Aktualno Ptuj . Urejanje kolesarskih povezav O Stran 2 Podravje Središče ob Dravi • Krajinski park -priložnost ali breme? fn Ptuj, torek, 7. novembra 2017 letnik LXX« št. 86 iž Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski www.tednik.si Istajerskitednik - Stajerskitednik Aktualno Ptuj • Civilna iniciativa Za drevesa še vedno čaka odgovore O Stran 2 Podravje Cirkulane • Obnova Rajherjeve hiše Podravje • Kmalu odprtje prve etape avtoceste Draženci-MMP Gruškovje Z vinjeto, brez vinjete, z vinjeto ... Predvidoma 22. novembra bodo prometu predali prvo etapo avtoceste med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje. Za vožnjo po prvih 7,3 kilometra med Draženci in oskrbno postajo pri Podlehniku bo vinjeta potrebna takoj, čeprav bodo drugo etapo avtoceste gradili še do konca prihodnjega leta. Več na strani 3. O Stran 9 Sport Nogomet • »Rečni derbi« nikogar ni pustil ravnodušnega O Stran 14 Rokomet • Jubilej navijaške skupine začinili z zmago O Stran 15 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Slaba komunalna opremljenost, ceste kličejo po obnovi o Strani 6 in 7 Dornava Koncesionar za smeti bodo Javne službe Ptuj o Strani 6 in 7 Politika • V Mestni hiši sedem novih zaposlitev o Stran 3 Naj gostišče Podravja 2017 InkasantstvO Kje imajo najokusnejše jedi? Kje vam postrežejo z nasmeškom in prijaznostjo? Pomagajte nam izbrati Naj gostišče 2017! Več na strani 22. za večjo Barnost? 2 Štajerski Aktualno torek • 7. novembra 2017 Ptuj • Urejanje kolesarskih povezav Hop, na kolo po Ptuju V naslednjih letih naj bi Ptuj postal bistveno prijaznejši kolesarjem. Ptujska občina namreč računa, da bo iz razpisov letos in naslednje leto uspešno počrpala več kot 155.000 evrov, k čemur naj bi sama pristavila še 81 tisočakov in zagotovila več kot 2,3 kilometra novih kolesarskih poti. Obenem naj bi začele delovati še štiri izposojevalnice koles. Kolo je posebej v zadnjih mesecih eno pomembnejših prevoznih sredstev Ptujčanov. A večina kolesarjev si je enotna: varnih kolesarskih poti v mestu je bistveno premalo. Prav zato, da bi jih razširili, Predstavniki civilne pobude za ohranitev dreves na tržnici so na od župana Ptuja Mirana Senčarja obljubljen sestanek v ptujski Mestni hiši čakali dober mesec dni. Dočakali so ga 18. oktobra letos in županu predali seznam 14 vprašanj. Med drugim so jih zanimali strokovno arboristično mnenje, celotna projektna naloga ter ime in priimek osebe, ki izdaja naloge za sečnjo dreves po vsem mestu. Za odgovor so prosili v roku 14 dni oz. do konca preteklega meseca, a doslej niso prejela odgovora še na niti eno od zastavljenih vprašanj. Na občini smo povprašali, ali odgovore sploh kanijo pripraviti oz. kdaj, vendar ... nam še niso odgovorili. Neodgovorjeni ostajata še dodatni vprašanji (ki ju na seznamu ni, saj sta se porodili kasneje): zakaj so sestanek s predstavniki civilne pobude za javnost so se na občini lotili projekta ureditve kolesarskih povezav. Načrtuje se ureditev kolesarske povezave in vzpostavitev sistema za izposojo koles ob urejeni kolesarski povezavi. Kolesarska povezava v skupni dolžini 2313 m bo predvidoma potekala na naslednji trasi: od Zadružnega trga do Mestne hiše, pa nadalje do Gimnazije Ptuj ter vse do Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Sočasno naj bi na štirih lokacijah postavili izposojevalnice koles. Ena, na Zadružnem trg, na parki- rišču P&R, je že urejena in čaka na nova kolesa, preostale bodo urejali v sklopu nove investicije. Predvidene lokacije postaj za izposojo koles, na katerih naj bi bilo osem priklopnih mest s petimi kolesi, so še pred Mestno hišo, pri Gimnaziji Ptuj in pri ptujski bolnišnici. Ker se v projektu spreminja skupna vrednost projekta in dinamika in predstavnike medijev povsem zaprli ter kakšna je bila pravna osnova za prepoved snemanja tega sestanka. Po besedah članov iniciative je župan vsaj slednje pojasnilo v pisni obliki obljubil, poslal pa ga še ni. Napovedal je tudi, da bo ob dovolj zbranih podpisih mestni svet o projektu še enkrat odločal. Čakamo tudi pojasnilo, koliko natanko je »dovolj«. Za zdaj vemo le, da bo številka morala biti večja od 3.500. financiranja po letih, ga mora sprejeti tudi mestni svet. 65 % vrednosti investicije oziroma dobrih 155.000 evrov bodo predvidoma zagotovili iz sredstev EU in Ministrstva za infrastrukturo, preostali del, okrog 81.000 evrov, pa bo v rebalansu za letos in prihodnje leto priskrbela ptujska občina. Bomo priče »teatru«? Član ožje operativne ekipe civilne iniciative Za drevesa Samo M. Strelec je priznal: »Pričakovali smo debelo kuverto, vsaj 80 strani dokumentacije. Če bi bil sam na županovem mestu, bi civilno iniciativo zasul s petimi kilogrami gra- Javno povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij trajnostne mobilnosti je bilo objavljeno ta mesec, občina se je nanj že prijavila, povabilo za 2. fazo pa bo predvidoma objavljeno marca naslednje leto. Če bo ptujska občina na razpisu uspešna, bo to gotovo ena večjih investicij v zadnjem času, ocenjena na 237.620 evrov. „Cilj projekta je vzpostaviti smiselno, varno in udobno kolesarsko povezavo z uvedbo sistema izposoje koles. Oblikovanje in izvajanje ustreznih infrastrukturnih pogojev za traj-nostno mobilnost bo prispevalo k spremembi potovalnih navad na Ptuju. S prehodi iz individualne rabe osebnega avtomobila na bolj trajnostne oblike prevoza (JPP, kolesarjenje, hoja, souporaba avtomobila, skupna raba avtomobila ...) bomo znižali eksterne stroške prometa na ravni mesta in regije. Na daljši rok se bo znižal tudi delež družinskih in javnih izdatkov za mobilnost. Z investicijo bomo pripomogli k reševanju strateških izzivov in ciljev Celostne prometne strategije Mestne občine Ptuj, izhajajoč iz vizije razvoja prometa," pa o ciljih in pomenu tega projekta pravijo na ptujski občini. Dženana Kmetec diva ... V resnici nismo prejeli niti pojasnila oz. opravičila, da odgovorov niso mogli pripraviti v roku.« Samooklicani »drevesničarji« so se zato znova sestali in odločili, kako naprej. »Vse mestne svetnike bomo povabili na pogovor. Župan se je že razglasil za odločevalca in ne predlagatelja projekta, vendar lahko razpravo o obnovi tržnice na dnevni red katere od sej občinskega sveta dodajo tudi mestni svetniki,« je povedal Strelec. Tudi zamisel o referendumu še ni povsem zamrla, kot poslednjo možnost pa v civilni iniciativi napovedujejo živi ščit okoli dreves. »Vemo, da bi bil to teater. Odvlekli bi nas stran in naredili, kar nameravajo. To bi bilo skrajno dejanje brezupa ljudi, ki pa bi pomenilo županov politični samomor. Upam, da do tega ne bo prišlo,« je dejal Strelec. Dobro organiziranih prostovoljcev, ki so pripravljeni ciga-rovce braniti s svojimi telesi, se je nabralo že za več kot četrt stotnije. V akcijo bodo stopili takoj, ko bodo gradbinci začeli prazniti parkirišče na tržnici. Strelec je sklenil: »V civilni pobudi smo močni zato, ker noben od nas ničesar noče; ne službe ne denarja ne slave. Na občini pa izgubljajo kompas, kopiči se jim vse več težav. Pa gre le za drevesa; o denarju se sploh še nismo začeli pogovarjati .« Eva Milošič Ptuj • Civilna iniciativa Za drevesa še vedno čaka odgovore Prisluhnimo tišini Mestna občina Ptuj in civilna iniciativa Za drevesa še vedno čvrsto stojita na nasprotnih bregovih. Kontrastna niso le njuna stališča glede ohranitve sedmih katalp (če smo čisto natančni, tudi ene breze) na mestni tržnici, temveč tudi njuni pristopi h komunikaciji. Medtem ko »drevesničarji« pozivajo k javni razpravi, na občini modro molčijo. Kakšni bodo naslednji koraki borcev za ohranitev dreves na ptujski tržnici, še ni znano. Jasno je le, da ne bodo popustili. Foto: CG Od 1000 Ptujčanov jih ima kar 536 avtomobil Po podatkih, s katerimi razpolagajo na ptujski občini, pretežni del potovanj Ptujčani opravijo z osebnim avtomobilom: v preteklosti je delež potovanj s kolesom znašal le 4 %, leta 2016 pa 7%. Podatkov za letos sicer ni, a so zagotovo ti odstotki zaradi zapore mostu še večji. Šele ob urejenih kolesarskih poteh se bomo lahko pogovarjali o tem, da bomo počasi začeli dohitevati kolesarsko razvita mesta. Kot poudarjajo na ptujski občini, je skrb vzbujajoč tudi podatek, da se je prometna varnost kolesarskega prometa na državni ravni v zadnjem obdobju poslabšala, večje nesreč, pa tudi poškodovanih in umrlih kolesarjev: „Razlogov za takšno stanje je zagotovo več, med pomembnejše pa poleg dejstva, da se število kolesarjev v zadnjem obdobju konstantno povečuje, spada neustrezna in pomanjkljiva infrastruktura. Na območju MO Ptuj seje v obdobju od 2011 do 2015 pripetilo 80 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, od katerih je bilo pet prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami." Pa še zanimivost: v MO Ptuj smo s 536 avtomobili na 1.000 prebivalcev precej nad slovenskim povprečjem. Lokacija povezave in postaj za izposojo koles v sklopu projekta 'i-lTs&J Vir: MO Ptuj Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 7. novembra 2017 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Občinska uprava v prihodnje še številčnejša V Mestni hiši sedem novih zaposlitev V skladu s kadrovskim načrtom, ki je sestavni del vsakoletnega proračuna, namerava mestna občina (MO) Ptuj prihodnje leto dodatno zaposliti tri delavce za nedoločen čas. MO Ptuj trenutno zaposluje 62 delavcev, prihodnje leto pa jih bo predvidoma 65. POROČNA DVORANA ''Sll^KA Foto: Črtomir Goznik Mestni svetniki so na oktobrski seji obravnavali kadrovski načrt. Dodatnih zaposlitev ni problematiziral nihče izmed navzočih. V mestni upravi bi prihodnje leto zaposlili računovodjo, pravnika in informatika, v SOU Sp. Podravje pa še letos štiri nove sodelavce. Skupno bi tako zaposlitev v Mestni hiši imelo 105 ljudi. 40 zaposlenih v SOU Spodnje Podravje V SOU Sp. Podravje bo konec leta zaposlenih skupno 40 delavcev. Enako število bodo predvidoma ohranili tudi prihodnji dve leti. 9. oktobra, ko je bilo izdelano gradivo za obravnavo na mestnem svetu, je SOU zaposlovala 36 sodelavcev. To pomeni, da nameravajo do konca leta zaposliti štiri nove delavce. 37jih bo zaposlenih za nedoločen čas (sedaj 35), dva bosta pripravnika (sedaj noben), en uslužbenec na SOU pa je oz. bo tudi v prihodnje zaposlen za določen čas. Izmed trenutno zaposlenih sta dve delovni mesti funkcionarjev (župan in podžupan), v kabinetu župana je ena zaposlitev na zaupanje za določen čas, trije občinski uslužbenci so zaposleni za določen (direktor in zaposlitvi za strokovna dela) ter 54 za nedoločen čas. V kadrovskem načrtu sta dve delovni mesti rezervirani za pripravnike. V letu 2018 bi se kategorizacija vseh naštetih delovnih mest ohranila, dodali pa bi še tri zaposlitve za nedoločen čas. Zaposlili bi računovodjo, pravnika in informatika. Računovodja in pravnik bi opravljala storitve za javne zavode in organizacije, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj. »V občinski upravi dodatnih računovodskih storitev za zavode brez dodatnih zaposlitev ne moremo izvajati. Na oddelku za finance MO Ptuj že vodimo računovodstvo za CID, v naslednjem letu bi lahko postopno pristopili k uvajanju skupne računovodske službe za Zavod za turizem in Zavod za šport. S prihrankom pri stroških računovodskih storitev bi pokrili stroške novo zaposlenega računovodje na MO Ptuj,« so pojasnili v ptujski Mestni hiši in dodali, da so javni zavodi pokazali interes tudi za skupno pravno podporo. »Nadzorni odbor občine je ugotovil, da so stroški pravnih in svetovalnih storitev za javne zavode v obdobju 2014-2016 znašali 114.000 evrov. S tem denarjem je možno pokriti več kot eno dodatno zaposlitev v pravni službi. Razmišljamo, da bi v prvi fazi poenotili pravne storitve, ki se izključno na- našajo na izvajanje javnih naročil in kadrovskih vprašanj. Dosedanji stroški so za ta segment znašali 41.000 evrov. Zaposlili bi pravnika in v upravi oblikovali pravni oddelek. Pozitivne učinke pričakujemo predvsem pri poenotenju javnega naročanja. Prevzem pravnega svetovanja, ki ga izvajajo odvetniške pisarne (strošek 71.000 evrov), bi lahko rešili z oblikovanjem občinskega pravobranilstva. V tem primeru bi potrebovali še enega dodatno zaposlenega in s tem povezana dodatna sredstva. Druga možnost pa je, da bi občinsko pravobranilstvo oblikovali v okviru Skupne občinske uprave (SOU) ob- čin Sp. Podravja. V tem primeru bi 55 odstotkov stroškov zaposlitve krila država, a šele po leto 2020.« Zaradi širokega obsega dela namerava občina zaposliti informatika, po novem bi tako bila dva. Informacijski sistem trenutno vzdržuje en delavec, a uspe izvajati le nujno potrebna dela. »Strojna in programska oprema informacijskega sistema MO Ptuj sta se v minulih letih nadgradili in razširili. Proračunski postavki za nabavo in vzdrževanje informacij-sko-komunikacijske opreme sta na letni ravni presegli 100.000 evrov. Celoten sistem zahteva podporo za delovanje 145 računalnikov (zaposleni na mestni in skupni upravi, mestni svetniki, zunanji člani odborov). Za tiskanje je na voljo več kot 20 omrežnih in približno enako število lokalnih tiskalnikov. Dodatno zaposlitev predlagamo zaradi obsega dela, zahtevnosti nalog, zagotavljanja varnosti in stabilnosti sistema ter nemotenega delovanja, za arhiviranje, nadaljnjo nadgradnjo sistema in prehod na brezpapirno poslovanje,« je predlog nove zaposlitve v informacijski službi utemeljil župan MO Ptuj Miran Senčar. MO Ptuj namerava prihodnje leto omogočiti izvajanje šolske oz. študijske prakse desetim dijakom ali študentom. Mojca Zemljarič Spodnje Podravje • Kmalu odprtje prve etape avtoceste Draženci-MMP Gruškovje Proti Hrvaški z vinjeto, brez vinjete, z vinjeto, brez vinjete Predvidoma 22. novembra letos bodo prometu predali prvo etapo avtoceste med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje. Za vožnjo po prvih 7,3 kilometra med Draženci in oskrbno postajo pri Pod-lehniku bo vinjeta potrebna takoj, čeprav bodo drugo etapo avtoceste gradili še do konca prihodnjega leta. Od začetka letošnjega julija je zaradi rekonstrukcije oz. popolne zapore starega ptujskega mostu promet speljan tudi po podravski avtocesti A4. Na okoli štirih kilometrih te avtoceste med priključkoma Hajdina in Draženci (Ptuj-vzhod) se je vse do zaključka del (predvidoma do konca septembra prihodnjega leta) mogoče peljati tudi brez vinjete. Za tak ukrep so se na DARS odločili zaradi povečanih prometnih obremenitev na Puhovem mostu, a dodali: »To velja izključno za del avtoceste med Hajdino in Draženci. Za vse uporabnike, ki bodo pot nadaljevali proti Mariboru oz. se bodo pripeljali iz smeri Maribora, je uporaba vinjete še vedno obvezna.« Kmalu bo vinjeta obvezna tudi za nadaljevanje poti v smeri proti Gruškovju, so bili jasni na DARS: »Za prvo etapo bo vinjeta obvezna takoj po njeni predaji prometu.« Potniki med mednarodnima mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje bodo tako po isti cesti najprej peljali po odseku, na ka- terem je vinjeta obvezna, potem po štirih kilometrih, kjer vinjete ne bodo potrebovali, nato po sedmih, kjer jo spet bodo, za konec pa še po dobrih petih, kjer vinjeta spet ne bo potrebna ... Za osebne avtomobile, nad prvo osjo visoke do 1,3 metra 7D (cestninski razred 2a), cena letne vinjete znaša 110, mesečne 30 in tedenske 15 evrov. Za uporabo prve etape avtoceste Draženci-MMP Gruškovje bodo torej vozniki od predaje prometu do konca tega leta morali odšteti 60 evrov oz. več kot pol toliko, kot če bi «¿t*" £ Avtocestni odsek med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje gradijo v dveh etapah, kmalu bo na prvi od njiju obvezna uporaba vinjete. se po njej vozili vse leto in ne le dober mesec dni. Imajo še drugo možnost: nakup dveh tedenskih oz. mesečne vinjete in vinjete za leto 2018 (ta bo namreč veljala že od 1. decembra letos). Na prvi etapi nove avtoceste od Dražencev do oskrbne postaje Podlehnik bo hitrost vožnje omejena na 130 kilometrov na uro, so pa na DARS opozorili: »Hitrost vožnje bo nekaj sto metrov pred koncem (gledano iz smeri Dražencev proti Gruškovju) postopoma omejena, saj bo sledila zožitev iz dveh prometnih pasov (prehite-valnega in voznega) v enega.« Na drugi etapi bo vse do zaključka del, predvidoma novembra prihodnje leto, hitrost ostala omejena na 50 kilometrov na uro. Na povsem dokončani avtocesti bo hitrost na prvih desetih kilometrih (približno do priključka Zakl) omejena na 130, na zadnjih treh kilometrih do meje s Hrvaško pa na 110 kilometrov na uro. Eva Milošič Foto: CG Kidričevo • Ugotovitve Računskega sodišča Mnenje s pridržkom Računsko sodišče je pregledalo pravilnost poslovanja Občine Kidričevo v letu 2015 in ugotovilo, da je občina na nekaterih področjih obšla zakonske predpise. Revizijski organ je občini izrekel mnenje s pridržkom ter izdal priporočila za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Revizorji so pregledovali občinski proračun za leto 2015: segmente priprave in izvrševanja proračuna ter zaključnega računa proračuna, javna naročila za investicijske odhodke, zadolževanje in nekaj drugih naključno izbranih področij. Pri pregledu proračuna so ugotovili, da občina proračuna, dveh rebalansov in zaključnega računa ni pripravila v skladu s funkcionalno klasifikacijo, pomanjkljivo je bil pripravljen kadrovski načrt, v zaključnem računu pa je manjkal indeks primerjave med sprejetim in realiziranim proračunom. Revizorji so pomanjkljivosti zasledili tudi na področju delovanja notranje kontrole, pri plačevanju obveznosti iz proračuna pa občina ni upoštevala zakonsko predpisanih plačilnih rokov. Nadalje revizorji ocenjujejo, da so pooblastila, s katerimi razpolaga župan pri izvrševanju proračuna, preširoka: »Odlok o proračunu občine Kidričevo za leto 2015 omogoča županu neomejeno prerazporejanje proračunskih sredstev. Tako široko zastavljena pooblastila spreminjajo razmerja med organi občine, ki so predvidena s predpisi, in določajo, da je župan predlagatelj in izvrševalec proračuna, proračun pa sprejme občinski svet.« Revizorji so ugotovili, da je občina nekaj denarja društvom razdelila brez javnih razpisov, nepravilnosti so bile tudi pri oddaji del. Pri enem izmed poslov je občina za dokončanje del sklenila naročilnico v vrednosti 18.335 evrov, namesto da bi izvedla pogajanja in sklenila aneks. V drugem primeru je občina plačala dela v vrednosti 6.885 evrov, ki niso bila naročena z naročilnico. 16.000 evrov je občina neposredno dodelila društvom, ne da bi prej objavila javni razpis, za dobrih 10.000 evrov pa s prejemniki sredstev (društva) ni sklenila pogodbe. Po mnenju Računskega sodišča bi občina morala bdeti nad zadolževanjem javnih zavodov in podjetij, v katerih je ustanoviteljica. Tega v preteklosti ni izvajala, je pa to v svojo prakso na priporočilo Računskega sodišča že uvedla, enako pa tudi priporočila za odpravo nepravilnosti na drugih področjih. »Vsebina poročila je pričakovana, večino nepravilnosti smo odpravili že v letu 2016 oziroma sprejemali ukrepe v času izvajanja revizije. Opravljena revizija se je izkazala za dobrodošlo, saj smo se seznanili s stališči Računskega sodišča pri izvajanju posameznih zakonov v praksi. Za problematična področja dela javnih naročil in nakazila nevladnim organizacijam smo sprejeli ustrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti. Izkazalo se je, da je občina v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi,« so poročilo Računskega sodišča komentirali na občini Kidričevo. