9 Din liter (zat-o-šarinjeno). Event. nekaj tudi v denarju. Ponudbe pod »Harmonij« oa oglasni oddelek »Jutra«.	1148
Stalni mestni nameščenec
47 let star. zdrav in krepak želi r svrho tako šnje ženitve spoznati do 45 let staro, dobro situirano, urid-no in vestno gospodično ali tudi vdovo Sano re.-ne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepa bodočnost, 45 let«.	1064
Ztu.
Jazbečarja
Ionskega, pristnega dresi-ranega (tabsla), zelo lepega in prijaznega prodam zelo poceni vsled premestitve. — Alojzij Andrašič. Rakek St. 37.	1142
LokomobUo
100—300 k s., nove ali staro sa kurjenje i ruja-
vim premogom, v dobrem in aporabnt-m stanju, kompletno, po mogočnosti s električnim generatorjem 3 X 220 ah 3 X 3100 voltov, 50 perijod. za krožni tok. kupimo za takojšnjo dobavo. R>-flektira se samo na brezh hni in ekonomični stroj Ponudbe z natančnim opi-om in rizbami strojev na oglasni oddelek »Jutra« poc šifro »Loko-mohila 100—200«	6
Če nujno potrebuješ slike za legitimacije
jih dobiš v tu minutah pri loto Brata Smuc, Ljubljana VVolfova ulica 12. 242
Splošno, umetno, modelna
stnuarstvo
lesa, kosti, popravljanje d-garnfov. biljardnih ter kegljiških krogelj. Oblak, Vifi-Glincf SIII/11. 1086
Krojaški mojster
z večletno prakso, prevzame vsako množ no damske konfekcije, po želji tudi sam prikroji. Punudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dam ka konfekcija«. 1131
Ulifija
drva oglje
J/iVi|a
premc|
Znanja želi
izobražena, vesela, 90-letna vdova. lepe zunanjosti, z lepim premoženjem i gospodom. mirnim, resnim in plemenitega značaja Prednost imajo zdravniki, pravniki In višji drž. uradniki do 38 let staro-ia. Dopise s sliko m polnim naslovom na ogl odd. »Jutra« pod »Srečni zakon«.	1156
ii * ' a 4
LLLU
Planino
lep, jako dober Naslov ▼ ogl.
Jutra. 1153
iJHrifa
feetes
> ^ •: TI * M Bfffsvm	Telefon 28-20
Pisalna stroja Remi ogl on in Un'Jerwood v*led predstoječe likvidacije ugodno naprodaj. Na-elov pove ugasni oddelek »Jutra«. 1101	
	Srečne srečke drž. razredne loterije kupite pri L. PEVALEK, Ljubljana, Židovska ulica. 1408
Pis^lrf stroj znamke Adler, skoraj nor, zel« poceni proda Josip Matelič — Ljubljana, Gradišče 8-MIH. 1103	
Pristopajte k Vodnikovi drožM	
VI hočete zidati?
Načrti, proračuni tn nasveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« na ogl. oddelek »Jutra«.	28
Hišo v Ljubljani
boljši objekt z vrtom kupim Ponudbe na ogtas. oddelek Jutra« pod »400—500«.
487
Kupim parcelo
600—1500 m« veliko, kjerkoli v bližnji periferiji Ljubljane — Ponudbe na: Iv. Potočnik. Ljubljana, poštni predal 91.	806
Gostilno
Inventarjem in velikim sadonosn;m vrtom za prireditev veselic, kakor tudi zelenjadnim vrtom prodam radi odpotovanja Gostilna stoji ob glavni cesti, 10 minut od kolodvora in Ima električno razsvetljavo. — Potreben kap;tal 100.000 Din. Naslov pove ogla ni oddelek »Jutra«.	775
Vilo
z 8 ali S stanovanji kupim Posredovalci izključeni. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Feber termin«.	803
Avtobus
za 16 oseb znamke Ford, dobro ohranjen, v najboljšem stanju pocemi prodam s koncesijo proge Naslov pove oglasni oddelek Jutra 774
Avto
tovorni ali osebni, m "J o rab'jen, od 40—60 HP kupim. Ponudbe je poslati na ogl odd. »Jutra« pod značko »Avto 1930 40—60 998 1 HP«.	889
Manjšo hišo
« trgovino na'rr>je v neposredni b'ižini Maribora ku-oim ta' oi. — Ponndbe pod STto »Hiša v Mariboru« na oglasni oddelek »Jutra«.
