Mlinar in kmet. Iz Murskega polja se nam pišo: Med istimi, ki ne delajo vse, kakor je prav, so tudi nekateri mlinarji. Za plačilo si namreč mnogokrat vzameijo veliko več, kakor bi si smeli. Jaz sem n. pr. dal v mlin 60 kg pšenice, a dobil sem aa/.a.t samo 35 kg moke z otrobi. In kako slaba je bila moka! Tudi v drugih kraijih je menda tako. Ko sem se pri mlinarju pritožil, da mi je dal premalo in prsslabo moko, mi je odgovoril: ,,Kaj boš godrnjal. Ce tl ni prav, pa pelji drugam. ^Sicer pa ima sedaj vsak delavec večjo plafio, zakaj bi si torej mlinar ne smel večje meriee vzeti." Vprašam vas, g. urednik, ali je tako postopanje pravieno in ali odgovarja postavnim odredbam o zmletju žita? Odgovor: Taiko ravnanje ne odgo^rja postavnim odpekibam. Po vladni odredbi si mlinar ne sme vzeti za plačilo zmletja ne žita in ne moke, ampak le denar in sicer: Za 100 kg pšenice 2 K 80 v, jo^mena ali rži 2 K 50 v in koruze 2 K 60 v. Moke in otrobov pa mora dali sledeče množine: za pšenico in pž 80% moke in 16—17% otrobov, za ječmen in koruzo 75%.moke in 21% otrobov; 3—4 kg pa se računa za razprašenje. Glavno torej je, da kmet, ko pelje rrnje v mlin, isto poprej stehta, seveda najbolje vpri6o mlinarja. In ko odv^rame moko, se tudi naj prej preprica, ali je toliko moke, oziroma otrobov, kakor mu jih gre po gornjem klju^u. Sicer pa mislimo, da se večina mlinarjev itak drži vladnih odredb, ker so kazni za enake prestopke zelo ostre. V mariborskem okraju je oblast n, pr. pred tedni zaplenila nekemu  mainarju 6000 kg žita, ki ga je imel odveč v mliuu,  in ni vedel dati natančnega odgovora, odkod da ga  ima!