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Podravje torek • 7. novembra 2017 Podravje • Podpis pogodbe med knjižnico in 15 občinami Spomladi 2019 bo vozil nov bibliobus 15 občin ustanoviteljic ptujske Knjižnice Ivana Potrča (ena ni pristopila) je s podpisom pogodbe o nakupu novega bibliobusa izrazilo namero o sofinanciranju nakupa. Skupaj bodo prispevali okrog 150.000 evrov, dodatnih 180.000 evrov pa si bo knjižnica zagotovila državnih sredstev. Da obstaja potreba po novem bibliobusu, je vodstvo ptujske Knjižnice, na čelu z direktorjem Matjažem Neudauerjem, izpostavljalo že dalj časa. Sočasno je bila predstavljena tudi priložnost, da si zagotovijo velik del iz sredstev državne blagajne. Z nekaj porodnimi krči - nekatere občine so namreč izrazile dvom o smiselnosti nakupa - so težave očitno premagane. Večina (za zdaj le z izjemo občine Dornava) jih je namreč zagotovila, da bodo svoj delež, 2,34 evra na prebivalca, zagotovili v občinskih proračunih za prihodnji leti. Ministrstvo za kulturo je namreč oktobra letos objavilo neposredni poziv za predložitev predlogov projektov za sofinanciranje nakupa bibliobusa v splošnih knjižnicah. Ptujska knjižnica se bo predvidoma nanj prijavila edina, zato bodo bržkone sredstva tudi dobili. A pogoj za sodelovanje je zagotovitev sofinancerskega deleža. Prav zato so konec oktobra v prostorih knjižnice predstavniki občin ustanoviteljic podpisali pogodbo o sofinanciranju, ki je priloga prijavi na razpis. Nekaj jih bo podpise še prispevalo v teh dneh. Prvi zametki ptujske potujoče knjižnice sežejo v leto 1958, ko so imeli prirejena dva kovčka, v katerih so prenašali knjige. Leta Direktor Knjižnice Ivana Potrča Matjaž Neudauer je pogodbo podpisal z nekaterimi predstavniki spodnjepodravskih občin, ostali so že ali še bodo prispevali svoj podpis. drugim ni dostopno invalidom, ob nalivih streha pušča itn.," je ob podpisu pogodbe s predstavniki občin povedal Neudauer. Da je to strošek, ki ga bodo namenili za zagotavljanje boljših pogojev za občane, pa je poudaril ptujski župan Miran Senčar. Ivanka Korez, predsednica društva ravnateljev ptujskega območja, pa je izpostavila pomen potujoče knjižnice za šole in vrtce. Kot je dejala, je bibliobus predvsem zaradi omejenih sredstev za nabavo novega gradiva v šolah izjemno pomemben. „Je pravzaprav tudi nadgradnja izobraževalnega sistema," je še dodala Korezova. Bibliobus, ki obsega okrog 6.000 enot gradiva, obiskuje 16 občin na 51 postajališčih, bralci pa si izposodijo okrog 70.000 enot gradiva letno. Če bodo na razpisu uspešni, bo novi bibliobus začel voziti spomladi 2019. Dženana Kmetec 1996 pa je ptujska knjižnica dobila pravo potujočo knjižnico oziroma bibliobus. Sedanji veliki bibliobus so nabavili leta 2003, a je v teh letih očitno svoje oddelal, zato je potrebna zamenjava vozila. „Leto 2018 je idealna priložnost, da začnemo postopek nabave. Kolikor vem, bomo na državnem razpisu edini kandidati, kar pomeni, da je zelo verjetno, da si bomo zagotovili velik del državnih sredstev. Sedanje vozilo ima številne pomanjkljivosti; med Promocijsko sporočilo Prihranite pri svojem strošku elektrike Pridružite se slovensko-japonskemu projektu prihodnosti! Hajdina • Sprejem za dobitnike priznanj in listine AVP Zupanova zahvala, ker skrbijo za varnost občanov Hajdinski župan Stanislav Glažar je konec oktobra sprejel dobitnika svečane listine in priznanj Agencije za varnost prometa (AVP), ki delujejo v občini Hajdina. Ta pomembna priznanja so si prislužili trije posamezniki in eno društvo. Vsem skupaj pa je skupno to, da več let aktivno delujejo na področju varnosti v cestnem prometu. Napredne tehnologije omogočajo učinkovit nadzor nad porabo električne energije. S tem lahko odjemalci uživate enako ugodje ob nižjih računih za električno energijo. S sodelovanjem pri projektu Premakni porabo dose-žete prihranek pri svojem strošku elektrike, hkrati pa s tem pripomorete k učinkovitejšemu delovanju elektroenergetskega omrežja. Sodelovanje je omogočena vsem gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem, ki so priklopljeni na razdelilno-trans-formacijsko postajo Breg (RTP Breg) v občinah Starše, MO Ptuj - četrtna skupnost Breg-Turnišče, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale, Hajdina, Majšperk, Makole in Kidričevo in so že v sistemu naprednega merjenja. Sodelovanje v projektu je neodvisno od tega, s katerim dobaviteljem imajo interesenti sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije. Projekt Premakni porabo se bo izvajal od 1. 12. 2017 do 30. 11. 2018. Projekt poteka v sodelovanju Ele-sa kot sistemskega operaterja slovenskega prenosnega omrežja in japonske agencije za napredne energetske in industrijske tehnologije NEDO. Za uvajanje najnovejših tehnoloških rešitev bodo poskrbeli japonsko podje- □ Ki Fl PC HITACHI lIj LLLJ Inspire theNext tje Hitachi in slovensko podjetje SolveraLynx ter druga slovenska podjetja, ponudniki tehnoloških rešitev in raziskovalne organizacije, kot je Elektroinštitut Milan Vidmar. Ključno vlogo kot partner pri izvajanju projekta ima Elektro Maribor kot izvajalec nalog operaterja distribucijskega omrežja. V lokalnem okolju sodelujeta tehnološko podjetje TEČEŠ in LEA - Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje. Pridruženi v projekt boste lahko prihranili pri stroških električne energije, hkrati pa bodo lokalnim društvom, klubom in organizacijam omogočili, da pridobijo dodatna finančna sredstva. Število mest v projektu je omejeno, prijave so mogoče do 29. novembra 2017. Več o projektu in prijavi preberite na: www.premakni-porabo.si Javna agencija RS za varnost prometa vsako leto podeljuje priznanja in listine. Svečana listina AVP se podeljuje posameznikom in organizacijam za izreden prispevek za večjo varnost v prometu in posameznikom za življenjsko delo na področju prometne preventive. Njen prejemnik je tudi Boris Ko-zenburger. Od leta 1995 do lani je član Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu Mestne občine Ptuj. Bil je izjemno aktiven član, deloval je v raznih delovnih skupinah, ki opravljajo naloge na terenu, med drugim je skrbel za koordinacijo dela pri varovanju otrok na poti v šolo. Od leta 1998 je tudi član SPVCP občine Hajdina, kjer je še vedno aktiven. Njegovo delo in prizadevanje je agencija nagradila z zlatim znakom Agencije za varnost prometa. Prejemnik zlatega znaka je tudi Igor Levstik, vodja policijskega okoliša Hajdina-Breg, ki je bil v SPVCP občine Hajdina aktiven 12 let. Tudi on vodi številne preventivne akcije na šolah ob začetku šolskega leta, je prisoten v različnih tehničnih komisijah, predvsem pa je v veliko pomoč pri pripravi in ustvarjanju varne šolske poti. Po mnenju Agencije pa si priznanje, srebrni znak za svoje delo, zasluži tudi podžupan občine Hajdina Karl Svenšek. Ob nastanku občine leta 1998 je deloval kot član SPVCP, to nalogo pa je opravljal več kot 14 let. Skrbi za področje varnosti v cestnem prometu in je tesna vez med OŠ Hajdina, vrtcem in občino. Bronasti znak je prejelo Planinsko društvo Hajdina, ki vsa leta ob pričetku šolskega leta aktivno sodeluje pri varovanju osnovnošolskih otrok pri prehodih za pešce. Za vse štiri prejemnike je hajdin-ski župan Stanislav Glažar pripravil sprejem, se jim zahvalil in si zaželel, da bi svoje dobro delo nadaljevali tudi v prihodnje. Dženana Kmetec Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je sprejel dobitnika svečane listine Agencije za varnost prometa (AVP)P in dobitnike priznanj AVP. Foto: DK Foto: CG torek • 7. novembra 2017 Podravje Štajerski 5 Slovenija • Pričakovani pridelki poznih poljščin in sadja Manj koruze, krompirja, oljnic in sadja Letošnje neugodno vreme je posledice pustilo tudi na količini pridelka koruze ter pozno poletnega sadja: jabolk, hrušk in grozdja. Pridelek koruze je dosegel 6,6 tone po hektarju, letini jabolk in hrušk sta najslabši doslej. Jabolk je bilo po hektarju 5,6 tone in hrušk 4,5 tone, navajajo na Statističnem uradu RS (SURS). Po zadnjih podatkih naj bi letošnji skupni pridelek koruznega zrnja tehtal le okrog 255.000 ton. To je v primerjavi z rekordnim pridelkom prejšnjega leta več kot za četrtino manj, čeprav je bila letos s to poljščino posejana večja površina kot lani (za 6,8 %). Povprečni pričakovani pridelek koruze za zrnje je 6,6 tone na hektar, kar je 17 % manj od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka, vendar še vedno 22 % več od pridelka, doseženega v sušnem letu 2013. Povprečni pridelek silažne koruze (ta naj bi bil 38,5 tone na hektar) naj bi bil po pričakovanjih skoraj za četrtino manjši od lanskega rekordnega povprečnega pridelka, v primerjavi s povprečnim pridelkom, doseženim v zadnjih de- Klestili pozeba in vročina Od v Sloveniji najpomembnejših pridelanih sadnih vrst, to je jabolk in hrušk, se v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih pričakuje izredno slab pridelek. SURS navaja, da bo povprečni pričakovani pridelekjabolk 9,8 kg na drevo (to je za tri četrtine manj od zadnjega desetletnega povprečnega pridelka), povprečni pričakovani pridelek hrušk pa 10 kg na drevo (65 % manj od zadnjega desetletnega povprečnega pridelka). Letina ameriških borovnic in malin v intenzivnih sadovnjakih naj bi bila po statističnih podatkih povprečna, letina češpelj in sliv pa prav tako pod povprečjem. setih letih, pa kar za 12,2 % manjši. Tudi letina krompirja je v primerjavi z lansko slabša, a še vedno dobra. Skupni pridelek krompirja naj bi letos tehtal okrog 79.000 ton, kar je 7,5 odstotka manj kot lani in 17 odstotkov manj od desetletnega povprečja. Poletne vremenske razmere so slabo vplivale na letino njivskih oljnic. Z oljnimi bučami je bilo posejanih 17 odstotkov manj površin kot lani, pridelek je za polovico manjši od lanskega. Pridelovalci naj bi le- Pričakovani pridelek 2017 1 t 1 t/ha Koruza zrnje 254.754 6,6 Koruza silaža 1.055.594 38,5 Krompir 78.546 24,8 Oljne buče 2.221 0,5 Sončnice 719 2,4 Soja 6.791 2,3 Jabolka 13.132 5,6 Hruške 916 4,5 Grozdje 90.547 5,7 Že lani je bilo sadja zaradi spomladanske pozebe malo, letos bo letina še slabša. tos pospravili 2.200 ton pridelka oljnih bučnic, kar je četrtina manj od desetletnega povprečja. Pričakovani letošnji hektarski donos bučnic znaša pol tone pridelka. Sončnic je bilo na slovenskih poljih letos posejanih več kot lani, skoraj za četrtino. Zato se tudi pridelek pričakuje večji. Po hektarju bo predvidoma pridelanih 2,4 tone sončničnih semen, kar je 14 odstotkov več od povprečnega desetletnega pridelka. Površina, namenjena pridelavi soje, se je v zadnjih letih povečevala; v letu 2017 je bila kar za 18 % večja kot v letu prej in za 70 % večja kot pred tremi leti (2014). Zaradi pričakovane slabše letine naj bi letošnji skupni količinski pridelek tehtal okrog 7.000 ton; to je v primerjavi z dobrim pridelkom prejšnjega leta za 8,1 % manj. Povprečni pričakovani pridelek soje naj bi tehtal 2,3 tone na hektar, četrtino manj od lanske rekordne letine, v primerjavi s povprečnim hektarskim pridelkom zadnjih desetih let pa za 13 odstotkov manj. Vremenske razmere so neugodno vplivale tudi na industrijsko poljščino hmelj. Tako naj bi slovenski hmeljarji letos sicer z nekoliko večje površine kot lani (za 7,2 %) pospravili za 18,4 % manj hmelja kot lani. Povprečni hektarski pridelek hmelja naj bi bil 1,3 tone na hektar, to je za okrog 12 % manj od povprečnega hektarskega pridelka zadnjih Vir: SURS, podatki so začasni desetih let. Po statističnih podatkih o pričakovanih pridelkih bo letošnji skupni pridelek grozdja (tehtal naj bi okrog 91.000 ton) za 4,5 % manjši od lanskega količinsko tudi slabšega pridelka in kar za 15,1 % manjši od povprečnega količinskega pridelka grozdja v zadnjih desetih letih. Vremenske razmere v letu 2017 so bile neugodne predvsem za pridelek rdečega grozdja. Povprečni pričakovani hektarski pridelek belega grozdja naj bi bil 5,9 tone, to je za desetino manj od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka belega grozdja, povprečni pričakovani hektarski pridelek rdečega grozdja pa naj bi bil 5,3 tone, to je kar za petino manj od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka rdečega grozdja. Podatki so povzeti po Statističnem uradu RS. Mojca Zemljarič Foto: MZ Ptuj • V Murkovi ponovno živahno Modna revija in nočni nakup Murkovci so ulico ponovno napolnili predzadnji petek, ko so bile temperature za dogodke na prostem še ugodne. Ptuj, Podravje • Drugo ginekološko srečanje Pomembno je imeti dobrega ginekologa in porodničarja Več kot 100 ginekologov in porodničarjev se je minuli teden drugič zapored družilo na ginekološkem srečanju na Ptuju. Odprli so številna vprašanja, izmenjali izkušnje in primere dobre prakse. Posebej so se posvetili tudi svetu onkraj stroke in kriznemu komuniciranju z bolniki in svojci. Leta 2015 so ginekologi in porodničarji ptujske bolnišnice organizirali prvo ginekološko srečanje zaposlenih v slovenskih bolnišnicah; z namenom druženja, povezovanja, spodbujanja timskega dela in reševanja strokovnih debat. Prvega srečanja se je udeležilo okrog 100 udeležencev, zato so letos zgodbo ponovili in privabili še več interesentov. Takoj po prvem srečanju so organizatorji izrazili željo, da bi to postal tradicionalni dogodek, a ne vsakoletni, temveč bienalni. 2. ginekološko srečanje, ki je bilo tudi tokrat izvedeno v organizaciji ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, je potekalo 20. oktobra v hotelu Primus. Številni strokovnjaki iz različnih področij so govorili o mnogih zanimivih temah; od peri-natologije do splošne ginekologije, kontracepcije in načrtovanja družin. Organizacijski odbor, v katerem sta bili zdravnici, zaposleni v ptujski bolnišnici, Petra Krajnc in Damijana Bosilj, sta svoje delo opravili odlično, tako kot lani sta za svoje delo od udeležencev prejeli številne pohvale. Zadovoljen, da ravno Ptuj gosti to pomembno srečanje, je seveda tudi predstojnik ginekološko-poro-dnega oddelka Saša Djukanovič. Predavanja o različnih temah so potekala ves dan; izvedli pa so jih številni znani porodničarji in ginekologi. Izmenjavi izkušenj sta sledila razprava in predavanje psihote-rapevta Željka Čuriča z naslovom Krizno komuniciranje z bolniki in svojci. Dženana Kmetec Dvajsetega oktobra se je zbralo okrog 700 obiskovalcev, največ doslej, odkar je ta ptujska ulica postala modni in družabni prostor ter prostor zanimivega dogajanja, povezan z nočnim nakupovanjem, ki je ob standardnih ponudnikih, pripravljavcih modnih revij, tokrat pritegnil še Lisco in ptujskega oblikovalca nakita Srečka Molka. Tudi tokrat so se v oblačilih za tekočo sezono sprehodili ljudje, ki sicer ne hodijo po modnih brveh, želijo pa biti v trendu, si nadeti oblačila, v katerih se bodo v novi sezoni dobro počutili. Kot po navadi so se dobro odrezali. Najpomembneje pa je, da so se Ptujčani družili in napolnili del starega mestnega jedra. Modna oblačila so predstavili trgovine Absolut fashion s ponudbo avtorskih kreacij AnaBel design, Urban Vintage Fashion Store in LaDonna. Sodelovala sta tudi Optika Pirc in The Legend pub, v spremljajočem programu pa so obiskovalce zabavali: Mojca Ljubša (vokal), Vid Ciglar (kitara) in Rok Ciglar (kahon) ter Tina in Matjaž (Zum kreativa&Arba-kadarba); Tina je zapela svojo avtorsko glasbo, nosila pa je Matjaževo kreacijo iz balonov. MG Foto: zasebni arhiv Z modne revije Jesen v Murkovi 6 Štajerski V središču torek • 7. novembra 2017 Ptuj • Proračun mestne občine (MO) Ptuj 2018 skozi prvo obravnavo Slaba komunalna opremljenost, ci Ptujski mestni svetniki so na oktobrski seji v prvem branju obravnavali proračun za prihodnje leto. Pričakovani prihodki znašajo Iz razprave svetnikov Kolarič: »Zapostavljate podeželje!« Podžupan Marjan Kolarič (SDS)je bil do predloga proračuna kritičen. Opozarja, da lokalna skupnost premah vlaga v cestno infrastrukturo in podeželje. Podžupan Kolarič o tem ni govoril prvič, podhranjenost financiranja cestne infrastrukture in določenih območij zunaj Ptuja je na mestnem svetu izpostavil že večkrat. »0 četrtnih skupnostih (ČS) se absolutno premalo pogovarjamo. 80 odstotkov območja občine je izven mesta. Območje ČS Grajena in Rogoznica predstavlja dve tretjini območja MO Ptuj. 85 odstotkov pobud iz podeželskega okolja je vezanih na cestno in komunalno infrastrukturo. Z denarjem, ki ga MO Ptuj namenja za cestno infrastrukturo za ČS, se po posamezni skupnosti ne da modernizirati niti enega kilometra ceste. To je kot kaplja v morje. Za urejanje cestne infrastrukture po ČS se skupno v proračunu 2018 namenja okrog 260.000 evrov. To je toliko kot za Ranco! Nujno potrebno bi bilo na podeželju urediti avtobusna postajališča - za varno pot otrok v šolo. Manjka jih vsaj 20. Sicer pa moram dodati, da obnova starega dravskega mostu po našem mnenju traja predolgo. Podajamo pa tudi pobudo, da bi se pod cesto, ki pripelje z mostu, pred minoritskim samostanom, zgradil nov podvoz. Povezoval bi mestni park in mesto.« Nujno potrebna vlaganja v cestno infrastrukturo in ureditev lastništva občinskih cest je izpostavil tudi svetnik NSi Janez Rožmarin. Po njegovem mnenju bi več denarja lahko namenili mladim, športu in nasploh nevladnim skupinam, ki delujejo v dobro Ptuja. Med temi je izpostavil Turistično društvo Ptuj. Gajškova o perverznosti V razpravi o proračunu 2018 se je oglasila tudi vodja svetniške skupine SD Nuška Gaj-šek. »Ljudem na Zagrebški cesti smo zaradi zapore dravskega mostu in posledično povečanega ter zgoščenega prometa skozi Turniš-če obljubili pločnik. Pa ga sedaj v proračunu nimamo. Perverzno je, da urejamo galerijo, Panoramo in še kaj, po drugi strani pa ljudem ne zagotavljamo osnovne infrastrukture in varnih poti v prometu. Na terenu vladata jeza in nezadovoljstvo, ljudje na periferiji občine oz. tisti izven mesta so užaljeni in jezni. Naj se tisto, kar smo jim obljubili, vključi v proračun,« je bila odločna svetnica, ki je v nadaljevanju opozorila, da bi lahko bila obnova Koteksa drugi dominikanec, za katerega je za končanje obnove zmanjkalo denarja. »Četudi bi v obnovo Koteksa vložili evropska in državna sredstva, nam lahko denarja za končanje obnove zmanjka. Projekt bi financirali, pa niti približno ne veste, koliko bi obnova stala. Predstavite nam vsaj neko okvirno finančno oceno. Za pet milijonov evrov lahko obnovimo staro steklarsko delavnico, Vrazov trg, streho na občini (strošek obnove strehe naj bi bil pol milijona evrov) in dodamo še kakšen manjši projekt. Resno premislimo, v katere projekte bomo usmerili razpoložljiva evropska in državna sredstva. Naj se izvede in konča več manjših projektov, ne pa da začnemo enega velikega, ki je lahko vreča brez dna, in ga v nekaj letih ne bomo sposobni končati.« Gajškovo je še zanimalo, kje bo na Ptuju zgrajena parkirna hiša. Župan Miran Senčar ji je odgovoril, da bo pri Mercatorjevi blagovnici. Kaj predlaga nekdanji župan Štefan Čelan, vodja svetniške skupine Liste župana dr. Štefana Čelana, je poudaril da bo proračunska razprava še vroča in temeljita. »Naj se sledi temu, kar je povedala svetnica Gajškova. Načrtovati investicije, ne da bi se pogovarjal s 3.500 ljudmi, kolikor jih je že podpisnikov peticije proti sečnji dreves na tržnici, je sila nerodno. Še bolj bo nerodno, če se bo še bolj zataknilo. Z denarjem CTN bi lahko končali obnovo dominikanca in obnovili staro steklarsko - da bomo na koncu zadovoljni z izvedenimi, ne pa z načrtovanimi in neizvedenimi projekti.