1062
Kovaško delavnico
za _sekvre, na sta'nl vodi kupim a'i pa vzamem r najem V poštev pride tudi opuščen mlin, ki se da r ta namen preurediti. — Ponudbe z navedbo podatkov in pogoiev na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vodna sila«.	U25
Večje posestvo
z hišo, gospodarskimi poslopji oddam takoj v najem za daljšo dobo Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
1161
vnnrm
Vsakovrstno zlato
kupuje oo najvišjih eenah
Čer ne — juvelir
Ljubljana. VVolfova ulica 3.
98
Gostilno
prostora za mesarije govedi ta drobnice, dam s 1. juijem v najem, odnosno na račun. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	490
Hotel - restavracijo
ali gostilno v Sloveniji ali izven nje prevzameta r zakup zakonca z osebno pravico. Reflektira ee le na več'etno zakupstvo Prevzem podjetja takoj ali pozneje. Ponudbe z opisom podjetja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strokovnjaki 85«.	1144
Hlorfov
•nnrekovih in jelovih. deloma za žago io doloma kot celulozni les prodam ca 300 m3 Pojasnila daie Franc Šolar v Kropi. 769,
Bukovih drv
ca 3—400 m' Ima naprodaj Franc Šolar, Kropa. 768
Razpis
natečaja za izdelavo tov za hišno
stanovanjsko skupino zavoda v
idejnih načr-poslovno
in
Pokojninskega Ljub jani.
Sobo ln hrano
ta 1 ali 2 dijaka fdijaki-nf) v vili Naslov: Poljanska cesta 16/H, stoo-njice II/9.	964 i
Dijakinjo
sprejmem v popolno oskrbo za 500 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1100
Sobo In hrano
1 ali 8 dilaka (dijakinji) T vili. Naslov: Po-"an^ka cesta 15/11, stnn-njice H/9.	604
Stanovanje
8 aH 3 sob iščem za takoj ali februar. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Samski dom«. 976
Pofo^tifmsfcS zavod z& nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica, lazpisuje natečaj za izdelavo idejnih načrtov za stanovanjsko in poslovno hišno skupino na svoji p®rceli med Dunajsko cesto, Gajevo ulico in Beethovnovo ulico v Ljubljani. Trije najboljši načrti se nagradijo z zneskom Din 25.000, Din 20.000 in 15.000. Obenem odkupi zavod se stm druge nenagrajene projekte vsakega po Din 5.000. Vse potrebne podlage dobe in-teresentje -cd srede, dne 15. t. m. dalje proti plačilu Din 50 med pz&lovnimi urami od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure v uradnih prostorih zavoda, Gledališka ulica št. 8, četrto nadstropje.
Rok za predajo elaboratov je določen na dne 3. marca 1930., ob 11. uri dopoldne.
LJUBLJANA, dne 14. januarja 1930.
Pokojninski zavod za nameščence
v .Ljubljani
20% ne kron
p'ačuj« na'boljše štediona«. Osijek
bone
»Pučka 235
Stanovanje
3—5 sob. i pritiklinami. v me«tu išče trgovec za takoj. Odrasle osebe. Ponudb. na Otflasn! odde'ek »Jutra, ood značka »Telefon 8876«.	97?
Stanovanje
3 sob In '-uVnJe. v nritrč ju na Krekovem trgu 11 oddan.	1103
Predsednik: Vekoslav Vrtovec, s. r.
Direktor: Dr. Anton Sagedin, s. r.