« <5 Vi > Blizu tri milijone evrov namerava občina zbrati z davki na premoženje, med katerimi temeljni delež predstavlja dajatev nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. 3,5 milijona je predvidenih prilivov od najemnin za stanovanja, poslovne prostore, koncesije za vodno pravico in najemnine za gospodarsko javno infrastrukturo. Okrog šest milijonov evrov namerava MO Ptuj pridobiti iz državnega in evropskega proračuna, med drugim za projekte urejanja kolesarskih povezav, mestno tržnico, spominski park, kanalizacijo in projekte trajnostne mobilnosti. Iz okoljske dajatve in turistične takse naj bi se v proračun 2018 steklo 360.000 evrov, s plačili dajatve komunalnega prispevka pa 600.000 evrov. Za stroške plač vseh zaposlenih v mestni in skupni občinski upravi je v proračunu 2018 predvidenih 2,5 milijona evrov, za subvencioniranje cen programov varstva otrok v vrtcih, oskrbe starejših v domovih upokojencev, šolskih prevozov, stanarin in štipendije 4,5 milijona evrov, za subvencioniranje cen komunalnih storitev pa 740.000 evrov. Za društva in druge nepridobitne organizacije se bo namenilo okrog 800.000 evrov, za zdravstveno zavarovanje brezposelnih nekaj manj kot 280.000 evrov, za plače, izdatke za blago in storitve javnih zavodov, katerih (so)ustanoviteljica je MO Ptuj, pa 3,7 milijona evrov. Investicijski odhodki so načrtovani v višini 9,7 milijona evrov in predstavljajo tretjino vseh načrtovanih odhodkov MO Ptuj v letu 2018. Dodatna dva milijona evrov namerava MO Ptuj zagotoviti še za investicijske transferje pravnim in fizičnim osebam (neprofitnim organizacijam in zasebnikom). Za ceste ficki, za tržnico bajni štirje milijoni evrov Pet milijonov evrov je v proračunu MO Ptuj 2018 rezerviranih za cestni promet in infrastrukturo. Glavnino denarja na postavki, štiri milijone evrov, predstavlja obnova mestne tržnice. Po nekaj deset tisoč evrov denarja bodo razporedili za modernizacijo krajših cestnih odsekov po četrtnih skupnostih, druga večja, obsežna in prepotreb-na vlaganja v cestno infrastrukturo v letu 2018 niso predvidena. Če bodo uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev, bi lahko zgradili še nekaj kolesarskih poti. Za projekt obnove Ptujskega jezera bo MO Ptuj prihodnje leto namenila 215.000 evrov, vlaganja v kanalizacijski sistem so predvidena v višini enega milijona evrov, 1,1 milijona evrov je rezerviranih za projekt obnove spominskega Za financiranje investicij se namerava MO Ptuj v letu 2018 zadolžiti do milijona evrov. Približno toliko znašajo tudi anuitet za odplačilo v preteklosti najetih kreditov, leasingov in drugih oblik zadolžitev za izgradnjo občinske infiastrul Dornava • Koncesionar bodo Javne službe Ptuj Z novim letom cene nekaj c Novo leto bo prebivalcem občine Dornava prineslo novega izvajalca ravnanja s koi jem izvajale Javne službe Ptuj. Sistem zbiranja odpadkov ostaja enak, zneski na po »Kar nekaj časa se vlečejo postopki v zvezi z izbiro izvajalca za ravnanje s komunalnimi odpadki. Najprej nismo podpisali koncesijske pogodbe, saj smo želeli podobno ceno, kot jo imajo sosednje občine, zato smo speljali nekatere postopke,« je na zadnji občinski seji pri točki o soglasju k izbiri izvajalca za izvajanje občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Dornava pojasnil župan Rajko Janžekovič in v nadaljevanju povedal, da bodo smetarsko dejavnost na območju občine po novem izvajale Javne službe Ptuj. »Šlo bo za direktno podelitev koncesije, saj gre za službo, ki je v 100-odstotni javni lasti. Za zbiranje odpadkov na območju občine bomo Javnim službam podelili koncesijo za pet let, za obdelave in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov pa za 15 let.« Za to službo so se potegovali trije ponudniki: poleg Javnih služb še Komunalno podjetje Ptuj in zdajšnji izvajalec Čisto mesto Ptuj. »Cene se razlikujejo v stotini evrov na kilogram. Na podlagi najnižje cene smo prišli do sklepa, da so najugodnejši ponudnik Javne službe Ptuj,« je do- dal predsednik odbora za okolje in prostor Andrej Doberšek. Dosegli podobne cene kot v okoliških občinah »Podali smo ponudbo, za katero menimo, da je mogoče dejavnost na tem območju izvajati in ki na nek način zagotavlja občanom Dorna-ve, da imajo pod enakimi pogoji podobne cene kot okoliške občine,« je svetnikom dejal direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik. Kot je povedal, bo sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat enak kot doslej - posode bodo praznili vsake štiri tedne. Dornavske odpadke bodo odpeljali v Center za ravnanje z odpadki Gaj-ke, kjer jih bodo sortirali, od tam pa torek • 7. novembra 2017 V središču Štajerski 7 este kličejo po obnovi o 29,6 milijona evrov. Največji del prihodkov (40 %) predstavlja dohodnina občanov v višini 11,7 milijona evrov. Foto: Črtomir Goznik letne obveznosti dure. Foto: Črtomir Goznik MO Ptuj v proračunu za prihodnje leto načrtuje 2,7 milijona evrov prihodkov od prodaje občinskih nepremičnin: 2,3 milijona evrov naj bi iztržili s prodajo stavbnih zemljišč in slabih 400.000 evrov s prodajo zgradb in prostorov. parka, 320.000 evrov za vlaganja v vodovodni sistem (pretežno dokumentacija), 890.000 evrov za investicijsko vzdrževanje nepro-fitnih stanovanj, 550.000 evrov za nakupe zemljišč, 175.000 evrov za zunanjo ureditev dominikanskega samostana in 100.000 evrov za obnovo OŠ Mladika, ki naj bi jo glede na projekcije proračuna v prihodnjih letih temeljiteje obnovili. Začetnih 10.000 evrov je v proračunu zagotovljenih tudi za obnovo nekdanjega Koteksa ob obrežju Drave. Za investicijsko vzdrževanje CERO Gajke bo MO Ptuj prihodnje leto predvidoma namenila 65.000 evrov, za izdelavo podrobnih prostorskih načrtov 62.000 evrov, vzdrževalna dela poslovnih prostorov v občinski lasti 87.000 evrov in ureditev dvigala pri mestni galeriji v Prešernovi ulici 50.000 evrov. Koliko gasilcem Za investicije v gasilstvo bo MO Ptuj prihodnje leto namenila 731.000 evrov. Največja in najpomembnejša naložba bo nakup gasilske avtomobilske lestve, s katero bo službam zaščite in re- ševanja omogočeno lažje reševanje na višini. Nakup bodo izvedli z dvoletnim financiranjem. Letošnji za investicijo načrtovani znesek 207.000 evrov v celoti pokriva država. Prihodnje leto bo treba za investicijo zagotoviti še pol milijona evrov. Od tega bo MO Ptuj iz svojega proračuna krila 400.000 evrov, 100.000 evrov pa naj bi zbrali s sredstvi občin v regiji in drugimi prispevki. Nova gasilska lestev ne bo služila samo reševanju na Ptuju, temveč tudi v drugih bližnjih občinah. V letih 2018 in 2019 bo MO Ptuj iz proračuna pokrila še blizu 50.000 evrov obveznosti iz desetletnega posojila za nakup novih gasilskih vozil za PGD Ptuj, leta 2020 se izteče tudi desetletno financiranje obnove ptujskega gasilskega doma. Obveznost za kritje posojila v letih 2018 in 2019 znaša po 150.000 evrov, zadnje leto nato še 75.000 evrov. Tudi nakup 240.000 evrov vrednega novega gasilskega vozila za PGD Spuhlja financirajo v več letih; finančna obveznost za prihodnje leto in leto 2019 znaša po 49.000 evrov, za leto 2020 pa 40.000 evrov. Mojca Zemljarič entov nižje nunalnimi odpadki. To občinsko gospodarsko javno službo bodo namreč z januar-»ložnicah pa naj bi bili za nekaj centov nižji. bodo ostanek odpadkov še naprej odvažali na odlagališče v Celje. Ker občina Dornava nima zbirnega centra za različne vrste odpadkov, bodo občani lahko le-te brezplačno oddajali na zbirni center Cero Gajke. »Ena od prednosti je zbirni center; glede na to, da ima občina pod 3.000 prebivalcev, nam ga ni treba imeti. Kljub temu se v OPN predvideva ta prostor, a dok- -V* ' * ' - * i -Iv* > ísí 1 ■ . K ". t ■ m ■ Foto: Črtomir Goznik ler bo mogoče, bo tako. Ne, da je to strošek za občino, vse se dobesedno potem prevali na ljudi, in če želimo biti čim cenejši, se moramo čim racionalneje obnašati,« meni župan. Za mešane komunalne odpadke nove posode Svetnike je zlasti zanimalo, kako bo z menjavo zabojnikov za odpadke in ali bodo odpadno embalažo še naprej odlagali v vreče. »Izražen je bil interes, da bi ostalo zbiranje v posodah za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in papir, embalaža pa bi se prvenstveno zbirala v vrečah. Tudi sedaj imate takšen sistem. Na Ptuju mi prepustimo to odločitev ljudem - če jim bolj ustreza, da tudi embalažo zbirajo v posodi, jim damo posodo brezplačno na razpolago, če se odločijo za zbiranje papirja v vrečkah, potem damo vrečke,« je razložil Hodnik. Ob tem je še dejal, da nameravajo nabaviti nove posode za mešane komunalne odpadke, saj imajo številna gospodinjstva veliko starih, rjavih posod. S sedanjim izvajalcem se bodo poskusili dogovoriti tudi o odkupu posod za papir. Direktor je še zatrdil, da bodo zagotovili najmanj takšen standard storitev, kot velja doslej. Tako bodo zagotovili brezplačen odvoz kosovnih odpadkov, ki ga bodo lahko občani brezplačno naročili enkrat letno. Enkrat letno bodo organizirali tudi odvod zelenega odreza in nevarnih odpadkov, sicer pa lahko vse te odpadke v normalnih količinah občani brezplačno oddajajo tudi na Cero Gajke. Svetnike je zanimal še način obračunavanje cene ravnanja z odpadki. Hodnik je v zvezi s tem pojasnil: »Če zelo poenostavim samo metodologijo; na nekem območju se storitev obračuna na način, da se stehta vse zbrane odpadke in razdeli na volumen - seštevek vseh posod, ki so na terenu. Glede na to, da, se količina mesečno spreminja -tudi skozi posamezne letne časa je lahko velika razlika -, je vsak mesec položnica drugačna. Vprašanje, ki se poraja, pa je, ali preračun delati na mesečni ravni kot sedaj in je torej vsak mesec položnica drugačna ali pa se naredi preračun na neko daljše časovno obdobje - polletno, enoletno, in se potem s poračunom usklajuje.« Monika Levanič ELEKTRO fflARIBOR SELES HITACHI Inspire the Next df PREMAKNI PORABO Bodi aktiven in prihrani! ZMANJŠAJ RAČUN ZA ELEKTRIKO! Število mest je omejeno! www.premakni-porabo.si 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 7. novembra 2017 Podravje • Podaljšali rok natečaja za Naj podjetniško idejo Iščejo kreativne in inovativne ideje kreativnost in ustvarjalnost, tako Manager klub Ptuj je podaljšal razpisni rok za oddajo predlogov za izbor Naj podjetniške ideje. Predloge lahko po-me(j podjetniki kot tudi med mla-dajo gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki, dijaki in študenti. dimi. Idejam z največjim poten- naših članov, mreženje s strokovno podporo ter aktivno promocijo,« je ob predstavitvi natečaja v maju povedala vodja izbora Vlasta Stoja k. Z nagrajevanjem najboljših podjetniških idej želi klub spodbujati »Izbor za naj podjetniško idejo letos objavljamo petič. Kandidirajo lahko gospodarske družbe ali samostojni podjetniki, ki so v zadnjih petih letih razvili in realizirali poslovno idejo. Ocenjevali bomo izvirnost, potencial, pričakovane poslovne učinke ter odnos poslovne ideje do okolja. Pri podjetjih bomo ločeno ocenjevali ideje za velika in srednja ter mala in mikro podjetja, ločili smo jih na dve kategoriji. V kategoriji dijakov in študentov so pravila nekoliko drugačna kot pri podjetjih. Ni nujno, da je ideja že realizirana. Za prijavo zadostuje poslovni načrt, ki izkazuje potencial. Povezujemo se z mentorji, ki bodo dijakom in študentom pomagali pri prijavah in pripravi poslovnega načrta. Za nagrado ponujamo mentorstvo Foto: Črtomir Goznik Predloge na natečaju za Naj podjetniško idejo, ki ga razpisuje Manager klub Ptuj, je možno oddati do 15. decembra. cialom bo klub pomagal, jih strokovno podprli ter povezal z investitorji in potencialnimi partnerji. Mladim, dijakom in študentom nudijo tudi mentorstvo. »Z razpisom iščemo pogumne, raziskovalno usmerjene in inovativne posameznike, ekipe in podjetja, ki so s svojo idejo v zadnjih letih že uspeli na domačem ali tujem trgu ter imajo potencial za prodor na globalni trg. Želja je podpreti ideje, ki bodo v prihodnosti prinesle nove zaposlitve, podjetniško razmišljanje in dolgoročen uspeh.« Predsednik Manager kluba Ptuj Marko Drobnič o projektu dodaja: »Iščemo raziskovalne in inovativne posameznike, ki so bodisi že uspeli bodisi imajo potencialno dobro idejo za uspeti na trgu. Podjetniške ideje lahko podpremo v promocijskem smislu, pa tudi z mreženjem in navezavo stikov. Ugotavljamo, da je izvirnost ideje tista, ki je pomembna v izhodišču. A ideja je šele začetek. Sledijo odločnost podjetnika, da vztraja na poti, marljivost, vztrajnost in delavnost. V okolju, v katerem delujemo, želimo spodbujati podjetništvo.« MZ Podravje • Štajerska gospodarska zbornica Desetletje delovanja Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) kot naslednica nekdanje Območne gospodarske zbornice Maribor zaznamuje deset let delovanja. gospodarstva in razvoja regije, za katero si želimo, da bi postala močna in povezana gospodarska regija, ki bi, tako kot to vidimo v tujini, vodila in usmerjala razvoj. Žal pri nas regijske povezanosti ni, in to čutimo. V resnici je danes regijska institucija samo ŠGZ, ki pa ima premalo moči. Je organizacija članstva, drugih pristojnosti nima, »Vse, kar danes ŠGZ ponuja svojim članom in njihov odziv na njeno delovanje, potrjuje pravilnost odločitve, da smo pred desetimi leti ustanovili zbornico. Dinamika mlade, integracijske, v nacionalni in mednarodni prostor usmerjene organizacije, ki smo jo zasnovali, vodili in usmerjali po svojih najboljših močeh, je vsa leta izjemna in zelo pomembna,« je ob jubileju izpostavil prvi in še vedno aktualni predsednik zbornice Roman Glaser. »Smo sogovornik nacionalnim in mednarodnim združenjem ter organizacijam, velikim regijam in državam, predvsem pa smo servis za člane in generator javnega mnenja, glasnik Foto: Črtomir Goznik Predsednik ŠGZ je od ustanovitve naprej Roman Glaser, direktorica pa Aleksandra Podgornik. predvsem pa nima regijskih sogovornikov. Nek investitor nima sogovornika, pri katerem bi dobil celovite informacije, pogovarja in pogaja se lahko z vsako občino posebej, celovite slike nima nihče. In, verjemite, tujim investitorjem ni do naših neurejenosti,« poudarja direktorica zbornice. ŠGZ postaja soustvarjalec črpanja kohezijskih sredstev, s čimer omogoča podjetjem možnost načrtovanja in usposabljanja na področju razvoja in izobraževanja za prihodnje izzive, kar je za uspešno prihodnost podjetij ključno. »Pred nami ni samo nadaljnjih deset, ampak večkrat po deset let, zato ne bomo počivali, z nenehno inovativnostjo in tehnološko prodornostjo jo bomo razvijali tako, da nas bodo posnemali tudi veliko bolj razviti od nas. Za razvojno moč ni več toliko pomembna velikost kakor sposobnost prilagajanja. Z aktivnostmi zbornice bomo podjetjem omogočili vključevanje v prihodnost,« še dodaja Podgornikova. MZ Ptuj • Intera pridobila prestižni certifikat Potrdilo poslovne imenitnosti Zlata bonitetna ocena odličnosti AAA je mednarodno priznana in pomeni vrhunsko bonitetno vrednost gospodarskih subjektov. Po oceni bonitetne družbe Bisnode spada Intera, d. o. o., v letu 2017 v sam vrh slovenskega gospodarstva, med 1,6 % najboljših podjetij v Sloveniji. S tem ji pripada prestižna oznaka zlate bonitetne odličnosti AAA . Ta certifikat vsem zaposlenim v podjetju pomeni predvsem potrditev dobrega dela. Kot je povedal direktor Peter Ladič: "Naši rezultati so plod večletnega zavzetega dela celotne ekipe.« Podjetja, ki izkazujejo bonitetno odličnost, veljajo za najzanesljivejše, najbolj kredibilne in najmanj tvegane poslovne subjekte za sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji. V Sloveniji v letu 2017 zlato bonitetno odličnosti AAA dosega 2.648 podjetij od 167.703 registriranih. V dejavnosti računalniškega programiranja je vključno s ptujsko Intero registriranih 3.265 podjetij, od tega jih le 85 dosega mednarodno priznane standarde zlate bonitetne odličnosti. (Ur) Planica • Moja dežela - lepa in gostoljubna 2017 Grad Rače - najlepše urejeno in gostoljubno urbano jedro Grad Rače je biser v središču občine Rače - Fram. Gre za enega najlepše ohranjenih ravninskih gradov v Sloveniji in tudi v Evropi, ki se ponaša tudi z zgodbo oz. prizoriščem prvega slovenskega zgodovinskega romana o grofu Ivanu Erazmu Tatebahu. V dobrih dvajsetih letih delovanja samostojne občine Rače - Fram je grad doživel izjemno celostno obnovo. Danes je kulturno in družbeno središče občine. V njem domujeta občinska uprava in krajevni urad, v njem so tudi kinod-vorana, zasebna etnološka zbirka, slikarski atelje, turistična agencija; v manjšem delu pa tudi zasebna stanovanja. Podoba gradu se je skozi čas spreminjala, tako z menjavo lastnikov kot s prodorom različnih stilov skozi stoletja. Listina, v kateri se omenja prvi lastnik gradu Gregor Regal iz Rač, je bila izdana 26. aprila leta 1534. Danes je grad Rače v lastni občine Rače - Fram, je povedala Tanja Kosi, svetovalka za okolje, kmetijstvo in turizem občine Rače - Fram, ki je tudi prevzela priznanja na svečani podelitvi letošnjim prejemnikom priznanj najboljšim v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna v nordijskem centru v Planici 17. oktobra. „Prejeti naziv Grad Rače - najlepše urejeno in gostoljubno urbano jedro v Sloveniji pomeni občini Rače - Fram priznanje oz. potrditev uspešnega dela ter vzpodbudo za nadaljnji razvoj turistične destinacije Rače - Fram. Občina je v gradu Rače letos začela tudi investicijo v ureditev servisnih prostorov - promocijsko-degusta-cijskega prostora VTC 17 z vinote-ko in razstavno galerijo, ker bomo promovirali in pokušali lokalne kmetijske in turistične produkte, Foto: arhiv občine Rače - Fram Grad Rače, najlepše urejeno in gostoljubno urbano jedro u Sloveniji izvajali delavnice, izobraževanja in tematske dogodke. V notranjosti gradu je poleg kapele, posvečene sv. Janezu Nepomuku, najbolj zanimiva Bela dvorana, ki služi kot poročna in sejna dvorana, za izvedbo različnih koncertov ter drugih kulturnih prireditev," je še povedala Tanja Kosi, ki vodi tudi projekt ocenjevanja okolja, ki ga izvajajo na podlagi razpisa TZ Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Za izvedbo aktivnosti pa skrbi občinska komisija za ocenjevanje okolja, ki vsako leto podelili okrog 50 priznanj najprizadevnejšim. Najvišja priznanja in simbolične cvetlice vsako leto podelijo na priljubljeni zaključni prireditvi v novembru. MG torek • 7. novembra 2017 Podravje ŠtajrnkiTEDKlK 9 Cirkulane • Obnova Rajherjeve hiše Kmalu interpretacijska točka in začasno skladišče za pašno opremo V teh dneh obnavljajo dobro polovico strehe na Rajherjevi hiši v središču Cirkulan. Prihodnost stavbe, kije pri kulturnem ministrstvu vpisana v register nepremične kulturne dediščine, bo, kaže, prav tako bogata kot njena preteklost. Sonja in Jernej Golc iz podjetja Halo, ki ima v lasti polovico stavbe v Cirkulanah 56, sta pojasnila, da je bila obnova nujna: »Del strehe je žal že tako dotrajal, da je obstajala nevarnost, da bi ob večjem in težjem snegu ostrešje lahko popustilo. Streho je bilo težko vzdrževati pred zamakanjem, saj je pokrita s tremi različnimi vrstami strešne opeke. Zato smo bili k obnovi strehe praktično prisiljeni pristopiti. Izbrani izvajalec je ptujsko podjetje KOMAL, ki ima dobre reference z deli na zaščitenih stavbah kulturne dediščine.« Dela so se s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije začela sredi oktobra, predvidoma bodo končana v enem mesecu, veliko bo seveda odvisno tudi od vremena. Obnovljena bo dobra polovica strehe. V poslovnem delu zgradbe so prostori poslovnega centra Halo, kjer izvajajo dejavnosti podjetja Halo in zavoda Podeželskega ra- Pred Rajherjevo hišo v Cirkulanah, rojstno hišo Vladimirja Bračiča, se začne in konča Bračičeva planinska zvojnega jedra Halo, med njimi tudi dejavnosti Turistično-informa-cijskega centra Haloze, poslovne storitve in svetovanja za podjetja, kmetije in nevladne organizacije. V tem ali prihodnjem letu namerava- jo v stavbi urediti interpretacijsko točko za namene programa LIFE Življenje traviščem, kjer bo mogo- če pridobiti podrobne informacije, kako ravnati s suhimi travišči na območju Haloz, v kletnih prostorih bodo začasno vzpostavili skladiščni prostor za pašno opremo za kmetije v sklopu omenjenega projekta. Če jim bo uspelo pridobiti vsa potrebna soglasja, bodo predvidoma uredili tudi okolico stavbe. Les so pripeljali po reki Dravi Leta 2002 je podjetje Halo odkupilo polovico enonadstropne podkletene stavbe, ki je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena družini Rajher (Reicher). Takrat so začeli obnavljati notranje pritlične prostore, uredili so električne instalacije in centralno kurjavo, obnovili stavbno pohištvo in fasado ter opremili pisarne. Poslovni center Halo je začel na tej lokaciji poslovati spomladi 2003. Golčeva sta povedala: »Cilj je bil, da bi do stote obletnice stavbe (streha je bila končana leta 1913) uredili kletne prostore in obnovili streho, vendar nam to žal ni uspelo, predvsem zaradi nepridobitve vseh potrebnih soglasij k načrtovani investiciji, pa tudi pomanjkanja finančnih sredstev.« Hiša v središču naselja in občine, ki mu domačini pravijo »varež«, je ime dobila po graditelju in prvem lastniku Antonu Rajherju. Golčeva sta pojasnila, da je po ustnem izročilu njegovega vnuka Zdenka Raj-herja les za stavbo prispel po reki Dravi, s Pohorja do Borla: »Delno so ga takrat kupili, delno pa je bil dota k poroki z drugo ženo Marijo Mesarič leta 1910.« Rajherjeva hiša je pomembna tudi zato, ker se je leta 1919 v njej rodil geograf dr. Vladimir Bračič, prvi rektor mariborske univerze in raziskovalec rodnih Haloz. Eva Milošič Foto: EM Središče ob Dravi • Krajinski park - priložnost ali breme? Dodatnih omejitev naj ne bi bilo V občini Središče ob Dravi že dolga leta načrtujejo ustanovitev krajinskega parka. Čeprav pobuda pred približno dvema desetletjema zaradi velike nenaklonjenosti domačinov ni bila sprejeta, pa je na tokratni razpravi na javni obravnavi odloka o Krajinskem parku Središče ob Dravi prevladovala splošna naklonjenost ustanovitvi parka. Foto: ML »V Središču je na reki Dravi še edina lokacija, kjer se lahko ljudje kopajo. To moramo nujno izkoristiti,« meni občan Samo Žerjav. Med predstavitvijo je vodja mariborske enote Zavoda za varstvo narave Simona Kaligarič poudarila, da zaradi že obstoječih statusov predvidenega območja ob Dravi krajinski park ne prinaša novih omejitev, temveč priložnosti za razvoj turizma. Da je krajinski park že sam po sebi blagovna znamka, je izpostavil tudi Luka Juvančič iz ljubljanske biotehniške fakultete, ki je v nadaljevanju še spregovoril o različnih možnostih financiranja območij krajinskega parka oz. pridobitvi nepovratnih sredstev. Župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, predsednica PCD Desenci Majda Kunčnik in Uroš Predikaka iz podjetja VVebo iz Maribora, ki bo dobavilo novo gasilsko vozilo Scania za PCD Desenci, so podpisali pogodbi o nakupu novega gasilskega vozila PCD Desenci in financiranju nakupa vozila. Delež občine v tem 174.000 evrov vrednem nakupu je 117.000 evrov, 30.000 evrov znaša prispevek PCD Desenci, preostanek pa predstavlja vložek države. Želja vseh je, da bi PCD Desenci 90-letni jubilej v letu 2019 praznovalo z novim avtomobilom. „V skoraj 90-letni zgodovini društva je to eden večjih in pomembnejših trenutkov. Veseli me, Če domačini v tem ne prepoznajo priložnosti, je vse zaman Da ne želijo omejiti ali prepovedati nekomu, kar je delal že doslej, je v nadaljevanju izpostavil središki župan Jurij Borko. Po njegovem gre za veliko priložnost, a brez domačinov ne bo šlo: »Imamo veliko danosti, ki jih ne znamo izkoristiti, na drugi strani pa vse več turistov išče takšne oblike turizma z naravno in raznovrstno domačo ponud- bo. Krajinski park je lahko naša blagovna znamka, s katero bomo z občinami razvijali skupno strategijo in razvoj turizma pod blagovno znamko »Jeruzalem«. Občina lahko ustvari še tako dobre in idealne pogoje, uspe na razpisih, ustvarja partnerstva, a če zasebni sektor v tem ne prepozna možnosti in priložnosti in ni pripravljen vlagati in na tem delati, je vse zaman ...« Idejo je pozdravil tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je hkrati še obžaloval, da so se lastniki zemljišč na Ormoškem že pred časom izrekli proti ustanovitvi parka. Središče najprimernejše za kopanje v Dravi »Ne vem, ali se zavedamo, v Središču je na reki Dravi še edina da se bodo želje PGD Desenci uresničile. To niso samo želje, temveč potreba," pa je ob podpisu pogodbe povedala Kunčnikova. „Za GZ Destrnik pomeni novo vozilo pridobitev veliko, saj je vozilo v PGD Desenci zelo staro. Županu občine Destrnik se želim zahvaliti za razumevanje, da so se odločili za sofinanciranje tega nakupa,« je povedal predsednik GZ Destrnik Marjan Zelenik. Novo vozilo predstavlja velik napredek v operativno taktičnem izvajanju nalog, s tem bomo precej izboljšali požarno varnost v sami občini Destrnik, pa je dodal Branko Horvat, poveljnik GZ Destrnik. MG lokacija, kjer se lahko ljudje kopajo. To moramo nujno izkoristiti. Drava je vsako leto bolj čista. Res imamo kaj ponuditi, tako da upam, da se bodo v prihodnje začele zadeve razvijati v pravo smer. Moramo stopiti skupaj, sicer to ni v naši navadi, ampak drugače ne bo šlo. Pa če bo pet mladih ostalo v Središču in jim ne bo treba iti »šrau-fat« v Nemčijo ali pa se odseliti v Ljubljano, bo to za začetek super,« je med drugim razmišljal domačin Samo Žerjav. Pobudo o ustanovitvi parka je pozdravil tudi Jurij Dogša: »Imamo naravne danosti z izjemnim živalskim in rastlinskim svetom. To je treba ohraniti.« Ivan Viher je opozoril na vse več zapuščenih in neurejenih hiš, ki kazijo podobo občine, Aleš Žganjar pa pogreša neko krovno organizacijo, ki bi povezala vse zainteresirane ponudnike. Zlatko Zadravec iz Javne razvojne agencije občine Ormož je med drugim postregel s podatkom, da je na območju Upravne enote Ormož manj kot 1 % delovnih mest povezanih s turizmom, slovensko povprečje znaša 3,5 %, poleg tega pa vsako delovno mesto v turizmu prinaša še 3,5 delovna mesta v drugi dejavnosti. Kmete skrbijo morebitne dodatne omejitve na predvidenem območju Še najbolj dvomljiv je bil Marko Kočevar, ki na predvidenem območju obdeluje okoli deset hektarjev kmetijskih površin in mu kmetijska dejavnost pomeni preživetje: »Sedaj smo slišali, da je to vse lepo in prav. Za kmete pa ne vemo, koliko pozitivnega in koliko negativnega bo to dejansko prineslo ... Zanimivo je, da so se ormoški kmetje odločili, da tega ne bodo sprejeli. Bomo videli, ali bodo to oni obžalovali ali pa mi . « Za naš časopis je sicer še povedal, da ustanovitvi krajinskega parka ni najbolj naklonjen, saj se boji morebitnih dodatnih omejitev. »Kmetje, ki že obdelujejo zemljo v kakšnem od krajinskih parkov, pravijo, da naj si tega nikar ne spravljamo sem. Zdaj trdijo, da dodatnih omejitev ne bo, bomo videli ... Je pa bilo na razpravi veliko takih, ki na tem območju sploh nimajo zemlje.« Monika Levanic Desenci • Podpis pogodbe o nakupu novega gasilskega vozila 90-letnico bodo praznovali z novim vozilom V prostorih gasilskega doma v Desencih je bilo 25. oktobra nadvse slovesno. Foto: MG S podpisa pogodbe za nakup novega gasilskega vozila PGD Desenci in pogodbe z občino Destrnik o financiranju nakupa vozila 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 7. novembra 2017 Hajdina • Župan sprejel gasilce Hajdinski gasilci, mladi in starejši, vedno najboljši Hajdinski gasilci, tako mlajši kot starejši, so večkrat dokazali, da svoje delo odlično obvladajo. In čeprav jim je prioriteta pomagati ljudem, se odlično znajdejo tudi na tekmovanjih. Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je konec oktobra v prostorih občine Hajdina sprejel ekipi starejših gasilcev iz PGD Gerečja vas in PGD Hajdoše. „Sprejem zanje smo pripravili, da se jim zahvalimo in jim čestitamo za dosežene uspehe na tekmovalnem področju. Ekipa starejših gasilcev iz PGD Gerečja vas je na nedavnem tekmovanju pod-ravske regije osvojila prvo mesto, s tem pa si je zagotovila nastop na državnem tekmovanju, ki bo potekalo naslednje leto. V septembru se je zaključilo tekmovanje za pokal gasilske zveze Slovenije (letna Ekipi starejših gasilcev iz PGD Gerečja vas in PGD Hajdoše je sprejel hajdinski župan Stanislav Glažar. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si (ctradioptuj ^^^ 89,8 ° 98,2 • I04t3 www.radio-pl-uj.si liga). V tem ciklusu tekmovanj sta sodelovali obe ekipi starejših gasilcev in dosegli v skupni razvrstitvi: ekipa starejših gasilcev iz PGD Ge-rečja vas 3. mesto in ekipa starejših gasilcev iz PGD Hajdoše 5. mesto," je ob tem dogodku razlog za sprejem ponosno predstavil hajdinski župan. Dženana Kmetec Foto: CG Žetale • Teden kulturne dediščine Voda od mita do arhitekture Zadnji teden septembra so se po celotni Sloveniji odvijali dogodki v okviru tedna kulturne dediščine. Tako seje na temo Voda od mita do arhitekture zvrstilo kar 1000 različnih dogodkov. Nekaj kamenčkov v mozaik teh prireditev smo dodali tudi v OŠ Žetale. Ohranjanje kulturne dediščine na OŠ Žetale O vodi ter njeni pomembnosti in dragocenosti smo razmišljali v vrtcu in šoli. V vrtcu so otroci cel mesec posvetili vodi. Raziskovali so, peli, plesali in spoznavali igre na to temo. V šoli smo se dela lotili projektno, tako da smo izvedli dneve dejavnosti. Odpravili smo se do izvira Sotle, si ogledali potok Žetalščica, naredili maketo mlina, risali na rečne kamenčke, raziskovali vodne vire v Žetalah in okolici, nau- či smo se zapeti pesem Po jezeru v spremljavi klarineta, harmonike in klavirja, brskali smo po knjigah in iskali ljudske pesmi, pripovedke in pravljice na temo vode. Odpravili smo se na ogled HE Fala in se s splavom popeljali po reki Dravi. Mlajši otroci so si ogledali mlin in splavarili po reki Muri, izvedli kar nekaj poskusov z vodo ter likovno in glasbeno ustvarjali. Da pa ti dogodki ne bodo šli v pozabo, smo vse skupaj lepo pridno Foto: Romana Sirec objavljali na šolski spletni strani, kjer smo v ta namen oblikovali poseben blog, del dogodkov pa predstavili tudi na prireditvi ob občinskem prazniku. Kako pomembno je ohranjanje kulturne dediščine domačega kraja, se v vrtcu in šoli dobro zavedamo, zato so v teh dejavnostih sodelovali vsi otroci iz vrtca z vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic in učenci šole z učitelji in učiteljicami. L.Š. Vurberk • Podelitev javnih pohval Zlati kosmatinci gospodinjstvom V Turističnem društvu Vurberk so se letos prvič odločili za ocenjevanje hiš in objektov na območju vurberške fare. Akcija ocenjevanja urejenosti stanovanjskih hiš in objektov v krajih Gomila, Grajenščak, Krčevina pri Vurberku in Vurberk je potekala od aprila do oktobra. Odziv domačinov je bil presenetljivo dober. Komisija je na podlagi dveh ogledov, sprejetega pravilnika in meril za ocenjevanje pripravila lestvico za podelitev javnih pohval, ki so jih poimenovali »Kosmatinec«! Kosmatinec je namreč zavarovana vrsta rastlin, katerega rastišče je na Vurberku in je bližnji sorodnik, bratranec po domače, znane velikonočnice z Boča. O delu in ocenjevanju je predsednica ocenjevalne komisije Nataša Žižek povedala: »Akcija ima sama po sebi velike razsežnosti, z njo smo namreč vsi nekaj pridobili, česar se pa morda velikokrat niti ne zavedamo. Člani komisije smo ugotovili, da se veliko ljudi zelo trudi in tudi dokazali so, da za urejenost ni potreben vedno samo denar; v veliki meri so to dobra volja in veselje do dela, ideje, iznajdljivost, sodelovanje in v večini povezanost cele družine.« Za ocenjevanje je bil članom komisije v pomoč poseben pravilnik in Foto: Nataša Žižek Zlati kosmatinec za vzorno urejeno okolico tudi družini Špingler sedem meril; med temi naj omenimo cvetje na oknih in balkonih, urejenost vrta in negovanost trave ter urejenost gred s sezonskim cvetjem. Ob upoštevanju vseh meril in seštevku točk so nato podelili javne pohvale v štirih kategorijah. Ob zaključku akcije, v kateri je sodelovalo 49 gospodinjstev, so v dvorani kulturnega doma na Vurberku udeleženci prejeli zaslužene pohvale. Pode-[jenih je bilo 7 zlatih, 11 srebrnih in 7 bronastih kosmatincev, 24 gospodinjstev pa je prejelo zahvalo za sodelovanje. Letošnji prejemniki javnih pohval zlati kosmatinec so družine Napotnik, Srt, Domadenik in Prašnički iz Vurberka ter družine Brumec, Špingler in Mohorko iz Krčevine pri Vurberku. Vsem je čestital tudi Mitja Horvat, župan občine Duplek, ki je med drugim izrekel pohvalo tudi organizatorjem akcije, z željo, da postane tradicionalna, saj bo to zagotovo bogat prispevek k urejenosti krajev tako v občini Duplek kot tudi mestni občini Ptuj in Destrnik, kamor kraji pač spadajo. Janez Toplak Prlekija • Slovesnost pri Mali Nedelji 150 let Besede Pred 150 leti se je na travniku Jurija Stramšaka v Bučkovcih pri Mali Nedelji zgodila tako imenovana Beseda, pomembna narodno-kulturna prireditev, ki se je je takrat udeležilo več kot 5000 ljudi. Pri Mali Nedelji so ob 10-letnici krajevne skupnosti počastili tudi dogodke izpred poldrugega stoletja. Slavnostni govornik Franc Čuš je v nagovoru izpostavil zgodovinske procese, dogodke, gibanja in posameznike, ki so privedli do Besede v Prlekiji. »Prireditve pod tem imenom so na Slovenskem potekale v šestdesetih letih 19. stoletja in se niso zgodile same od sebe, ampak so bile logična posledica zgodovinskega razvoja, ki ga lahko delimo na lokalno, deželno, državno in globalno raven. Da je območje Slovenskih goric zajelo zelo intenzivno narodno in kulturno gibanje, ki je odločilno vplivalo na oblikovanje sloven- ske narodne in državniške zavesti, je treba pripisovati izobrazbi ljudi, dobri gospodarski osnovi, temelječi v kmetijstvu in vlogi cerkve,« je povedal Guš, ki se je spomnil izobražencev v takratnem okolju, ki so združeni v razne krožke delovali v duhu evropskih miselnih tokov Leopolda Volk-merja, Štefana Modrinjaka, Petra Dajnka, Antona Krempla, Jakoba Košarja, Stanka Vraza in Franca Miklošiča. Omenil je tudi 1. slovenski tabor v Ljutomeru iz leta 1868 kot eno najpomembnejših prelomnic v procesu formiranja slovenske narodne zavesti in slovenske državnosti. NŠ Foto: NS torek • 7. novembra 2017 Turizem Štajerski I 11 Kranjska Gora • 64. Gostinsko-turistični zbor Tekmovanja kakovosti in rasti V Kranjski Gori so v sklopu sedmih dnevov slovenskega turizma potekala številna pomembna srečanja. Za Ptuj in Terme Ptuj so bili dnevi slovenskega turizma ponovno uspešni. Foto: Črtomir Goznik Zaposleni Term Ptuj (Mitja Mohorko in Sonja Novak, Damjana Trstenjak in Urška Reberšek) ponovno med najboljšimi na 64. Gostinsko-tu-rističnem zboru v Kranjski Gori. Na fotografiji z izvršno direktorico Term Ptuj Mileno Mojzes. Mesto je bilo razglašeno za drugo najbolj urejeno in gostoljubno mesto v kategoriji srednjih mest, tekmovalci Term Ptuj pa so na 64. Gostinsko-turističnem zboru posegli po treh zlatih in eni srebrni medalji, s čimer so samo še potrdili odlične dosežke iz prejšnjih let, da so med najboljšimi v Sloveniji v pripravi (razstavi) omizja, angleškem ali francoskem načinu strežbe (Sonja Novak in Mitja Mo-horko), pripravi in postrežbi kave (Damjana Trstenjak) ter v tekmovanju o poznavanju in točenju piva (Urška Reberšek). Zaposleni Term Ptuj so redni udeleženci tekmovanj vsakoletnega gostinsko-turističnega zbora. »Nekako smo se že razvadili s temi našimi dobrimi rezultati,« odkrito pove izvršna direktorica Terma Ptuj Milena Mojzeš. „Tudi letos smo pričakovali, da bodo naši tekmovalci ponovno med najboljšimi, kar se je tudi uresničilo. Izjemno sem ponosna na svojo ekipo, na svoje sodelavce, ki posegajo po najvišjih priznanjih. Pomeni, da kuhamo odlične kave, pripravljamo čudovite prostore, se ponašamo s kakovostno postrežbo piva in izredno kulinariko. Pomembno je, da smo med najboljšimi, kot so doseženi rezultati pomembni tudi za posameznike, ki tekmujejo, da se soočajo s konkurenco in napredujejo. Ko nekaj delaš s srcem, ko nekaj delaš rad, si lahko tudi uspešen, to je tista motivacija, ki vleče naprej, ki predstavlja naš skupni izziv." Sonja Novak in Mitja Mohorko znata izbirati zgodbe, ki so med najboljšimi in po katerih segajo tudi gostje Term Ptuj. Letos sta bila v svoji kategoriji absolutna prvaka: priprava omizja (razstava) in divjačinskega koktajla pred občinstvom in komisijo pod naslovom Wine&Wellness z angleškim ali francoskim načinom strežbe. Dosegla sta oceno 97,60 točke od 100 možnih. Zlato medaljo sta letos osvojila že četrtič zapored, cilj pa je doseči 100 točk. Tedensko imajo do deset gostov, ki si izberejo ta produkt, ob tretmajih v wellnesu si izberejo tudi večerjo in razvajanje v dvoje. Sonja in Mitja sta povedala, da sta že uigran oz. sproščen tekmovalni par, ki išče vedno nove zgodbe, s katerimi želijo pritegniti goste in s katerimi se tudi sama dokazujeta, da svoje delo obvladata, da ga opravljata v svoje in skupno zadovoljstvo, predvsem pa je gost tisti, ki mora biti zadovoljen, da se bo rad vračal. Mizo pred tekmovanjem poskusno pripravita v hotelu, da vsi skupaj vidijo, kako zgleda, ali je morebiti treba še kaj izboljšati. Pri pripravah jedi pa je dragocena strokovna pomoč šefa kuhinje Ro-bija Žibrata. Damjana Trstenjak je z osvojenimi petimi zlatimi in dvema srebrnima medaljama že prava veteranka v pripravi in postrežbi kave. Letos je komisijo osvojila z večbarvnim slojem kavice. Grenadin sirup je vlila v mrzlo mleko in ga spenila, da se je roza obarvalo, z njim pa prelila ekspreso kavo ter nato še vžgala sladkor na palčki. Komisija je bila navdušena. Časovno je tekmovanje v pripravi in postrežbi omejeno na 15 minut, v tem času je morala skuhati tri espresso kave, tri kapučina in tri svoje lastne kreacije ter vse skupaj postreči komisiji. „Ta je ocenila vse: videz delovne površine, pravilno rokovanje s kavnim avtomatom, pravilno spuščanje pare, vroče vode, na vse to smo morali biti pozorni. Ne prodajaš samo lastne kreacije, v bistvu moraš komisiji postreči in prodati devet kav v 15 minutah. Postreči jih moraš z nasmehom, jih gledati v oči. Praktičnemu delu je sledil teoretični del s tremi vprašanji o kavi," je povedala Damjana, ki se že veseli, da bodo zlato kavo lahko že v kratkem pokusili tudi gostje hotela Primus. Najmlajša tekmovalka v ekipi Term Ptuj je bila letos Urška Reber-šek, saj je prvič tekmovala. Pričakovala