Artnr Beroede:
BELFECOR
Pustolovski romaš
ČETRTI DEL
»Naj bo!« je rekel nekam negotovo. »Povejte, kaj vas je privedlo k meni.«
»Oh, hvala vam, gospod baron,« je odvrnil veliki detektiv. »Prepričan sem, da boste navdušeni.«
»Govorite že! Moj čas je dragocen.«
»Vem, vem, gospod baron, zato hočem povedati kratko, čisto feratko, v dveh besedah... Stvar je tale.«
Chantecoq se je še bolj sključil im nadaljeval:
»Zvedel sem, da imate knjigo iz 16. stoletja: ,Tajni spomini Co-sima Ruggierija'.«
Papilton se je zavzel:
»Kako veste? Resnica je, da sem imel to deilo v rokah.«
Jakob Levy-Naithan je z napol odprtimi usti in izbuljenimi očmi poslušal barona, ki je oblastno in napihnjeno nadaljeval:
»Eden mojih prijateljev, član akademije lepih umetnosti, gospod Carpenas... gotovo ga poznate?«
»Kdo ne bi poznal tega slovečega mojstra?«
»Dobro! Gospod Carpenas, ki sem z njim govoril o tej knjigi, mi je dejal, da je potvorba brez vrednosti.«
Amsterdamski starinar je zmajal z gllavo in dvomljivo mrdU z obrazom.
Zbiralec je nadaljeval:
»Zato sem odložil knjigo v renesančno skrinjo, kjer sem jo bil našel.«
»Spoštovani mojster! AH mi je ne bi mogli prepustiti?«
Ob besedi »spoštovani mojster« je obraz barona Papillona zardel od ponosa. Prvikrat v svojem življenju je bil začul tak ogovor. Z nenadno dobrohotnostjo, s katero je skušal prikriti svojo ničemuirno
radost, je dejal:
»Zal mi je, a knjige nimam več!«-
»Oh, škoda!«
»Ker sem dvoma o pristnosti skrinje, sem .jo poslal na dražbo, kjer je dosegla dobro oeno.«
»Vraga, vraga!«
»Knjiga, ki sem jo pustu v enem izmed predalov, je postala s skrinjo vred kupčeva last«
»Ali bi bili tako dobri, spoštovani mojster, da bi ml povedali njegovo ime?«
»Nič ni lažjega kakor to,« je odvrnil Papifllon... »Skrinjo in z njo vred tudi knjigo je kupila gospodična Simona Desrochesova.«
»Gospodična Simona Desrochesova? Ali ni to tista mlada dama, ki je umrla ob tako skrivnostnih okolnostih?«
»Prav ona!«
Lažni Holandec .je s potrtim obrazom vstal, rekoč:
»Oprostite, gospod baron, da sam vas motil.«
A Papilkm, ki mu zbiralska žilica .ni dala miru, ga je prekinil:
»Vi tedaj menite, da je bila knjiga dragocena?«
»O tem nii dvoma!« je z neomajno gotovostjo vzklikni! detektiv. »Že več let jo iščem. Na podlagi tehtnih dejstev se upam trditi, da je pristna.«
»Potem je Carpenas bedak!«
»Tudi najbolj prebrisan človek se utegne zmotiti.«
»To je pa res od sile,« je zlovoljno vzkliknil zbiralec... »Res treba je biti član Instituta, da uganeš take budalosti. Oh, gospod Jakob Levy-Nathan, če se vam posreči dobiti knjigo v roke, sem sam kupec zanjo in vas prosim, da se me spomnite na prvem mest-u.«
»Drage volje, spoštovani mojster.«
Baron je nato dodal: »A vsekako bo težko dobiti dragooeno knjigo nazaj, vsaj v tem trenutku.«
»Zakaj?«
»Snoči se je zgodilo v hiši gospodične Simone Desrochesove nekaj, kar je še bolj zamotalo stvari.«
Chantecoq je nehote prisluhnil.