je zlato medaljo, zadovoljna pa je tudi s srebrno. Udeležila se je tekmovanja o poznavanju in točenju piva. V teoretičnem delu je odgovorila na tri vprašanja o pivu, v praktičnem delu pa so točili pivo po standardih, temno in belo, eno veliko, dve mali. V tretjem delu tekmovanja - priprava napitka s pivom po lastni kreaciji - je predstavila svoj koktajl s pivom z naslovom Venera. Vseboval je li-monski sirup, limetin sirup, balanti-nes, traminec, polsladko penino in pivo. Malo vleče sicer na radler, na koncu pa balantines da tisto pričakovano ostrino. „Upam, da bodo ta koktajl kmalu lahko pokusili tudi gostje. Pivo mora vsebovati tri do štiri cm pene. Nataka se v treh postopkih, da se pena strdi, da ima pivo potem pravo peno. Z vajo to dosežeš, videti moraš, kako pivo teče, imeti pa moraš tudi roko za to," še pove Urška Reberšek. MG Ptuj • Sodelovanje partnerskih mest Prvi ambasador Ptuja s Ptujem v srcu Gerhardu Hubnerju, svetniku partnerskega oz. pobratenega mesta Burghausen, je v soboto, 28. oktobra, v dominikanskem samostanu na Ptuju za njegovo izjemno zavzemanje za mednarodno prepoznavnost in ugled mesta Ptuja ptujski župan Miran Senčar podelil naziv ambasador mesta Ptuja. Gre za prvi tovrstni naziv, ki ga je nekomu podelila MO Ptuj. Odslej ga bodo podeljevali vsem zaslužnim, ki si prizadevajo za nacionalno in mednarodno prepoznavnost mesta Ptuja doma in po svetu. Ta svečani trenutek sta s koncertom počastila pihalni orkester Wacker Werkkapelle pod vodstvom Christiana Kremserja in pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča. Konec septembra letos je minilo polnih 16 let od dneva, ko sta župan nemškega mesta Burghausen Hans Steindl in takratni ptujski župan Miroslav Luci podpisala listino o sodelovanju partnerskih mest. Gerhard Hübner se je ob tisti priložnosti predstavil s posnetki, ki jih je naredil ob obisku Ptuja. Na razstavi je s posnetki Ptuja sodeloval tudi ptujski fotograf Marijan Petek. Oba župana sta v govorih predvsem poudarila povezanost evropskih mest in menila, da je zaradi podobnosti med mestoma mogoče pričakovati vsestransko in poglobljeno sodelovanje. Ptujčani so županu prijateljskega Burgha-usna podarili faksimile ptujskega statuta iz leta 1376, ptujski župan pa je prevzel umetniško risbo mesta in denarni prispevek za obnovo pročelja minoritske cerkve na Ptuju. Mestni svetnik Gerhard Hubner nosi Ptuj dobesedno v srcu, je pravi ambasador najstarejšega mesta in se trudi, da bi pobrateno in partnersko mesto obiskalo čim več njegovih someščanov iz različnih okolij. Pri tem ima vso podporo svoje žene, njegov dom je vselej odprt za prijatelje s Ptuja, z mnogimi je v tem obdobju stkal pristne stike. Na Ptuj najpogosteje prihajajo v pustnem času in ob prazniku MO Ptuj. Mesti sta doslej skupaj izvedli že številne uspešne projekte, fotografske razstave, Foto: Črtomir Goznik Svetnik pobratenega in partnerskega mesta Burghausen Gerhard Hiibner je ponosen prvi imetnik naziva ambasador mesta Ptuja. tabore, razstave, delavnice, razstavo železnih skulptur, druženje članov ljubiteljskih društev. Najmanj dvakrat letno se srečajo tudi tisti, ki obujajo srednjeveško življenje, skupno pa je tudi sodelovanje na teku partnerskih mest. Leta 2005 je Gerhard Hubner postal tudi uradni predstavnik za partnerstvo s Ptujem. Aktivno deluje tudi v koordinaciji institucij pri organizaciji mednarodnega srečanja mladih. Že enajst let pa na Ptuj prihaja tudi v družbi plavalcev, ki se udeležujejo mednarodnih plavalnih mitingov v Termah Ptuj. Pogosto ga lahko srečamo tudi na tradicionalnih ptujskih prireditvah. Vselej, ko obišče Ptuj, obišče tudi Evropark oz. položi cvet na železno skulpturo, ki prav tako simbolizira prijateljstvo dveh mest. S tem na svoj način sporoča svojim prijateljem na Ptuju, da je ponovno prišel. Skrbi tudi za redne obiske Ptujčanov v Burghausnu, ne samo njegovih someščanov na Ptuju. Že od leta 2010 je ponosen lastnik spominskega priznanja, pečata MO Ptuj z likom sv. Jurija, ki mu ga je podelil takratni župan Štefan Če-lan, od letošnjega 28. oktobra pa je ponosen nosilec prvega naziva ambasador mesta Ptuja. Gerhard Hubner se je iskreno zahvalil za to priznanje in prijateljstvo. „Poudariti moram, da tega prijateljstva in sodelovanja ne bi bilo brez moje žene Elizabeth, ki se ji ob tej priložnosti tudi zahvaljujem. Resnično sem ganjen ob prejemu tega priznanja, najlepša hvala," se je zahvalil. MG 12 Štajerski Kultura torek • 7. novembra 2017 Cerkvenjak • Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak 2Q17 Komisija izbrala ansambel Florjan, občinstvo Opoj Na 30. festivalu narodno-zabavne glasbe Slovenskogoriški klopotec so 20. oktobra na odru Kulturnega doma v Cerkvenjaku nastopili ansambli: Blaža Hutevca, Razgled, Opoj, Savinjski kvintet, Florjan, Krimski lisjaki, Frajerke, Sanjski muzikanti in Poziv. Za nagrade so se potegovali z novejšo lastno skladbo in priredbo ljudske pesmi, kar je tudi posebnost cerkvenjaškega festivala. Ansambel Florjan je s skladbo Dekleta in harmonika najbolj prepričal strokovno komisijo, ki so jo sestavljali Tomaž Tozon, Brane Klavžar in Tine Bohak. Srebrni klopotec je osvojil Ansambel Blaža Hutevca s skladbo Polka dviga krila, bronasti klopotec pa ansambel Opoj s skladbo Zvezda noči, ki ga je za zmagovalca izbralo tudi občinstvo. Pod najboljšo besedilo Polka dviga krila se je podpisal Igor Pirkovič. Za najboljšo priredbo in izvedbo ljudske pesmi z naslovom Nekoč sem šel špancirat pa je priznanje prejel ansambel Florjan. Organizatorji cerkvenjaškega festivala, člani KD Cerkvenjak, so Najboljši na 30. jubilejnem cerkvenjaškem festivalu narodno-zabavne glasbe. Foto: Tjaša Oman na jubilejnem festivalu podelili tudi priznanja dosedanjem organizatorjem festivala. Župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc jih je podelil Francu Bratkoviču, pobudniku prvega festivala v letu 1986, Ani Zorman, Milanu Rajhu, Francu Ku-riju, Boštjanu Živku, Danijelu Zorku in sedanjemu predsedniku društva Primožu Čučku, ki je povedal, da so v zadnjih letih veliko naredili na kakovosti in prepoznavnosti festivala. Zadovoljni so, ker so bili z letošnjim festivalom zadovoljni ansambli, občinstvo in strokovna komisija. To je odlična popotnica za 31. festival, ki bo tretji petek v oktobru leta 2018. V revialnem delu so nastopili lanski zmagovalci, ansambel Mladi Pomurci ter domača ansambla Trubadurji in Žargon. MG Ptuj • V Miheličevi galeriji odprli razstavo Vesne Čadež Barvite slike so apel k razmisleku V Miheličevi galeriji na Ptuju bo do 20. novembra na ogled razstava slik in akvarelov akademske slikarke Vesne Čadež z naslovom Krajine, mesta in ljudje. Čadeževa je vsestranska umetnica, ki se poleg slikarstva ukvarja tudi s fotografijo, ilustracijo, konceptualnimi objekti in videom, tokrat pa se predstavlja s slikarskimi deli, nastalimi v preteklih petih letih. Diplomirala in magistrirala je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, živi in ustvarja v Mariboru. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič je na odprtju razstave poudaril, da imajo umetniki možnost naš svet upodobiti v lepši podobi: »Čadeže-vo bi lahko prosili, da naslika takšno veduto Ptuja, kakršno bi si vsi želeli: z urejenim grajskim poslopjem in parkom ...« Razstavo so predstavili (z leve): direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič, slikarka Vesna Čadež in kustosinja Stanka Gačnik. Kustosinja Stanka Gačnik je v katalogu, ki spremlja razstavo, pojasnila, da osrednja esenca biti in likovnega ustvarjanja Čadeževe ostaja narava: »Osrednji fokus in nosilec njenega ustvarjanja ostaja slika, kjer na inovativen in sodoben način upodablja aktualna razmerja med naravnim in urbanim, pokrajino in mestom, predvsem pa naravo in človekom, kjer skozi segmente osebnega spomina in senzibilnega dojemanja življenja Čadeževa pravzaprav ponuja lastno vizijo novega sveta.« Umetnica je opozorila, da so slike všečne, lepe in barvite le na prvi pogled: »V resnici je človek na njih le neka silhueta. V življenju je izgubljen, včasih je v urbani hektič-nosti že čisto izčrpan. Zato stremi k temu, da se spoji z naravo. Ljudje v parkih berejo, razmišljajo, mladi zaljubljenci sanjarijo o lepšem življenju. Moje slike so v bistvu pozitivne; niso izrazito kritične, so pa nek apel k razmisleku.« Eva Milošič Prlekija • Jubilej podružnične Osnovne šole Cvetka Golarja Ljutomer Za boljše učne pogoje V Ljutomeru so obeležili šest desetletij delovanja podružnične osnovne šole Cvetka Golarja. Na slavnosti spregovorili Mateja Štefanec, vodja podružnice, Darja Kosič Auer, ravnateljica matične šole Ivana Cankarja Ljutomer, Janko Špindler, podžupan občine Ljutomer, ki je ravnateljicama podelil priznanje občine in jim podaril še zastavo občine, ter predstojnica republiškega zavoda za šolstvo Irena Kumer. OŠ Cvetka Golarja je bila druga tovrstna šola za otroke s posebnimi potrebami v Pomurju, ob njenem šestdesetem rojstnem dnevu so učenci in kolektiv šole pripravili kulturni dan in ga namenili slovenskemu pesniku in dramatiku. V ljutomerski knjižnici so spoznali njegova dela ter odkrili doprsni kip Cvetka Golarja, ki je v Ljutomeru živel in umrl. Na šoli so odprli tudi novo pridobitev - učno stanovanje (na posnetku). Obnovili so namreč skoraj štirideset let staro učno kuhinjo in jo spremenili v bivalni prostor. Prenova učilnice in sprememba v učno stanovanje je trajala leto in pol, vrednost naložbe pa znaša 14.000 evrov. Majšperk • V Tovarni umetnosti odprli skupinsko razstavo Za celo galerijo ksihtov Do 10. decembra bo v Tovarni umetnosti na Bregu pri Majšperku na ogled likovna razstava Ksihti, na kateri se predstavlja 19 domačih in tujih umetnikov. S svojimi deli se predstavljajo Davorin Ciglar Milosavljevic, Andrej Brumen Čop, Tjaša Čuš, Riko De-benjak, Dušan Fišer, Metod Frlic, Marko Jakše, Aleksij Kobal, Jure Kalan, Anka Krašna, Stojan Kerbler, Gani Llalloshi, Keiko Miyazaki, Igor Molin, Tomaž Plavec, Zora Stančič, Viktor Rebernak, Jože Tisnikar in Noad Zoric. Umetniki prihajajo iz različnih koncev Slovenije, trije od njih tudi iz tujine (Japonske, Italije in Črne Gore). Akademski slikar, kustos in vodja Tovarne umetnosti Dušan Fišer je povedal, da je skupinska razstava tematsko vezana na obraze: »Zbral sem avtorje, ki upodabljajo obraze. Ubrali so zelo različne pristope: razstavljeni so portreti, avtoportreti, obrazi kot plod domišljije, pa tudi obrazi, vezani na mitologije ali neke Foto: Srdan Mohorič Ksihti so zadnja letošnja razstava v Tovarni umetnosti. Galerija bo v zimskem času zaprta, ljubitelje umetnosti bo znova vabila prihodnje leto. zgodbe - od fotografsko natančnih upodobitev do obrazov, transformi-ranih v napol abstraktne oblike.« Poudaril je, da je razstava zelo pestra v vseh pogledih: »Tudi generacijsko so avtorji zelo različni, med njimi so celo že davno pokojni umetniki, npr. Tisnikar. Del razstavljenih umetnin smo si izposodili iz izredno bogate in zanimive likovne zbirke v Talumu.« Dodal je, da so Ksihti na nek način arhaični: »Gre za likovna dela v klasičnih tehnikah (slikarstvo, kiparstvo, grafika in fotografija). Glede na to, da so novodobni mediji danes v veliki ekspanziji, so klasični mediji morda malo zapostavljeni. Razstava vseeno kaže nek spodbuden pogled: klasični mediji še zmeraj funkcionirajo, še zmeraj imajo kaj povedati.« Eva Milošič Nogomet »Rečni derbi« nikogar ni pustil ravnodušnega Strani 14 Nogomet Fridl z Nafto pred Dravo Stran 14 Rokomet Izjemna promocija za ves slovenski rokomet Stran 15 Rokomet Zaslužena zmaga Gorišnice Stran 15 Nogomet Vodilni dvojec Superlige izgubil Stran 16 Rokomet Prva zmaga, ki šteje dvojno Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoilulajtz nai na ivttounim, ijitslu! radioptuj »ut 4/tietet www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si - Nogomet • 1. SNL, 15. krog Ko ga ne daš, ga dobiš ... Aluminij - Domžale 0:1 (o:o) STRELEC: 0:1 Kirm (80.). ALUMINIJ: Janžekovič, Jur-čevič, Muminovič, Jakšič, Vrba-nec, D. Mensah, Petrovič, Tahi-raj, Škoflek (od 57. I. Mensah), Mesec (od 70. Rogina), Nunič (od 78. Krajnc). Trener: Slobodan Grubor. DOMŽALE: Milič (od 7. Mu-lalič), Rom, Dobrovoljc, Bal-kovec, Melnjak, Vetrih (od 46. Bizjak), Husmani, Kirm, Ibraimi (od 68. Alvir), Hodžič, Ibričič. Trener: Simon Rožman. »Vsaka ekipa si močno želi doseči prvi zadetek na srečanju, saj lahko ta velikokrat odloči tekmo ali vsaj prinese veliko prednost ekipi, ki ga doseže. Mi smo imeli za to nekaj lepih priložnosti, a jih nismo izkoristili, gostom na drugi strani pa je to uspelo,« je po tekmi glavni vzrok za poraz opisal centralni branilec Aluminija Sanin Muminovič'. Še bolj razočaran in jasen je bil trener Slobodan Grubor: »V nogometu obstaja pravilo, da če zadetka ne daš, ne moreš zmagati. Gostje so dosegli edinega na srečanju, zato so slavili. Zelo preprosto.« Tekma je bila sicer od prve minute naprej zelo trda, veliko je bilo prekrškov in prekinitev. Že v sedmi minuti je moral zaradi poškodbe iz igre kapetan gostov, vratar Dejan Milič, saj se je poškodoval ob trku z enim od svojih soigralcev. V 1. polčasu se je najlepša priložnost ponudila Škofleku, ki se je po podaji Petroviča znašel sam pred Mula-ličem, a zadetka ni uspel doseči. Drugi del je bil živahnejši, ne- prvaliga Telekom Slovenije Petica Maribora v Krškem Mariborčani so hitro pozabili poraz v Ligi prvakov v Liverpoolu in na domačem prizorišču vknjižili zanesljivo zmago. Krško še naprej ostaja »stalna stranka« vijoličastih. Olimpija je proti zadnjeuvrščenemu Ankaranu vknjižila identično zmago kot Maribor pred dvema tednoma - 1:0. Varovanci Vlada Badžima so tudi v Ljubljani pretili vse do konca, predvsem po izjemnih metih Tima Vodeba s stranske črte. Celjani se počasi prebujajo, tokrat so na njihovem stadionu Vele-njčani igrali, sami pa so zabijali zadetke (dvakrat Dangubič). Kljub vsemu je Rudar ohranil visoko 3. mesto na lestvici. Popoln kolaps pa so doživeli Goričani, ki so pred tednom odigrali najboljšo (zmaga 0:3 v Kidričevem), tokrat pa najslabšo tekmo v sezoni. To je izkoristil Triglav in se nenadejano veselil treh točk. Dvakrat je bil uspešen Matej Poplatnik, ki je že pri 9 zadetkih, le enega več je dosegel Krčan Miljan Škrbič. REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - Domžale 0:1 (0:0) Krško - Maribor 0:5 (0:3) Celje - Rudar Velenje 2:1 (2:0); strelca: 1:0 Dangubič (33.), 1:0 Dangubič (39.), 2:1 Junuzovič (82.); Gorica - Triglav Kranj 0:3 (0:0); strelca: 0:1 Tijanič (46.), 0:2 Poplatnik (80.), 0:3 Poplatnik (90.); Olimpija - Ankaran Hrvatini 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Kapun (5.). Foto: Črtomir Goznik Mario Jurčevic (Aluminij, rdeči dres) in Agim Ibraimi (Domžale) sta imela precej neposrednih dvobojev, na koncu pa se je zmage veselil novinec v dresu Domžal. 1. OLIMPIJA 15 11 2. MARIBOR 15 11 3. RUDAR VELENJE 15 7 4. DOMŽALE 15 6 5. GORICA 15 7 6. CELJE 15 4 7. KRŠKO 15 4 8. ALUMINIJ 15 3 9. TRIGLAV KRANJ 15 2 10. ANKARAN HRVATINI 15 1 0 0 6 5 7 5 7 8 8 10 29:6 28:8 18:15 30:16 18:20 17:19 21:31 16:25 14:27 12:36 37 37 23 22 22 18 16 13 11 7 kaj je je prinesel tudi vstop nekdanjega igralca Aluminija Lovra Bizjaka pri Domžalah. Terenska premoč je vedno bolj prehajala na stran gostov, a razen številnih kotov pravih priložnosti niso imeli. V 58. minuti so sicer dosegli zadetek (Ibričič), pa ga je sodnik upravičeno razveljavil zaradi prekrška Kirma nad Jakšičem. V 63. minuti se je sam pred Mulaličem znašel Nunič, a je njegov prehitri strel z roba kazenskega prostora končal visoko nad golom. Še več nevarnosti za goste je pomenil vstop Agim Ibraimi ponovno v akciji Nekdanji zvezdnik Maribora (od tam je lani junija prestopil v Astano) se je po 15 mesecih ponovno vrnil na slovensko sceno, tokrat v dresu Domžal. Z njimi se je vse dogovoril že na začetku sezone, nato pa je moral več kot dva meseca čakati na urejanje dokumentacije v zvezi s prestopom. »Sedaj sem seveda zelo vesel, da se je končno to razpletlo in da lahko po 15 mesecih na igrišču ponovno pokažem svoje nogometno znanje. Prišel sem v ambiciozno okolje, kjer me razumejo in podpirajo, zato sem jim zelo hvaležen. V klubu vladata harmonija in kompaktnost, s časom bodo prišle tudi boljše igre,« je dejal 29-letni Makedonec. »Nimam še pravega občutka za igro, a s tekmami bo prišel tudi ta. Sedaj imamo na voljo 14-dnevni premor, ko bomo lahko izboljšali nekatere avtomatizme v igri, ki jih trener zahteva od nas.« Ibraima Mensaha pri Aluminiju, ki je tik mimo gola sprožil v 73. minuti. Kar ni uspelo domačinom, je gostom v kritični fazi tekme, v 80. minuti. Po odvzeti žogi so izvedli hitri nasprotni napad, poskus Bizjaka je Janžekovič še ubranil, odbito žogo pa je v mrežo poslal nekdanji reprezentant Andraž Kirm - 0:1. Zadnjo priložnost na srečanju so imeli domačini v 83. minuti, znova pa je I. Mensah žogo poslal tik mimo gola ... Kidričani so tako v desetem dvoboju z Domžalčani zabeleži- li sedmi poraz (ob treh remijih). Na prvo zmago bo treba počakati najmanj do pomladi . »Kar se nas tiče, je to tekma za pozabo, veseli smo lahko edino treh osvojenih točk. Zavedamo se, da v tem trenutku naša igra ne teče tako, kot bi si želeli, da smo v krizi, zato je pomembno le, da ohranjamo stik z vrhom,« je bil kljub zmagi kritičen trener Domžal Simon Rožman. »Srečanje je bilo, kar se nas tiče, veliko boljše kot proti Gorici (pred tednom, 0:3, op. a.), a vseeno premalo za kakšno točko. Škoda, da nismo zdržali do konca, glede na prikazano bi si zaslužili vsaj točko,« je zaključil Slobodan Grubor. Jože Mohorič KRŠKO - MARIBOR 0:5 (0:3) STRELCA: 0:1 Tavares (5.), 0:2 Tavares (11.), 0:3 Rajčevič (13.), 0:4 Tavares (49.), 0:5 Rajčevič (82.). MARIBOR: Handanovič, Palčič, Rajčevič, Billong (od 68. Usko-kovič), Viler, Vrhovec, Kabha (od 66. Pihler), Hotič, Vršič (od 81. Ahmedi), Mešanovič, Tavares. Trener: Darko Milanič. Čeprav Darko Milanič v Krškem ni mogel računati na Luko Zaho-viča, Denisa Šmeja, Marka Šulerja in Martina Milca, je njegova ekipa kljub sredini evropski obveznosti v Ligi prvakov zelo zanesljivo opravila z gostovanjem v domači ligi. Junaka tekme sta bila Marcos Tavares s tremi in Aleksandar Rajčevič z dvema goloma. Krško tako niti na deseti medsebojni tekmi ni okusilo slasti zmage proti še ne-poraženim vijolicam. Mariborčani so tekmo v svoj prid odločili že v uvodnih 13 minutah. Že v 5. minuti je izkušeni Marcos Tavares prišel do strela z roba kazenskega prostora in zadel za 1:0. Isti igralec je podvojil prednost gostov v 11. minuti, ko je po podaji Mitje Vilerja z leve strani zadel s strelom z glavo. Zgolj dve minuti pozneje so izbranci Darka Milaniča vodili že s 3:0, ko je po podaji Dina Hotiča iz kota z desne strani z glavo zadel Aleksandar Rajčevič. Mariborčani bodo v 16. krogu v petek, 17. 