PapiBon, Id ni niti od daleč slutil, kdo je njegov gost, je nadaljeval:
»Od gospodične Bergenove sem po telefonu zvedel, da je snoči louvrski strah...«
»Louvrski strah?«
»Kaj? Mar niste še slišali o skrivnostnem banditu, ki se je preoblekel v prikazen in izvršil že celo vrsto zločinov? Vsi časopisi so polni poročil o njegovih zlodejstvih...«
»A tako... da, da ... že vem ...«
»Tedaj — louvrski strah je ukradel truplo gospodične Desrochesove«
»Ni mogoče!« je vzkliknil veliki kriminalist, delaje se na moč osuplega.
»Razumeli boste, da sedanji trenutek ni primeren za poset pri dedičih.«
»Razumem... Razumem, spoštovani mojster,« je rekel Chante-coq, »a bodite prepričani, kakor hitro bom lahko posetil dediče, bom uredil to stvar, kakor treba.«
Hvala vam že naprej.«
»Le zanesite se name.«
»Do svidenja, gospod Jakob Levy-Nathan ...«
»Do svidenja, spoštovani mojster.«
Papillon je spremil prišleca do praga svoje pisalne sobe in vzkliknil, ko so se vrata zaprla za njim:
Kak osel je ta gospod Carpenas... Tega mu ne odpustim, dokler bom živ!...«
• *
Sam, ne več preoblečen v Can-tarellija, je sedel Jacques Belle-garde v sobi, ki so mu jo brli uredili pri Chantecoqovih.
Premišljeval je o raznih dogodkih, ki jih je bil doživel zadnje dni A mahoma je vstal in jel z dolgimi koraki hoditi po sobi. Res je zaupal genijaJnosti velikega detektiva in prepričan je bil, da bo Chan-fcecoq izvojeval nad Belfegorjem popolno zmago. Toda njegovo nestrpno in živčno vedenje je kazalo, da ga sedanja brezdelnost hudo mori in da težko čaka trenutka, ko se bo mogel iznova lotiti dela. V tem je tiho potrkalo na vrata.
Nc I 101/30'2
1853
Prostovoljna javna dražba nepremičnin.
Vsled tus. sklepa z dne 10. januarja 1930 opr. št. zgornja se prodajo na predlog lastnikov zakoncev Brumen Ludvika in Genovefe ter zakoncev Brumen Josipa in Terezije potom prostovoljne javne dražbe nepremičnine vi. št. 986 d. o. Murska Sobota, obstoječe iz hiše št. 6, Cerkvena ulica, dvorišča m vrta.
Izklicna cena pod katero se ne proda znaša 500.000 Din; vadij znaša 10% izklicne cene, L j. 50.000 Din. .
Polovico najvišjega ponudka se mora položiti pri podpisanem sodišču najkasneje v 8 dneh po podelitvi domika, drugo polovico, od katere se odšteje vadiij, pa se mora položiti istotam do 30. junija 1930.
Morebitne zastavne pravioe na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote ipo odračunanju prevzetih bremen.
Dražba se vrši v soboto dne 25. januarja 1930 10, oredpoldne
pri podpisanem sodišču v sobi št. 19.
Dcažbene pogoje se more vpogledati med uradnimi urami y sobi štev. 20.
Okrajno saldisče v Murski Soboti,
odd. I., dne 10. januarja 1930.
Sodavičarji!
Najboljše in najcenejše Ia. češke
sifonske, kraherlske limonadne
bele in zelene steklenice ter vse ▼ to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja
.Čehostaklo4
Ljubljana, Komenskega nL 20
Trgovino z mešanim blagom
najbolje vpeljano, na najprometnejši točld, v industrijskem kraju v bližini Ljubljane, s takoj razpoložljivim stanovanjem, oddam za daljšo dobo, radi bolezni, takoj v najem. Letni promet ca. Din 3,000.000.—. Prevzem zaloge po dogovoru. Ponudbe na:
Anton Arhar, trg. in gosp. pisarna, Ljubljana, Kolodvorska 28,
5ini$ane cene!
Oztejte si teračne in otročke vozičke, trioikHe, hotenderje, mal« avtomobile, Sivatae Kroje najnovejša dwkotesa. pnevmatiko itd. V etika izbera. Prodala na obroke. Ceniki framko. »TRIBUNA« P. B. L, tovarna dvokoles b> otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta 4.
IVAN HRIBAR, pokrajinski namestnik v pok.
naznanja, da je njegova ljubljena sestra
jY!arija Hribarjeva
posestnica v Malem Mengšu št. 23,
po daljšem bolehanju danes 12. januarja za vedno zatisnila oči.
Pogreb pokojniSn bo dne 14. januarja ob 3. uri popoldne. Maša zadušnica se bo čitala v ponedeljek dne 20. januarja ob pol 7. uri v farni cerkvi v Mengšu. Blag jej bodi spomin! V Ljubljani, dne 12 januarja 1930.
Elektromonterja, -
11 sprejmemo takoj za vzdrževanje motorjev i: in napeljave Pismene ponudbe z zahtevo plače ;; na ogl. odd Jutra pod »takojšnji nastop"
Oxi$inat. ametikan&ka •Va-tSonal tegi&itirna dCagajna
egistrira 99-99, sešteva 9999 99, sistem 412 v najboljšem redu je naprodaj. — Cena 50( 0 Din. Prevzeti na licu mesta. Originalni zaboj za pakovanje na razpolago.
Velika prodaja tobaka Kočevje
1858
OMhu Ljubljana Mestni pogrebni uvod
Vsemogočni je odpoklical danes ob 9. uri zjutraj k Sebi našo najboljšo soprogo, mamo, staro mamico, taščo, svakinjo in teto, gospo
Franjo Mulaček
roj. Kozak
soprogo poslovodje tvrdke L C. Mayer.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne
15. januarja 1930, ob %4. uri popoldne od doma žalosti Sv. Petra cesta 81, na pokopališče k Sv. Krilil.
Franjo, soprog; Fran, Josip, Vera, otroci; Minka
roj. Qg°relec, Berta roj. Rus, s-inahi; Mija, Joško,
Metka, Verica, Andi ca, vnuki in vnukinje. 1856
Zahvala.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so v veB-
častnem sprevodu spremljali mojo pokojno ženo k večnemu počitku, darovali vence in šopke in me tolažil v najbridkejših dneh mojega življenja.
Posebno pa se še zahvaljujem vlč. g. župniku Andreju Bračiču in g. šol. upravitelju Antonu Hrenu za njune poslovilne besede ob grobu, g. učitelju D. Cibicu in njegovim pevskim tovarišem za krasno nagrobnico in spoštovanemu učiteljstvu osnovne šole v Limbušu za udeležbo pri pogrebu s šolsko mladino.
Maribor, dne 11. januarja 1930.
ŠIm Vodeni k
1863
Pogonska sila
za male in Telike obrate
V kraljevini Jugoslaviji inštalirano je nad
7500 k. s.
Generalno zastopstvo: Jngoslovenska
<*AYZ
delniška družba
BEOGRAD ZA6BEB KaralJordJenTt Dra-ketUevaST
.Leobersdorf-ovi Diesel motorji
i
Umrla Je naša ljuba In dobra mati ki soproga
Julija Bajič
soproga pomočnika finančnega direktorja.
Pogreba nepozabne pokojnioe se bodo udeležffi le sorodniki Vence po želji pokojnice hvaležno odklanjamo.
Ljubljana, 13. januarja 1930.
1857	2ALUJOCI OTROCI IN SOPROG.
Br«s posebnega
M ostmi pogrebni zarod občine Ljubljana
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da Je naš iskre-
no ljubljeni brat, stric ki svak, gospod
Ivan Vernik
trgovski zastopnik
danes dne 12. januarja 11. ob 1. uri popoldne nenadoma, boguudano premami.
Pogreb našega dobrega Ivana bo v torek, dne 14. januarja 1930, ob %4. uri popoldne izpred biše žalosti, Gregorčičeva ul. 7 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1930.
ŽALUJOČE RODBINE VERNIK, SEKULA, WEIBL, PAPEŽ.
1852
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoif Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za imeiatni dei je odgovoren Alojzij Novak. Vsa v Uublcani.