11., gostili Olimpijo. JM Nogomet • Spremembe tekmovalnega sistema Tretje lige čakajo korenite spremembe V letošnji sezoni so zaživele spremembe v 2. slovenski nogometni ligi, potem ko se je liga z 10 razširila na 16 klubov. V naslednjih dveh sezonah se korenite spremembe obetajo še tretjim ligam. V tej sezoni v štirih tretjih ligah tekmuje 50 ekip: po 14 v ligah sever, vzhod in center ter 8 v ligi zahod. Izvršni odbor NZS je po opravljeni analizi sprejel sklep o zmanjšanju števila klubov, in sicer jih bo v tekmovalnem letu 2018/19 nastopalo le še 38. Tako bo v 3. SNL - sever, center in vzhod tekmovalo po 10 ekip, v 3. SNL - zahod pa bo ostalo 8 moštev. IO NZS je na isti seji potrdil tudi predlog spremembe tekmovalnega sistema od tekmovalnega leta 2019/20 dalje. Gre za zmanjšanje števila tretjih lig s štirih na dve: 3. SNL - zahod (14 ekip) in 3. SNL - vzhod (14 ekip). O predlogu spremembe tekmovalnega sistema bo v skladu s svojimi pristojnostmi odločala Skupščina NZS na rednem zasedanju, ki bo predvidoma v aprilu 2018. UR 4 4 2 4 1 6 4 4 5 4 14 Štajerski Šport torek • 7. novembra 2017 Nogomet • 2. SNL »Rečni derbi« nikogar ni pustil ravnodušnega Na mestnem stadionu na Ptuju se je v nedeljo zgodil derbi v najboljšem pomenu besede. Takšne množice na Ptuju ni bilo že od časa prvoligaške Drave, skoraj 1500 gledalcev pa je dokaz, da nogomet na Ptuju še kako živi. V veliki meri so k spektaklu pripomogli tudi navijači Mure, ki so svoje moštvo na derbiju podprli v res izjemnem številu. »Tekma je bila za naše igralce nagrada za dosedanje delo, zaslužili so si takšno kuliso v derbi-ju. Polne tribune na mestnem stadionu, odlično vzdušje, to je to, kar si vsi ljubitelji nogometa želimo. Če bi bilo več tega, bi bilo super,« je o tem dejal Simon Sešlar. Začetni udarec je izvedel Dejan Zavec Ko je Dejan ob bučnem aplavzu odšel z igrišča, se je začelo zares. Gostje so si že v 4. minuti priigrali t. i. 100% priložnost, a je strel Bobičanca domači vratar Domjan sijajno zaustavil. V nadaljevanju so imeli več od igre domačini, najbližje zadetku pa so bili v 21. minuti. Takrat je Čeh poslal žogo za obrambno linijo Mure, Šalamun jo je v velikem loku poslal preko vratarja, s strani pa je nato zadel le vratni- Fridl z Nafto pred Dravo Z zmago na derbiju kroga se je Mura utrdila v vodstvu, sedaj ima pred prvim zasledovalcem že 6 točk prednosti. Na 2. mesto so se z novo zmago prebili Lendavčani, na katerih klopi vedno uspešneje krmari Franci Fridl. Seveda v nedeljo ni manjkal na mestnem stadionu, kjer je največje rivale spremljal v živo. Med junake kroga sodijo tudi igralci Fužinarja (trener Edin Osmanovič), ki so slavili proti Krki, tekmo pa končali z dvema igralcema manj na igrišču. Uspešno serijo nadaljuje Roltek Dob, ki je po menjavi trenerja -Damijana Romiha je zamenjal Nenad Toševski - vknjižil tretjo zaporedno zmago. Zanimivo je tudi na dnu. Zad-njeuvrščeni Veržej je npr. ugnal Brežičane in se priključil ekipam pred seboj v boju za obstanek. Izmed šestih ekip iz spodnjega dela lestvice so do zmag prišli Dob, Rogaška, Fužinar in Ver-žej, Zarica je remizirala, izgubila pa je le ekipa Brd. REZULTATI 14. KROGA: Drava Ptuj - Mura 2:3 (0:0); Zarica Kranj - Cherrybox 24 Tabor Sežana 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Poljanec (35.), 2:0 Kimovec (75.), 2:1 Črgan (78.), 2:2 Salkič (85.); Drava Ptuj - Mura 2:3 (0:0) STRELCI: 1:0 Cuffaro (48.), 1:1 Sirk (58.), 2:1 Petek (70.), 2:2 Bobičanec (73.), 2:3 Sirk (78.). DRAVA PTUJ: Domjan, Petek, Lonzarič, Flis, Vezjak, Cuffaro, Šporn (od 82. Panikvar), Čeh, Školnik, Vajda (od 51. Marcius), Šalamun (od 85. Kolar). Trener: Simon Sešlar. MURA: Andrejč, Pucko, Boškovič, Kozar, Bobičanec (od 92. Žiger), Kouter, Kous, Lor-bek, Lukač, Karničnik (od 63. Maroša), Sirk (od 82. Karas). Trener: Ante Šimundža. co ... Gostje so se precej pritoževali nad domnevno zelo slabo igralno površino. »Igrišče ni bilo na takšnem nivoju, da bi nam dovoljevalo razviti našo igro, zato v prvem polčasu nismo bili na želenem nivoju. V drugem delu smo se dobro prilagodili in pokazali pravi obraz,« je dejal gostujoči trener Ante Šimundža, ki mu družbo na klopi dela Damjan Gajser. Če na drugi strani omenimo Simona Sešlarja in Nastja Čeha, potem je bilo na derbiju nekdanjih (in sedanjih) odličnih igralcev (in reprezentantov) res v izobilju. Fužinar Ravne Systems - Krka 4:2 (1:1); strelci: 0:1 Mika Rokavec (4.), 1:1 Cvrtila (21.), 2:1 Pečnik (59.), 3:1 Verhovnik (67.), 3:2 Cvrtila (78.), 4:2 Ga-jič (90.); rdeča kartona: Vrabič (46.), Pečnik (90.) - oba Fuži-nar; Ilirija 1911 - Roltek Dob 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Hočevar (59.), 0:2 Leskovar (74.); Rogaška - Jadran Dekani 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Ahec (3.), 2:0 Neskič (13.), 3:0 Močič (75.); Nafta 1903 - Brda 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Vinko (72.), 2:0 Rogi-nič (82.), 3:0 Marciuš (83.); Farmtech Veržej - Brežice Terme Čatež 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Sorko (7.); rdeči karton: Žerjav (42., Brežice); Kalcer Radomlje - Bravo 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Hajrič (20.), 1:1 Kadrič (65.). 1. MURA 14 11 2 1 38:10 35 2. NAFTA 1903 14 9 2 3 26:13 29 3. KAL. RADOMLJE 14 8 4 2 30:19 28 4. DRAVA PTUJ 14 9 1 4 31:22 28 5. JADRAN DEKANI 14 6 6 2 25:20 24 6. TABOR SEŽANA 14 5 5 4 18:18 20 7. KRKA 14 6 2 6 23:26 20 8. AŠK BRAVO 14 5 3 6 17:17 18 9. BREŽICE ČATEŽ 14 5 3 6 17:20 18 10. ILIRIJA 1911 14 4 3 7 23:25 15 11. ZARICA KRANJ 14 3 5 6 21:23 14 12. ROLTEK DOB 14 4 2 8 20:26 14 13. ROGAŠKA 14 4 2 8 18:24 14 14. FUŽINAR RAVNE 14 4 2 8 19:31 14 15. BRDA 14 2 4 8 8:21 10 16. FARM. VERŽEJ 14 2 4 8 6:24 10 JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave v derbiju kroga niso uspeli ugnati vodilne ekipe 2. lige. Drava je večja od Mure Če primerjamo reki Dravo in Muro, je v vseh pogledih večja Drava. V celoti je dolga 749 km (Mura 438), samo čez Slovenijo teče v dolžini 142 km (Mura 95). Pet golov v 30 minutah Drugi del je bil nabit z dogodki, ki so gledalce spravljali na noge - z goli. Začelo se je že v 48. minuti, ko si je Petek priboril žogo, podal do Školnika, ta pa je z izjemno asistenco našel Cuffara, ki je z malo mojstrovino žogo ustavil in zadel za 1:0. Pet minut kasneje bi lahko Drava izkoristila slabe minute gostov in povišala vodstvo: Šporn je poslal žogo v prazen prostor, rezervist Marcius je stekel sam proti vratarju Andrejču, a je bil vratar Mure uspešnejši ... Kaj bi bilo, če bi ... V 58. minuti so gostje izenačili: Bobičanec je izvajal prosti strel iz velike oddaljenosti, v kazenskem prostoru pa je Rok Foto: Črtomir Goznik Srečanje na mestnem stadionu je spremljalo skoraj 1500 gledalcev, ton navijačem u modrem pa so dajali mladi predstavniki Nogometne šole Drava (v ospredju). Sirk lepo utekel mimo obrambe Drave in z glavo izenačil na 1:1. Sedaj so gostje prevzeli pobudo in Bobičanec je v 69. minuti po dobrem preigravanju žogo poslal - v prečko ... Minuto kasneje so znova vodili Ptujčani: natančno podajo Čeha iz kota je Luka Petek s pomočjo odboja od prečke spremenil v novo vodstvo - 2:1. Dobro razpoložene navijače Drave je že tri minute kasneje utišal najboljši strelec 2. lige Luka Bobičanec, ki je izenačil na 2:2. Odločilni gol znova iz prekinitve To so bili trenutki, ko se je tekma »lomila«, gostje pa so tudi s pomočjo svojih navijačev začutili priložnost. Izkoristili so jo pet minut zatem, ko so izvedli identično akcijo kot v 58. minuti. Razlika je bila le v tem, da je dolgo podajo s strani Sirk tokrat z nogo pospravil v gol za 2:3. Igralci Mure so do konca srečanja vse niti igre imeli v Obraz in volja šampionov Simon Sešlar, trener Drave: »Tekma je prinesla vse, kar si lahko na derbiju želimo, od številnih gledalcev do golov in zanimivih akcij. Mi smo nezasluženo potegnili krajšo, poraza si nismo zaslužili. Prejeli smo naivne zadetke iz prekinitev, kar se nam ne bi smelo dogajati. A nogomet je dinamična igra, napake se dogajajo. Fantom res ne morem ničesar zameriti, le glave bo treba dvigniti in še boljše odigrati zadnje tri tekme tega dela sezone. Mura je odlična ekipa, dobro vodena, mi pa smo svojo kvaliteto pokazali s tem, da nas nikakor ni nadigrala. To bo naše vodilo tudi v prihodnje.« Ante Šimundža, trener Mure: »Tekma je bila zelo, zelo težka. Derbi je prinesel to, kar smo si vsi želeli: veliko golov, napetost z obeh strani. Dvakrat smo se znašli v zaostanku (1:0, 2:1), a smo se odlično odzvali in do konca diktirali tempo. Mislim, da smo zmagali zaradi večje želje po zmagi. Pokazali smo obraz in voljo šampionov. Ko vodiš, je vse lažje, ko pa moraš loviti zaostanek, pa je treba res pokazati pravi obraz. In nam je to uspelo.« Dejan Školnik, Drava: »Kljub porazu je pomembno, da smo vsem pokazali, da se na Ptuju in v 2. ligi igra dober nogomet. Poraza si nismo zaslužili, a to so derbiji, kjer ni pomemben umetniški vtis, ampak točke. Danes so odločale malenkosti, gostje so imeli kanček več športne sreče. Naša najlepša priložnost je bila pri vodstvu 1:0 - če bi takrat povišali vodstvo na 2:0, bi se lahko tekma prelomila na našo stran. Lepo je bilo igrati pred dobro zapolnjeno tribuno, to daje nogometu poseben čar. Upam, da bodo gledalci prepoznali naš trud in nas tudi v bodoče podpirali v naših prizadevanjih za vrh lestvice.« svojih rokah, Drava zaključnega juriša ni več zmogla. Mura je s svojimi številnimi navijači glasno proslavila zmago, ki jim zares veliko pomeni. Za njihove ambicije - uvrstitev v 1. ligo - je povečanje razlike pred tekmeci izjemno pomembno. Domačini so storili vse, da bi se pred očmi partnerjev iz Nigerije pokazali v dobri luči. To jim je uspelo, osvojiti točk pač ne . Jože Mohorič Trening v regijskem centru Nogomet za vse -program Grassroots - organizira v regijskem nogometnem centru trening za igralce U-12 in U-13 (letniki 2006 in 2005). Trening bo na igrišču NK Majšperk (na naravni travi) v četrtek, 9. 11., ob 17.00 za U-12 in ob 18.30 za U-13. Poudarek dela bo na igralnih oblikah. Razpis s seznamom igralcev selekcije U-13 in kvotami po posameznih klubih za selekcijo U-12 je objavljen na spletni strani MNZ Ptuj. torek • 7. novembra 2017 Šport Štajerski 15 Rokomet • 1. A SRL (m) »Izjemna promocija ne samo za Ormož, ampak tudi za ves slovenski rokomet« Jeruzalem - Maribor 24:21 (13:9) JERUZALEM: Balent (13 obramb), M. Šulek; B. Čudič 10 (5), Žuran 4, G. Hebar, T. Hebar 1, T. Šulek, Kocbek 3, Šoštarič, Ozmec 1, Mesaric 1, Ciglar, Vujo-vič, Rajšp, Kavčič 3, Cirar 1. Trener: Saša Prapotnik. MARIBOR: G. Čudič, Burica (7 obramb), Leben (5 obramb); Cvetko 1, Bogadi 1, Celminš 1, Sok 4 (2), Jerenec, Velkavrh 1, Stopar, Ranevski 1, Bezgovšek 1, Štumpfl 1, Sivič 2, Kete 1, Oc-virk 7 (1). Trener: Marko Šibila. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/5; Maribor 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8, Maribor 2 minuti. IGRALEC TEKME: Dominik Ozmec (Jeruzalem Ormož). Sosedski derbi in praznovanje 25-letnice obstoja navijaške skupine Ormožani je na Hard ek privabil več kot 500 ljubiteljev rokometa, ki so lahko uživali v izjemni kulisi. Pred prvim sodniškim piskom so prisotni v dvorani namenili minuto molka pokojnemu Vladu Ivanuši Čokotu, dolgoletnemu in zvestemu delavcu v ormoškem klubu. V prvih desetih minutah so goli padali poredkoma, saj sta obrambi obeh ekip delovali odlično in izid je bil izenačen (3:3). V naslednjih desetih minutah bi lahko rekli, da je padla odločitev o zmagovalcu. Gostitelji so nadaljevali odlično v obrambi, kjer sta blestela mladinska re-prezentanta Dominik Ozmec in Miha Kavčič. Stekla je tudi igra v napadu in Jeruzalemu je uspel delni izid 7:1 (10:4). V 25. minuti so v znak svoje obletnice domači navijači naredili čez celo dvorano prelepo koreografijo in še NLB liga REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 24:21 (13:9), LL Grosist Slovan -Urbanscape Loka 24:34 (12:16), Dobova - Krka 27:26 (16:14), Trimo Trebnje - Riko Ribnica 30:31 (16:14), Koper 2013 - Herz Šmartno 24:21 (11:13). 1. KOPER 2013 8 5 2 1 12 2. RIKO RIBNICA 8 5 1 2 11 3. KRKA 8 5 0 3 10 4. URBANSCAPE LOKA 8 5 0 3 10 5. MARIBOR BRANIK 8 4 13 9 6. J ERUZALEM ORMOŽ 8 4 13 9 7. DOBOVA 8 2 2 4 6 8. TRIMO TREBNJE 8 2 15 5 9. LL GROSIST SLOVAN 8 12 5 4 10. HERZ ŠMARTNO 8 12 5 4 dodatno motivirali gledalce k boljšemu navijanju. V zaključku 1. polčasa so Or-možani zamudili izjemno priložnost, da odidejo na odmor z visoko prednostjo šestih golov. »Za takšne tekme se živi in gara na treningih« David Bogadi, Maribor: »Nismo se držali tega, kar smo se dogovorili. Obramba je še bila kolikor toliko, napad pa katastrofalen. Le osem zadetkov smo dosegli v 1. polčasu, kar je zares premalo, da bi lahko računali na zmago na vročem Hard eku. Tehnične napake, ki so posledica odlične igre Jeruzalema v obrambi, so nas pokopale. Čestitke moji bivši ekipi za zasluženo zmago. Pohvalil pa bi noro vzdušje v Ormožu. Daleč najboljša rokometna publika v Sloveniji!« Bojan Čudič, kapetan Jeruzalema: »Hvala bogu, da smo vsaj na domačem igrišču levi in ne miške. Upam, da to popravimo še na gosto- vanjih. Danes smo si zaslužili zmago, saj smo zares dobro igrali. Hvala navijačem za izjemno podporo, brez njih enostavno ne bi šlo. Za takšne tekme se živi in gara na treningih!« Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Upam, da bo ta zmaga dala ekipi dodaten polet pred dvema težkima gostovanjema. Kdorkoli je danes stopil na igrišče, je odigral fantastično. Tekmo smo kontrolirali cel čas in že v 1. polčasu zamudili lepo priložnost, da nasprotnika spravimo na kolena. Zahvalil bi se še navijačem. V Novem mestu smo jih razočarali, danes pa se jim z dobro igro oddolžili. Fantastično vzdušje, navijanje, odličen rokomet. Izjemna promocija ne samo za Ormož, ampak tudi za ves slovenski rokomet.« Rokomet • 1. B SRL (m) Na Obali niso bili pravi Izola - Drava Ptuj 30:26 (16:14) DRAVA PTUJ: Mlač-Černe 1, Reisman 5, Krasnič, Bračič 3, Gregorc 4 (2), Blažič, Polutnik, Budja, Falež, Bedrač 1, Rožman 4, Koštomaj 5, Krajnc, M. Žuran 1, Krabonja 2, S. Žuran; Trener: Nikola Bistrovič. SEDEMMETROVKE: Izola 1/1, Drava Ptuj 2/2. IZKLJUČITVE: Izola 6 minut, Drava Ptuj 6 minut. Rokometaši Drave so doživeli prvi poraz v letošnji tekmovalni sezoni, saj so si privoščili kar majhen spodrsljaj, ko so izgubili z Izolo. Primorci so zmagali z vztrajnostjo in iznajdljivostjo v zaključkih napadov (kar sedem zadetkov so dosegli ob dvignjeni roki sodnikov za predolg napad, op. a.). Vodili so skorajda vso tekmo in imeli situacijo na igrišču ves čas pod kontrolo. Njihovemu standardno najboljšemu strelcu Stoparju (7 zadetkov) se je tokrat s še boljšim učinkom (8 zadetkov) in predvsem zadetki »iz mrtvega kota« priključil Božič. Na drugi strani je v prvem polčasu tako v obrambi kot v napadu zelo dobro igral izkušeni Bračič, medtem ko se je med varovanci Nikola Bistroviča celotno tekmo najbolj izkazal Re-isman. A to tokrat ni bilo dovolj, da bi bili Ptujčani konkurenčni Izoli, ki je v prvem polčasu vodila največ za tri zadetke, polčas pa je dobila s 16:14. V nadaljevanju so gostje držali priključek do 41. minute, ko je bilo še 22:21. Nato so ob igralcu manj naredili tehnično napako, dvakrat pa so na hitro neuspešno zaključili napad, kar je Izola kaznovala s serijo 3:0. Pred koncem so ušli na varno razdaljo, vodili so že 30:24. Foto: Črtomir Goznik Ormoški rokometaši so v izjemnem vzdušju - domači navijači so praznovali 25-letnico organiziranega delovanja - z odlično igro goste iz štajerske prestolnice položili na tla. Vratar Maribora Tilen Leben je zaustavil strel Kavčiča v protinapadu in gostom je uspelo v zadnjih trenutkih 1. polčasa preko Tadeja Soka iztržiti se-demmetrovko, ki jo je uspešno realiziral tokrat z naskokom najboljši igralec Maribora Gregor Ocvirk. Polčas 13:9. Prav Ocvirk je zadel v 41. minuti in svojo novo ekipo popeljal do najmanjšega zaostanka v 2. polčasu (16:14). Prednost Jeruzalema je v drugem delu tekme nihala med dvema in šestimi goli. Na krilih fantastične domače publike je Jure Kocbek v 53. minuti zadel za 23:17 in zmagovalec je bil odločen. Mariboru je v zaključku uspelo zmanjšati poraz in po koncu tekme so športno čestitali nasprotniku, ki je tokrat bil enostavno boljši in se je zasluženo veselil zmage, ki ohranja upanje na uvrstitev v Ligo za prvaka. Zdaj sta pred Ormožani dve pomembni gostovanji: v Škofji Loki in Ribnici. Cilj je osvojitev vsaj dveh točk. Po koncu tekme so svoj koncert odlično oddela-li člani orkestra Selotejp, ki so množico navduševali z navijaškimi pesmimi Rokometnega kluba Ormož. UK Rokomet • 2. SRL (m) Zaslužena zmaga Gorišnice V končnici sta Gregorc in Koštomaj lepotno malo popravila rezultatski vtis, medtem ko igralskega tokrat nista mogla, saj Drava tekme ni odigrala na pričakovanem kvalitetnem nivoju. David Breznik Velika Nedelja -Moškanjci-Gorišnica 24:29 (11:14) VELIKA NEDELJA: Zorec 7, Kosi, Gašič 2, Bombek 2, Topolo-vec, Mavrič, Bezjak 2, Prapotnik 1, Bokša 1, Fekonja, Sok 5, Me-ško, Škrjanec, Lorenčič 4, Cimer-man. Trener: Robi Mesarec. MOŠKANJCI GORIŠNICA: Ranfl, Šandor 5, N. Bedrač, Horvat, Ozmec 7, Arnuš 4, Vesenjak 7, Forštnarič, B. Geč 3, Mendaš, N. Geč, Zorli 3, Toplak, Tement, B. Bedrač. Trener: Jakob Lozin-šek. Polna dvorana, odlično navijaško vzdušje in dobro sojenje so pogoji za dobro igro igralcev. Tokrat so ponujeno bolje izkoristili gostje iz Gorišnice in povsem zasluženo zmagali. Domači so na začetku sicer povedli z 2:0 in 6:4, vendar je bilo to njihovo zadnje vodstvo. Gostje so z delnim izidom 0:5 prednost obrnili v svojo korist in vodstvo brez večjih težav obdržali do konca polčasa. V nadaljevanju tekme so bili gostje povsem dominantni in prednost iz prvega dela še povečali na +7 ter tako odpravili sleherne dvome o končnem zmagovalcu. Igralci Gorišnice so pokazali veliko več želje po uspehu kot domači, za nameček pa so ob zelo dobri zunanji liniji igralcev na vratih imeli še Filipa Ranfla, ki je spravljal v obup tako domače igralce kot njihove navijače. Zmaga gostov je povsem zaslužena, kar je z aplavzom potrdila tudi polna športna dvorana. Domači pa se lahko tolažijo, da jim je tokrat sreča obrnila hrbet predvsem pri odbitih žogah. Toda srečo si je treba zaslužiti in očitno je to obveljalo 2. SRL (m) REZULTATI 5. KROGA: Velika Nedelja - Moškanjci-Gorišnica 24:29, Ajdovščina - Mokerc-Ig 28:26, Metlika - Sevnica 32:27, Cerklje - Arcont Radgona 35:34, Alples Železniki - Pomur-je 32:29. 1. POMURJE 5 3 1 1 7 2. AJDOVŠČINA 5 3 117 3. MOKERC-IG 4 3 0 1 6 4. ALPLES ŽELEZNIKI 4 3 0 1 6 5. VELIKA NEDELJA 5 2 12 5 6. MOŠKANJCI-GOR. 4 2 0 2 4 7. CERKLJE 4 2 0 2 4 8. METLIKA 5 2 0 3 4 9. SEVNICA 5 1 1 3 3 10. ARCONT RADGONA 5 1 0 4 2 11. KRONOS 4 1 0 3 0 tudi na tej tekmi. Velikonedeljčani se v nadaljevanju prvenstva odpravljajo na gostovanje h Kronosu, Gorišni-čani pa v domači dvorani pričakujejo Ajdovščino. Janko Meško Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice so slavili v lokalnem derbiju na »vročem« gostovanju v Veliki Nedelji. 16 Štajerski Šport torek m 7. novembra 2017 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Vodilni dvojec Superlige izgubil 3. SNL sever: Oslabljen Videm nemočen REZULTATI 12. KROGA: Šmarje pri Jelšah - Korotan Prevalje 0:2 (0:1), Dravinja - Videm 3:0 (1:0), S. Rojko Dobrovce - Mons Claudius 0:3 (0:2), Dravograd Avto Grubelnik - Zreče 1:1 (1:0), Šampion - AjDAS Lenart 2:0 (2:0), Fosilum Šentjur - Kety EMMI Bistrica 1:1 (0:1), Tehno-tim Pesnica - Pohorje 0:0. 1. DRAVOGRAD 12 10 2 0 33:8 32 2. ŠAMPION 12 7 4 1 30:11 25 3. DRAVINJA 12 6 5 1 19:9 23 4. TEHNO. PESNICA 12 6 4 2 18:9 22 5. K. EMMI BISTRICA 12 5 4 3 15:11 19 6. ZREČE 12 5 2 5 28:17 17 7. MONS CLAUDIUS 12 5 2 5 17:23 17 8. ŠMARJE PRI JEL. 12 5 1 6 18:22 16 9. VIDEM 12 5 1 6 19:26 16 10. AJDAS LENART 12 4 0 8 15:27 12 11. POHORJE 12 3 2 7 15:28 11 12. KOR. PREVALJE 12 3 1 8 14:21 10 13. FOS. ŠENTJUR 12 2 3 7 15:29 9 14. S.R. DOBROVCE 12 2 1 9 14:29 7 DRAVINJA - VIDEM 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Ramšak (15.), 2:0 Kotnik (61.), 3:0 Černec (89.). VIDEM: Kozel, Cesar (od 66. Dominc), Koren, Lah, Kosta-njevec, Cafuta, Hliš, Kovačič, Bračič, Božak, Krajnc. Trener: Primož Gorše. Videmčani se s sila zahtevnega gostovanja v Slovenskih Konjicah vračajo brez točk. Upravičeno, kajti domačini so bili na slabem igrišču boljši tekmec, strateg Vidma Primož Gorše je po srečanju celo dejal, da je bila Dravinja ekipa, ki je proti Vidmu od vseh moštev do sedaj pokazala največ. Seveda ni nikoli prijetno, ko izgubiš, toda v opravičilo gostom je treba zapisati, da so v Slovenskih Konjicah gostovali precej zdesetkani, z zgolj eno pravo zamenjavo na klopi. Tako sta tokrat poleg že dalj časa bolezensko odsotnih Muriča in Antoliča zaradi podobnih težav manjkala še Plajnšek in Lončarič, službeno odsotni pa so bili Tement, Murko in Šuen. Ob tem je Kostanjevec nastopil rahlo poškodovan ... Kljub vsemu so gostje pričeli podjetno, a kmalu so pobudo prevzeli Konjičani in se pokazali kot čvrsta ekipa s točno določenim ciljem. Po napaki kapetana Laha so domačini po četrt ure igre povedli. Tudi zatem so igro v svojih nogah držali domačini, si ustvarili še nekaj res lepih priložnosti, a niso zadeli. Zadeli pa so v nadaljevanju po hudih napakah obrambe gostov. Vi- Rokomet m 1. A SRL (ž) Prva zmaga, ki šteje dvojno Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina - ŽRK Ptuj 22:28 (14:13) ŽRK PTUJ: Kac 2, Kolenko, Kelc, Želj 3, S. Čagran 1, Ko-lednik, Pušnik, Puž 2, Borovčak 6, L. Čagran, Selinšek 5, Majcen, Korotaj 7, Gomilšek 2, Krumpak, Luknjar. Trener: Ivan Hrupič. Pred srečanjem z Jadranom, velikim konkurentom v boju za obstanek v 1. ligi, so ptujska dekleta napovedovala trd boj do zadnjih atomov moči, saj so se zavedala, kaj jim ta tekma prinaša. Na Primorskem so naposled zasluženo slavila, zmaga pa šteje dvojno, saj so Ptujčan-ke slavile s kar šestimi zadetki prednosti in v tem trenutku je 1. A SRL (ž) REZULTATI 7. KROGA: Jadran Bluemarine - Ptuj 2:28 (14:13), Zelene doline Žalec - Ž.U.R.D. Koper 22:24 (13:15), Mlinotest Ajdovščina - Ljubljana 6:26 (13:14). Krka - Z'dežele 7. 11. Krim - Zagorje. 1. ZAGORJE 6 5 1 0 11 2. KRKA 6 5 1 0 11 3. KRIM MERCATOR 5 5 0 0 10 4. Z'DEŽELE 6 4 0 2 8 5. MLIN. AJDOVŠČINA 7 3 2 2 8 6. ZEL. DOLINE ŽALEC 7 3 13 7 7. Ž.U.R.D. KOPER 6 3 0 3 6 8. AKLIMAT PTUJ 7 1 0 6 2 9. LJUBLJANA 7 0 1 6 1 10. JADRAN BLUEM. 7 0 0 7 0 demčani so si edino res lepo priložnost priigrali po predlož-ku, ko je iz bližine zgrešil Božak. Tudi sicer so rumeno-zeleni poskušali s predložki iz kotov in prekinitev, a domača obramba na čelu z vratarjem je bila vselej na mestu. Videm bo v nedeljo gostil ekipo Šentjurja, ki je trenutno predzadnja na lestvici. Superliga: Središče šokiralo Cirkulane REZULTATI 11. KROGA: Markovci - Gerečja vas 1:4 (1:4); strelci: 0:1 Hertiš (3.), 0:2 Rozman (4., z 11-m), 1:2 Ljubec (6.), 1:3 Krajnc (21.), 1:4 Lončarič (36.); Hajdina - Apače 3:0 (1:0); strelca: 1:0 Vogrinec (25.), 2:0 Svržnjak (55.), 3:0 Svržnjak (64.); Cirkulane - Središče ob Dravi 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Vočanec (43.), 0:2 D. Perišič (75.); Podvinci - Stojnci 4:1 (1:1); strelci: 1:0 Kokot (17., ag.), 1:1 Kokot (44.), 2:1 Svenšek (60.), 3:1 Čeh (63.), 4:1 Orovič (68.); Bukovci - Pragersko 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Habjanič (2.), 1:1 An-tolič (14.), 2:1 Medved (77.). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev so na domačem igrišču zanesljivo ugnali oslabljeno vrsto Stojncev. 1. CIRKULANE 2. STOJNCI 3. GEREČJA VAS 4. PODVINCI 5. BUKOVCI 6. HAJDINA 7. SREDIŠČE 8. APAČE 11 7 2 2 25:12 23 11 7 1 3 2O:13 22 11 B 2 3 21:1B 20 1. liga MNZ Ptuj 1O. PRAGERSKO 11 5 3 3 20:10 11 4 5 2 22:2O 11 4 4 3 21:19 11 5 O B 17:23 11 4 1 B 22:23 11 2 2 7 15:29 11 O 2 9 15:33 Po visokem slavju na derbiju preteklega kroga proti Stojn-cem so navijači Cirkulan tokrat računali na nove točke proti ekipi Središča. A so se ušteli. Gostje so se namreč predstavili kot trda ekipa in so na koncu slavili z 0:2, s tem pa pripravili eno največjih presenečenj v Odbojka • 2. DOL vzhod Do točk v kvalitetni in bučni tekmi težko verjeti, da bi lahko Hrpelj-ke v drugem delu na Ptuju slavile z višjo prednostjo. Ptujčanke so sicer za zmago morale pošteno potruditi, sploh po prvem polčasu, ko učinkovitost ni bila na želeni ravni. Gostje so namreč že v tem delu prevladovale, pokazale, da je kvaliteta na njihovi strani, toda predvsem v napadu je bilo vse preveč napak (realizacija s kril je bila denimo 0/6). Z odličnim zaključkom so domačinke celo prišle do minimalnega vodstva. Razplet se je nato nakazal že kmalu v nadaljevanju, ko so gostje zaigrale v prestavi višje, ekipa Jadrana pa tempu varovank Ivana Hrupiča ni bila kos. S serijo 1:7 so Ptujčanke kmalu napravile varno razliko in v 43. minuti ušle na +5 (15:20). Vodstva nato ob pravem pristopu niso več izpustile iz rok in slavje ob prvih dveh točkah v tej sezoni se je lahko pričelo. V igri gostij ni bilo šibkega člena, še posebej pa velja izpostaviti vratarko Pušnikovo, ki je zbrala kar 14 obramb. Že v petek, 10. novembra, mlada ptujska ekipa gostuje v Celju, kjer jih čaka domača ekipa Z dežele. tp Swatycomet Zreče -ŽOK GSV Zava Ptuj 1:3 (25, -20, -20, -23) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stav-bar, Sakovič, Praprotnik Flisar, Gajser, Horvat, Gričnik, Fru-men, Pintarič, Oancea, Novak, Tancer, Mesarič; Trener: Bojan Novak. Gledalci so v dvorani v Zrečah s štirimi ali petimi bobni na obračunu med Swatycometom in GSV Zava ustvarili zares bučno vzdušje. Ptujske odbojkarice so bile po četrtkovem pokalnem porazu s prvoligaško ekipo Keme Puconci v gosteh s 3:1 (15, 14, -20, 14) v precepu, koliko so sploh sposobne, a na tokratnem zahtevnem gostovanju pokazale vso svojo kvaliteto. Tekmo so začele odločno in uspešno ter si nabrale pet, šest točk prednosti. Mlada domača ekipa je bila sila nepopustljiva in se je predvsem zaradi slabega servisa Ptujčank (sedem napak v 1. nizu) vrnila v igro. Zrečanke so v izenačeni končnici ohranile mirno glavo in slavile s 27:25. Ob slabšem servisu je bila pod želenim nivojem tudi zaščita v polju in prav ta dva elementa so gostje v nadaljevanju tekme zelo popravile. Na servi- 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 4. KROGA: Swa- tycomet Zreče - ŽOK GSV Zava Ptuj 1:3, Mozirje - Benedikt 3:1, Celje - ŽOK Ljutomer o:3, KLS Ljubno - Braslovče 1:3, Nova KBM Branik II - Korvolley A 3:0, Prevalje - S volley 3:1. 1. ŽOK GSV ZAVA PTUJ 12 4 O 12 2. NOVA KBM BRANIK II 11 4 O 12 3. BRASLOVČE 9 3 1 9 4. ŽOK LJUTOMER 7 2 2 9 5. PREVALJE 7 2 2 S 6. SWATYCOMET ZREČE B 2 2 9 7. MOZIRJE B 2 2 7 8. KLS LJUBNO 4 2 2 7 9. KORVOLLEY A 4 1 3 5 10. S VOLLEY 3 1 3 7 11. BENEDIKT 2 1 3 4 12. CELJE 1 O 4 3 dosedanjem delu prvenstva v Superligi. Gerečja vas se je z novo zmago še utrdila na mestih pod vrhom lestvice. Hajdina je visoko premagala Apače, junak tekme pa je bil z dvema zadetkoma Matej Svržnjak. V nedeljskem derbiju so Pod-vinci doma visoko premagali oslabljene Stojnce. Bukovci so se morali za zmago zelo potruditi, saj so celoten drugi del igrali z igralcem manj (izključen je bil Severin Serdinšek). Za zmago proti zadnjeuvrščenemu Pragerskemu je zadel Matjaž Medved. tp Futsal m 2. SFL Gneča v spodnjem delu lestvice REZULTATI 11. KROGA: Pod-lehnik - Ormož 0:3 (0:3), Pol-skava Avtop. Grobelnik - Boč Poljčane 1:4 (1:1), Dornava - Tr-žec 2:3 (1:2), Rogoznica - Grajena 3:2 (1:1), Skorba - Gorišnica 6:1 (3:0). 11 9 11 35:19 11 6 3 2 28:13 11 6 1 4 34:27 11 5 3 3 24:14 11 5 1 5 22:22 11 4 2 5 14:18 11 4 1 6 20:25 11 4 1 6 19:26 11 3 2 6 20:28 11 1 1 9 12:36 1. SKORBA 2. BOČ POLJČANE 3. GRAJENA 4. ROGOZNICA 5. PODLEHNIK 6. DORNAVA 7. ORMOŽ 8.TRŽEC 9. GORIŠNICA 10. POLSKAVA 2S 21 19 1S 1B 14 13 13 11 4 JB sih sta v drugem in tretjem nizu Horvatova in Frumnova naredili izjemni seriji. Ves čas so Ptu-jčanke izvajale hitre napadalne akcije in z bolj zbrano igro dobile niza z enakim izidom 20:25. V četrti niz je GSV Zava stopil zelo slabo, saj je Swatycomet pove-del že 12:4. A slab začetek se je spremenil v dober konec - zadnjo točko na srečanju je prispevala Gajserjeva. Po tekmi je bil trener Bojan Novak zelo zadovoljen s predstavo vseh svojih varovank, za odtenek je izstopala Sakovičeva, ki je dosegla največ točk in nase prevzela odgovornost v najpomembnejših trenutkih tekme. David Breznik REZULTATI 6. KROGA: Tomaž Šic Bar - FK Kebelj 6:0 (1:0), Gorica Futsal - Dlan Logatec 6:2 (2:1), Stripy - FC Hiša daril Ptuj 7:0 (2:0), Mlinše - Miklavž TBS Team24 3:2 (1:2). KMN Velike Lašče - ŠD Extrem (7. 11.). 1. GORICA FUTSAL 6 6 0 0 24:11 18 2. FSK STRIPY 6 5 0 1 35:17 15 3. VELIKE LAŠČE 5 4 0 1 25:22 12 4. ŠD EXTREM 5 2 12 15:12 7 5. MLINŠE 6 2 1 3 17:20 7 6. TOMAŽ ŠIC BAR 6 2 0 4 17:17 6 7. DLAN LOGATEC 6 2 0 4 17:19 6 8. FK KEBELJ 6 2 0 4 14:23 6 9. HIŠA DARIL PTUJ 6 2 0 4 18:28 6 10. MIKLAVŽ TBS 6 1 0 5 17:30 3 Tomaž ŠIC bar -Kebelj 6:0 (1:0) STRELCI: 1:0 U. Goričan (15.), 2:0 Belšak (27. - 6-m), 3:0 Bel-šak (36. - 10-m), 4:0 Kociper (37.), 5:0 Belšak (39.), 6:0 Pi-berčnik (40.). TOMAŽ ŠIC BAR: Vrbnjak, Prijol, D. Goričan, Miklašič, U. Goričan, Piberčnik, Gašparič, Kavaš, Kociper, Belšak. Trener: Bojan Cunk. Igralci Tomaža ŠIC bara so po skromnih predstavah, ko so v petih odigranih dvobojih 2. lige zbrali le eno zmago, minuli petek navdušili nekaj več kot 100 gledalcev, ki so spremljali dvoboj 6. kroga med prleško ekipo in Kebljem iz okolice Oplotnice. Gostom so namreč natresli kar šest zadetkov. Trener Prlekov Bojan Cunk je bil tokrat brez Domna Školibra, Nika Matjašiča in Dejana Žnidariča, ekipi pa se je pridružil Sebastjan Piberčnik, ki je v prvi tekmi sezone pokazal, da s svojimi izkušnjami lahko pomaga do boljših rezultatov. V domači ekipi velja izpostaviti predvsem Belšaka, ki je v tej sezoni zabil že sedem zadetkov in se zavihtel med najboljše strelce drugoligaškega tekmovanja. FSK Stripy - FC Hiša daril Ptuj 7:0 (2:0) STRELCI: 1:0 A. Bešter (2.), 2:0 Šturm (6.), 3:0 Tavčar (22.), 4:0 L. Jamnik (24.), 5:0 A. Murn (28.), 6:0 Šturm (37.), 7:0 Tavčar (40.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Venek, Pajek, Fras, Vršič, Krajnc, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani, Paj-nkiher, Letonja. Trener: Dejan Kraut. Ptujska ekipa je tokrat na gostovanju v Škofji Loki pred približno 200 gledalci doživela visok poraz. Ob polčasu je bilo še znosnih in dosegljivih 2:0, drugi polčas pa še zdaleč ni prinesel preobrata ... Na koncu je bilo (pre)visokih 7:0. JM,MŠ torek • 7. novembra 2017 Šport, šport mladih Štajerski 17 Rokomet • Turnir na Madžarskem Brez medalj, a kljub temu zadovoljni 28 mladih rokometašic in rokometašev RK Jeruzalem Ormož je od 27. do 29. 10. sodelovalo na turnirju v Monoštru na Madžarskem. Gre za mesto z 9.000 prebivalci ob reki Rabi na skrajnem zahodu Madžarske, tik ob meji z Avstrijo in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Gorič-kem. Gre za turnir z bogato tradicijo. »Smo redni udeleženci Arany kupa, ta je bil že 23. Dovolj visoka številka in dokaz, da gre za enega boljših turnirjev na Madžarskem. Letos so sodelovale ekipe iz Madžarske, Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Prvič smo na tem turnirju sodelovali z letniki 1997, letos pa smo na Madžarsko odšli z letniki 2005 in mlajšimi ter letniki 2007 in mlajšimi. V minulem obdobju so barve Jeruzalema na tem turnirju, ki so ga tudi osvojili, zastopali danes mladinski re-prezentantje Slovenije Tilen Kosi, Miha Kavčič, Dominik Oz-mec, Gašper Horvat in Tinek Hebar. Prav obiski številnih mednarodnih turnirjev so dali fantom prepotrebno kilometrino na igrišču. Nekaj podobnega želimo omogočiti tudi novim ormoškim generacijam. Na turnir smo letos povabili 32 športnikov, ki trenirajo v klubu in po šolah, le štirje se niso odločili za pot na Madžarsko. Tako je naša ekipa štela 4 dekleta in 24 fantov, med katerimi je bil z osmimi leti najmlajši Mihael Zagorec (letnik 2009). Čeprav smo se v Ormož vrnili brez osvojenih medalj, nismo razočarani. Videli smo, da smo konkurenčni ekipam, ki so letos osvojile najvišja mesta. Pa kar je najpomembnejše, tudi goljufali nismo z igranjem starejših igralcev, kot je npr. ekipa Maribora, kar ji ni v čast in meče slabo luč na slovenski rokomet,« je po turnirju povedal koordinator mlajših selekcij pri RK Jeruzalem Ormož Uroš Krstič. Obe ormoški ekipi sta imeli obilico smole v predtekmovanju in sta za las ostali brez boja za medaljo. Letniki 2005 so končali na 10. mestu (16 ekip), letniki 2007 na 7. mestu (12 ekip). Skupaj sta ekipi odigrali 12 tekem ter zmagali na šestih, dvakrat remizirali in doživeli štiri poraze. Planinski kotiček Pot po Kraškem robu Sobota, 11. 11. Odhod je ob 5.30 s parkirišča pod ptujskim gradom. Skupne hoje bo za približno 5-6 ur. Prijave za izlet se sprejemajo do torka, 7. 11., oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva tel. (02) 777 15 11 ali 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Vrnitev domov bo okrog 20. ure. Strošek izleta je približno 27 evrov (oz. odvisen od števila udeležencev in načina prevoza - bus, kombi). Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj:04202-0000493764 pri NKBM s pripisom Kraški rob - 2017. Izlet s sovodniki vodi Miran Ritonja, vodnik PZS. Po Levstikovi poti od Litije do Čateža Sobota, 11. 11. PREVOZ: kombi (omejeno število mest) STROŠEK IZLETA: 26 evrov PRIJAVE: prijave sprejemam do torka, 7. novembra, na telefonski številki 040 458 320 (Matjaž), zaradi omejenega števila mest (kombi). Vodenje izleta: Matjaž Petek s sovo-dniki. 7. mednarodni martinov pohod od Domanjševcev (SLO) skozi Kercaszomor / Krčico-Somorovce (H) Nedelja, 12. 11. Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 12. novembra, ob 7.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali v Domanjševce. Pot nas bo vodila deloma po Sloveniji in deloma po Madžarski. Zaključek pohoda bo v Domanjševcih. Ob topli malici in prijetnem druženju pohodnikov iz različnih držav bomo proslavili martinovo. Popoldan se bomo vrnili na Ptuj. Strošek izleta znaša 12 evrov. Startnino 6 evrov za odrasle in 3 evre za otroke, ki vključuje pogostitve in toplo malico ob zaključku pohoda, vplačate na startu v Domanjševcih. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 7. novembra 2017, v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, Ptuj. Priporočamo plačilo preko TRR PD Ptuj. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. Za jeruzalemčke 2005 in mlajše so nastopili: Erik Prašnički, Aljaž Breznik, Tjan Lebar, Vlad Klemen-čič, Martin Dogša, Tjaš Notersberg, Lana Zadra-vec, Kaja Fafulič, Žanamari Kaloh, Tit Grabovac, Klemen Šošter, Gabi Škorja-nec, Vid Kovačec, Milan Masten, Jaka Prapotnik in Alen Krabonja. Za Or-možane 2007 in mlajše so na turnirju zaigrali: Žan Majdič, Luka Potočnjak, Lin Simonič, Kevin Meško, Jan Štibler, Kimi Sambolec Petek, Tilen Arnuš, Lino Dajčbauer, Amar Iseni, Benjamin Klemenčič, Klara Čurin in Mihael Zagorec. Mladi ormoški rokometaši so sodelovali na turnirju na Madžarskem. Na turnirju ni bil v ospredju samo rokomet. Tako so mladi ormoški rokometaši uživali tudi v bazenih v bližnjih termah. Do konca leta 2017 se bo še kar nekaj ormoških mlajših selekcij podalo na različne turnirje, ki bodo potekali v Sloveniji (letniki 2007, 2008, 2009, 2010), na Hrvaškem (2004, 2005, 2006, 2007) in v Bosni Hercegovini (2000, 2001, 2002, 2003). KU Tenis • Mednarodni turnirji Dvoje finalov Makoričeve v Izraelu Teniško dogajanje je tik pred zaključkom sezone, zato po svetu potekajo številni turnirji v vseh kategorijah. Tudi z udeležbo igralcev ptujskih klubov. Blaž Rola je na turnirju posameznikov v Ekvadorju (igra se na pesku) izpadel v 2. krogu, med dvojicami pa se je z Brazilcem Fernandom Rombolijem uvrstil v polfinale. V 1. krogu je slovensko-brazilska naveza slavila po vsega 34 minutah igre ... Tamara Zidanšek (187. na WTA) se je skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem podala na mini avstralsko turnejo. V Canberri so na igriščih s trdo podlago prevladovale Avstral-ke, Tamara pa je na poti do četrtfinala izločila dve. Tretja, 17-letna Destanee Aiava (169.), ena najboljših mladink sveta (največji avstralski teniški up), je bila premočna in je Tamari preprečila uvrstitev v polfinale. Nina Potočnik (454.) je še drugi teden zapored igrala v Italiji. V1. krogu je pripravila lepo presenečenje, saj je v tesnem obračunu ugnala 5. nosilko, Av-strijko Julio Grabher (286.). Pot v četrtfinale ji je preprečila Argentinka Catalina Pella (306.). Dva vidna uspeha je v tem tednu dosegla Maja Makorič, ki je pred mesecem dopolnila 16 let. Članica TK Terme Ptuj se je na mladinskem turnirju 5. ranga v Izraelu uvrstila v dva finala, med posameznicami in v dvoji- Maja Makorič (TK Terme Ptuj, druga z leve) je bila finalistka turnirja v Tel Avivu. cah (skupaj z domačinko Kristin Younes). Lovorike sicer ni osvojila (v dvojicah se ji je izmuznila za las...), a je pokazala dobre igre. JM Turnir Challenger v Ekvadorju (50.000 + H), dvojice: 1. krog: Rola/Romboli - Abid/Alban (Švica/Ekvador) 6:0, 6:0; četrtfinale: Rola/Romboli - Andreozzi/ Gonzales (Argentina, 3.) 7:6 (6), 6:3; polfinale: Rola/Romboli - Dellien/Ze-ballos (Bolivija) 1:6, 4:6. lTF-turnir v Canberri (60.000 dolarjev): 1. krog: Zidanšek (5.) - Sharma (Avstralija) 6:2, 6:4; 2. krog: Zidanšek (5.) - Tjandramulia (Avstralija) 7:6 (6), 6:4; četrtfinale: Zidanšek (5.) - Aiava (Avstralija, 4.) 2:6, 2:6. lTF-turnir v Santa Margheriti di Pula (25.000 evrov): 1. krog: Potočnik - Grabher (Avstrija, 5.) 3:6, 6:3, 6:4; 2. krog: Potočnik - Pella (Argentina) 7:5, 3:6, 3:6. Mladinski lTF-turnir v Izraelu, posameznice: četrtfinale: Makorič (2.) - Younes (Izra- el, 7.) 6:4,6:1; polfinale: Makorič (2.) - Bondarenko (Rusija, 5.) 6:3, 7:5; finale: Makorič (2.) - Bereznyak (Izrael, 4.) 3:6, 2:6. Dvojice: četrtfinale: Makorič/Younes (1.) - Hag-gay/Koldobski (Izrael) 6:4, 6:3; polfinale: Makorič/Younes (1.) - Jelen/ Neunteufel (Poljska/Avstrija) 6:7(6), 7:5, 10:5; finale: Makorič/Younes (1.) - Bonda-renko/Daujotate (Rusija/Litva, 2.) 4:6, 6:2, 14:16. Ples • SP starejših mladincev Deseta na svetu V soboto, 28. 10., je v Moskvi potekalo svetovno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latin-skoameriških plesov v kategoriji starejših mladincev. Pravico do nastopa ima samo en par iz posamezne države. Slovenijo sta zastopala aktualna državna prvaka Ana Ekart in Ivan Jarnec. V zelo močni konkurenci 34 parov sta si priplesala polfinale oz. zasedla končno 10. mesto. Svetovna prvaka sta postala domačina Semen in Elizabeta Khržanovski. Tekma seje odvijala v okviru plesnega turnirja Russia Open Championship, ki je ena najbolje organiziranih tekem. V dvorani, ki je bila nabito polna, je bilo odlično vzdušje, k čemur je pripomogla tudi živa glasba, na katero so plesali plesni pari. Tekmo si je bilo mogoče ogledati tudi v živo na spletni strani WDSF (World Dance Sport Federation). UR 18 Štajerski"TEDNIK Zeleni tednik torek • 7. novembra 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Pokrivati ali ne pokrivati? Pred nami so oblačni, deževni dnevi, kajti zima je zagotovo že na pragu. Vedno se pojavijo vprašanja, ali pokrivati prezimne posevke z agrokopreno ali ne. Podobna vprašanja se pojavijo spomladi, saj se vedno vsem mudi s setvami in sajenji. Mnogi menijo, da pokrivanje z agrokopreno zemljo greje in bo tudi v mrzli zemlji seme kalilo brez težav. Kakšna je resnica o zaščiti vrtnin z agrokoprenami? Foto: Miša Pušenjak Pokrivanje jeseni, da so solatnice na vrtu lahko dalj časa, je najbolj smiselno, a zdaj še ni potrebno. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Nega mladega vina Letošnji letnik vinogradnikom ni bil najbolj naklonjen. V spomladanskem času (21. 4. in 22. 4. 2017) nas je najprej prizadela pozeba, nato ko smo opazovali, kakšna »čudežna rastlina« je vinska trta, saj si je v večini primerih opomogla od pozebe, nas je prizadela toča. Ta je terjala svoj davek, saj je nekaterim vinogradnikom popolnoma uničila pridelek. Na določenih lokacijah, lahko rečemo tudi mikrolokacijah (npr. en del vinograda), kjer ni bilo udara toče, pa se lahko vinogradniki pohvalijo z odlično kakovostjo. Večina vina je že zaključila z alkoholno fermentacijo. Po končani alkoholni fermentaciji (vretju) letos priporočamo, da vina pretočimo čim hitreje zaradi nizkih kislin in višjega pH. Pri aromatičnih sortah (sovinjon) priporočamo dodajanje antioksi-danta (argon, CO2). Vina, pri katerih se izogibamo biološkega razkisa, in vina z ostankom sladkorja pretočimo takoj po alkoholni fermentaciji. Če pa želimo sveža mlada vina s poudarjeno sortnostjo, pretočimo vina v roku 14 dni. Pri pretokih opravimo tudi prvo močnejše žveplanje. Suha vina (brez ostanka sladkorjev) žveplamo 1 dl 5-6 % žveplaste kisline/hl vina, oz. ekvivalent (5 g/100 l čistega SO2)v kakšni drugi obliki žvepla. Pri vinih z ostankom sladkorja moramo fermentacijo najprej ustaviti. Ustavimo jo z ohladitvijo (manjši in srednji vinogradniki si lahko pomagajo z zamrznjenimi plastenkami) in žveplanjem 1,5 dl 5-6 % žveplaste kisline/hl vina. Če želimo, da nam takoj po končani fermentaciji začne biološki razkis (razkroj jabolčne kisline), ne smemo vina žveplati in temperatura vina ne sme pasti pod 16 °C. Zaradi nevarnosti boekserja se priporoča dekantacija (brezzračni pretok brez uporabe žvepla). Razkis omogočijo mlečnokislinske bakterije, ki jih imajo droži ali jih mlademu vinu dodamo kontrolirano. Pri biološkem razkisu pride do razgradnje jabolčne kisline (več jo je v nezrelem grozdju) v mlečno kislino. Proces spremlja podobno kot pri fermentaciji sproščanje ogljikovega dioksida, s tem da je manj burno. Obvezno moramo imeti polno posodo, izmeriti moramo osnovne kemične parametre in vzdrževati temperaturo 20 °C. Posebej pozorni moramo biti na pH vrednost, ki mora biti nad 3,2. Biološki razkis lahko steče spontano, lahko pa dodamo mlečnokislinske bakterije za biološki razkis. Postopek je nujen pri pridelavi rdečih vin. Nezaželeni biološki razkis nas lahko privede do neharmo-ničnega vina z neprijetnim, plehkim okusom. Problem je, da so v letošnjem letniku kisline (pre)nizke, in z nenadzorovanim biološkim razkisom vino postane občutljivo na razne bolezni. Bistrenje vin Sedimentiranje delcev lahko pospešimo z različnimi dodatki enoloških čistilnih sredstev. Za odstranitev termolabilnih beljakovin uporabljamo bento-nit, ki je na osnovi naravne gline vulkanskega izvora. Učinkovitost bentonita lahko povečamo z dodatkom beljakovinskega čistilnega preparat, kot je kazein. Tretiranju vina z bentonitom sledi pretok in obdelava z želatino ali filtracija. Stabilizacijo na tartrate in druge soli (kristali vinske kisline oz. vinski kamen) opravimo s hlajenjem (hladna stabilizacija). Stabilnost vina na vinski kamen pa lahko dosežemo tudi z drugimi načini, kot so dodatek metavinske kisline (vino stabilizira približno za 1 mesec) in filtracijo preko filtra, ki vsebuje kristale KHT. Stabilizacijo vin pa lahko opravimo tudi z zorenjem vina na kvasovkah (»zorenje vin na finih drožeh«). Na izboljšanje beljakovinske stabilnosti belih vin med zorenjem na kvasovkah močno vpliva čas zorenja na drožeh, količina droži in pogostost mešanja droži. Sproščeni manoproteini pa pospešujejo stabilizacijo vina na vinski kamen. Težave, kot so razni boekserji, so neizogibne. Na srečo pa so v začetni fazi razvoja lahko rešljive. Boekserji so v večini primerov rešljivi z zračnim pretokom. V težjih primerih pa se poslužujemo antiboekserjev, seveda na podlagi predhodnega testa. Če je možnost, pretoke opravimo s prisotnostjo antioksidanta, kot je npr. CO2 (suhi led) ali argon. S tem preprečimo zračenje vina (oksidacijo) in ohranjamo njegovo svežino. Pazljivi moramo biti tudi, da imamo vedno do vrha napolnjene cisterne. Letošnji letnik ima nižje kisline, s tem pa višje pH-vrednosti, kar v praksi pomeni, da moramo za mikrobiološko stabilnost vina pri višjih pH-jih več žveplati. V tabeli so prikazani pH-ji z vrednostmi, pri katerih je vino mikrobiološko stabilno. Tako lahko vidimo, da je suho vino mikrobiološko stabilno s pH 3,4 pri 32 mg/l izmerjenega prostega žvepla. Matej Rebernišek, mag. kmet. Kaj je agrokoprena Na našem tržišču so se pojavile pred nekaj več kot dvema desetletjema. Po stari navadi smo jih poimenovali po blagovnih znamkah in so slovensko ime dobile dokaj pozno. Tako je k nam najprej prišla blagovna znamka Agryl, zato jih ponekod po Sloveniji imenujejo agril, drugod so se najprej srečali z znamko Covertan in te prekrivke še zdaj imenujejo tako. Najpogosteje pa jo imenujemo z imenom slovenske blagovne znamke Vrteks kar vrteks. Gre za posebno vlaknato kopreno, ki je lahko različne gostote. Imamo lažje, spomladanske koprene ali težje, zimske koprene. Razlikujejo se po tem, kako goste so. Agrokoprena tal ne ogreje, je pa vseeno koristna Agrokoprena deluje tako, da čez dan ogretega zraka ne prepušča v nočno jasno nebo. Zelo dobro deluje jeseni, ko je zemlja še ogreta. Takrat ima kaj zadržati, spomladi, ko je zemlja mrzla, pa je seveda ne more ogreti. Zato spomladansko pokrivanje tal po setvi ne pripomore k toplejši zemlji in hitrejšemu vzniku semena. Še vedno je treba počakati s setvijo, da se zemlja za posamezne vrtnine primerno ogreje. V hladno zemljo (do 8 oC) lahko sejemo le bob, grah, solato, redkvico in krešo, presajamo pa tudi sadike kapusnic in solate. V suhem vremenu agrokoprena zadržuje v tleh vlago, kar pride prav tudi poleti. Takrat celo deloma hladi tla, saj jih rahlo zasenči. Še boljše kakor plosko pokrivanje setev poleti pa je, da agrokopreno rahlo dvignemo s tal, tako da jo pripnemo na palčke. Po setvi preprečuje tudi pticam, da bi pozobale posejano seme, mačkam pa, da bi razbrskale zemljo. Sadike resnično varuje pred mrazom in jim nekoliko ogreje noči Resnični izolator ni agrokoprena, temveč zrak. Pokrita na plosko zemljo torej spomladi ne deluje tako, kot mnogi menijo. Res pa je, da pokrita preko rastlin, deluje. V bistvu jih varuje zračni žep med zemljo in kopreno, naredijo pa ga seveda rastline. Zrak se čez dan ogreva veliko bolj kakor zemlja, koprena pa ponoči prepreči hitro uhajanje toplega zraka v vesolje. Tako blaži temperaturne razlike med dnevom in nočjo, kar je tudi dobrodošlo. Še bolje deluje, če jo napnemo preko lokov, saj drugače lahko na stikih koprene in listov mraz liste vseeno ožge. Zato je dobro s kopreno spomladi pokriti posajene sadike tudi v rastlinjaku, zgodaj posajen krompir, pa tudi solato. Le--to pred pokrivanjem okopljite (zemlja se mora seveda primerno osušiti), nato pa pokrijte. Tako bo dozorela tudi do 14 dni prej. Da pa ne bo dozorela vsa na enkrat, je pokrijte samo del, morda polovico. Če imate radi zgodnje zelje, cvetačo, brokoli ali nadzemno kolerabico, si te vrtnine s pomočjo prekrivanja z agrokopreno lahko pridelate zelo zgodaj. V jeseni pokrivamo najprej en-divijo, radič štrucar in kitajski kapus, saj ti prenesejo najmanj mraza. Ze ta pred dnevi je ponekod naredil nekaj škode. Jeseni je pokrivanje še uspešnejše, saj je zemlja topla in ponoči prav tako greje nasad. Jeseni pokrivamo zato, da vrtnine zavarujemo pred mrazom (letos je to res že prišlo prav) in da hitreje dozorijo. Vsekakor pa pokrivanje vseh vrtnin kar povprek ni potrebno. Pod kopre-nami so rastline manj čvrste, pa tudi manj koristnih sestavin imajo. Zato razmislite, kaj boste pokrili, kaj pa naj ostane na hladnem, da bo bolj sladko in tudi bolj zdravo (zelje, ohrovt, korenček ..., tudi por). Pokrite vrtnine so varne tudi pred škodljivci Še zadnja uporabna lastnost agrokoprene je preprečevanje škodljivcem, da bi škodili našim vrtninam. Najpogosteje pokrivamo čebulo, treba pa je pokriti tudi česen - in to še bolj zgodaj. Pred muho je treba zavarovati tudi v aprilu posajene kapusnice in por. Tudi kapusova muha naredi v aprilu in maju veliko škode. Pri prekrivanju vrtnin s kopreno zaradi škodljivcev je treba paziti, da je pokrivanje res neprehodno. Agrokoprena ne sme biti preluknjana, prav tako mora biti dobro zadelana v zemljo. Muha namreč nekaj časa išče dostop do prekritih vrtnin in se kar nekaj dni sprehaja po prekrivki. Če najde luknje, je lahko škoda še večja. Prekrivanje pred zimo Odgovorimo še na zadnje vprašanje: pokrivanje pozimi. Moje mnenje je, da prezimnih vrtnin ne prekrivamo. Nima smisla, saj morajo prezimiti tudi brez tega. Če smo seveda vse naredili prav. Najtežje bo prezimovanje, če so rastline imele jeseni na razpolago preveč dušika. A teh težav tudi koprena ne bo rešila. Dva razloga sta, ko rastline vendarle pokrijemo. Prvi je, če so ostale premajhne. To velja za zimsko solato, ki najbolje prezi-mi, če ima 3-5 listov. Manjšo je smiselno pokriti že sedaj, da bo porasla. Če bo pred pravo zimo dovolj velika, jo kar odkrijte. A seveda je treba v ta namen izbrati pravi dan. Ne odkrivamo je v mrzlem vremenu, izberemo topel dan, ko tudi ponoči ne bo šlo pod ničlo. Rastlina se mora najprej utrditi, navaditi, da bo prezimila brez »plašča«. Drugi razlog za prekrivanje pa je, da boste nekatere posevke lahko pobirali tudi, če bo sneg. V tem primeru jih pokrijemo šele, ko se napove sneženje. Zelo pride prav pri nabiranju motovilca in špina-če. Če je možno, pred pokrivanjem zemljo še prerahljajte. Vsekakor pa je smiselno del pre-zimnih solatnic (tudi motovilca, špinače, blitve .) pokriti konec februarja. Najprej okopljemo in prerahljamo zemljo, da bodo korenine lahko pričele dovajati hrano rastlini, potem pa del posevka pokrijemo. Tako boste dosegli, da ne bodo vse rastline sočasno zacvetele, kar je potem pozno spomladi zelo pogost pojav. Še eno opravilo nas čaka v tem tednu Na koncu se odpravimo še na okrasne gredice. Naj še enkrat povem: zdaj ni pravi čas za obrezovanje lesnatih rastlin, prav tako pa pred zimo ne porežemo okrasnih trajnih trav. Razloga sta različna. Lesnatih rastlin, tudi iglavcev, zdaj ne režemo zato, ker se mora les temeljito pripraviti na zimski počitek. To pomeni, da se poti vseh rastlinskih sokov obrnejo proti koreninam, kjer se shrani tudi zaloga hrane za ponovno spomladansko življenje. V drugi polovici februarja se namreč korenine ponovno prebudijo in pričnejo ponovno življenje. V tem času je zemlja še premrzla, mikroorganizmi v njej pa še v globokem zimskem počitku in vsa hranila za potrebno rast dobijo iz te jesenske rezerve. Prav tako pa se z odtekanjem sokov v korenine les posuši, zato ga sekamo pozimi, da v primeru nizkih temperatur ne pozebe. Ti procesi pričnejo potekati v septembru, zdaj pa se počasi zaključujejo, a toplejše vreme povzroči, da še niso povsem zaključeni. Obrezovanje po drugi polovici septembra pa te procese ponovno obrne v drugo smer: sokovi se obrnejo proti ranam, saj jih rastlina želi zaceliti. Zato je v koreninah spomladi manj hranil, les pa se ne pripravi dobro na zimo. Tudi vrtnic ne porežemo, posebej pa ne do tal, saj bodo v primeru zgodnje pomladi hitro pognale in obstaja veliko večja verjetnost pozebe. Lahko se jih nekoliko pokrajša, a to naredite takrat, ko bo narava res že počivala. Res smo nekoč to delali, a takrat smo jih pred zimo zavarovali s smrečjem, koruznico . Tudi posodovk (oleandrov, rožmarina, lovorja ...) ne režemo pred postavitvijo v zimovališča. Ta sicer zdaj še niti ni potrebna, saj v naslednjih dnevih nevarnosti zmrzovanja ne bo. A mnogi jih pred tem porežejo, da zavzamejo manj prostora. Zal je v tem primeru prezimovanje veliko težje in tvegano. Raje jih porežite februarja. Ker pa številne iglavce zimski sneg poškoduje, jih raje, kot da jih obrežete, zdaj povežite skupaj. Okrasnih trav pa ne režemo zato, ker imajo po večini zelo plitek koreninski sistem, ki ga varuje samo nadzemno, suho listje. Ko ga porežemo, obstaja večja verjetnost, da bodo tudi korenine pomrznile. Posebej občutljive so pampaške trave. Zato jih povežite skupaj, morda tudi zavarujte s smrečjem ali koruznico, nikakor pa ne porežite. Če pa vas moti zimska neurejenost trave, pore-zano listje kot zastirko položite na koreninski sistem. Lončne krizanteme, ki so krasile vaše grobove, čim prej posadite na okrasne gredice, da se pred zimo še ukoreninijo. Tako boste v naslednjih letih imeli lepo rezano cvetje. torek • 7. novembra 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - TRIO ŠUBIC S svojo glasbo do drugačnosti Trio Šubic s sedežem v Škofji Loki je nastal po naključju pred 10 leti. 26. novembra vabijo na jubilejni koncert v športno dvorano Trata v Škofji Loki. Vse se je začelo septembra 2006, ko sta brata Miha Šubic (kitarist) in Marjan Šubic (basist) prišla na srečanje harmonikarjev podpret nastop bratranca Tomaža Šubica. »Po končanem uradnem delu programa smo skupaj odšli v sobo, v kateri so bili shranjeni različni inštrumenti, sposodili smo si jih in nanje poskusili zaigrati. Po naključju nas je slišal učitelj glasbe in nas kmalu zatem povabil na oder, kjer smo vsi trije prvič skupaj javno zaigrali. Ze čez en teden smo se kot trio udeležili še enega podobnega dogodka. Ko so nas organizatorji spraševali, kako se imenuje naš ansambel, smo odgovorili: Trio Šubic. Ker smo trije in se vsi trije pišemo Šubic, saj smo sorodniki," pove Tomaž Šubic. Od narodno-zabavnih skladb preigravajo in prepevajo Slako- ro sprejeli za svojo. Tej skladbi je sledil valček Mamina ljubezen in nato Obala želja, ki je verjetno njihova najbolj znana skladba. Zadnji bolj znani skladbi sta polki Čarobna pravljica in Ritem ljubezni. Glasba Tria Šubic se od drugih razlikuje v tem, da so avtorji glasbe in besedil po večini sami, kar ji daje nekaj drugačnosti, saj s tem lahko najbolj izrazijo sebe in svoja čustva v glasbi. Slovenska narodno-zabavna glasba mora po njihovem mnenju ostati pristna, brez vključevanja drugih žanrov, takšna, kot so jo ustvarili Avseniki, Slaki in drugi in ki je ponos Slovenije. Pozitivno je, da tolikšno število ansamblov želi nadaljevati to glasbeno tradicijo in širiti slovensko pesem doma in zunaj meja Slovenije. Trio Šubic nastopa po celi Sloveniji, gostovali so tudi že v tujini. Doslej so se trikrat udeležili škofjeloškega festivala slovenskih viž v narečju. Leta 2008 so prejeli 3. nagrado strokovne žirije za izvedbo skladbe Na Lontrg in leta 2010 nagrado občinstva za skladbo Tk i blu takat. Leta 2009 so prejeli 2. nagrado strokovne žirije na prvem šentjernej-skem festivalu za izvedbo skladbe Nageljni rdeči. Načrtov imajo še veliko, predvsem pa si želijo ustvariti čim več lastnih skladb in izdati še kakšno zgoščenko ter s svojo glasbo ljudem še dolgo lepšati dneve. MG Foto: zasebni arhiv ve, Miheličeve in Avsenikove viže, viže Fantov z vseh vetrov, Mladih Dolenjcev, Poguma, Gadov, Modrijanov, Primorskih fantov, Ansambla bratov Poljan-šek in drugih, od zabavnih pa slovenske in tuje popevke, pop in rock glasbo. Doslej so posneli 16 svojih skladb. Prvo zgoščenko z naslovom Ermanovca čar s 13 skladbami so izdali leta 2012. Avtorji glasbe so povečini sami (Tomaž, Miha, Marjan), le pod dve skladbi, ki ju izvajajo v škofjeloškem narečju, je podpisan Jože Teran, besedilo pa sta prispevala Neža Maurer in Matija Krajnik. Besedila drugih skladb so delo kitarista Mihe Šubic in Milana Šubica, očeta harmonikarja Tomaža. Prva njihova uspešnica Ermanovca čar opeva njihove domače kraje in ljudi, zato so jo posebej domačini hit- AK ČETRTEK OB 20. ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. WERNERINSPEV - Staradomačija 2. ZVITAFELTNA - Edina 3. BORIS KOPITAR&KVARTA - Vsetistejeseni NARODNA 1. Ans.PLUS - Muzikantni prevarant 2. Ans. DIVJAKRI - Neveš kakosite želim 3. Ans. HINKAKRČKA - JazpapojdemvSIovenijo NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za: Ime in priimek:_ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Tel. številka:_ Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Naslov Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1986 Foto: zasebni arhiv Simona Petroviča Na Ptujski Gori, ki ima iz leta v leto več obiskovalcev, počasi odpravljajo nekatere pomanjkljivosti. Ptujski obrtniki so ob novem letu ptujski bolnišnici darovali de-fibrilator z monitorjem. V TGA Kidričevo so pričeli pripravljalna dela za modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija. Sto let je bilo 23. januarja staro Turistično društvo Ptuj, ki je leta 1886 začelo delovati kot Olepševalno društvo Ptuj. Poslušalci Radia Ptuj so 1. februarja prvič spremljali kontaktno oddajo v živo. 10. februarja je minilo 10 skupnih let Radia Ptuj in Tednika Ptuja oz. enotnega zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik Ptuj. V okolici TGA je ogroženih že 2000 ha iglastih gozdov, čistim sestojem iglavcev strupeni plini najbolj škodijo. Na ta in podobna opozorila stroke odgovorov ni, uničevanje gozda poteka nezadržno naprej, samo na površinah GG Maribor je ogroženih 5400 ha od skupno 27.000 ha gozdov. V ptujski bolnišnici so bogatejši za mamograf, v dveh letih se je v akciji zbiranja sredstev nabralo milijon dinarjev, stal je dva milijona dinarjev, zato bodo akcijo zbiranja denarja nadaljevali. Pripravili bodo tudi program preventivnih pregle- dov, ki je nujen glede na to, da v ptujski občini letno odkrijejo od 17 do 18 primerov raka na dojkah, v Sloveniji pa okrog 550. Letos naj bi vodovod napeljali še v zadnjo vas KS Ormož, v Loperšice. Z dramo Denisa Poniža Spolno življenje Franca Tahija je igralec Lojze Matjašič iz Gorišnice praznoval 40 let svojega plodnega gledališkega ustvarjanja. Ob 17. prazniku mesta Ptuja so bili najbolj veseli Turniščani, odprli so prostore za potrebe požarne varnosti, goste pa povabili na ogled turniškega gradu in parka, dveh znamenitosti, ki stal žal zanemarjeni in nista vključeni v turistično ponudbo Ptuja. Morda bo po ogledu le dozorela potreba po sanaciji. Praznik so povezali tudi z uresničevanjem referendumskih programov KS mesta - z urejanjem parkirišča za gradom, kar bo stalo 30 milijonov dinarjev, kanalizacije, križišča CMD-Potrčeva-Volkmerje-va cesta s prvimi ptujskimi semaforji in gradnje prizidka k OŠ Ivana Spolenaka. V ormoški občini so izglasovali drugi občinski samoprispevek. Po treh letih dela so v CD -TOZD za vzdrževanje voz Ptuj uspešno zaključili obnovo muzejskega vlaka - sedmih vagonov (najstarejši je iz leta 1894) in stare parne lokomotive. Muzejski vlak je s ptujske železniške postaje odpeljal 23. maja. Ptujčanka Karmen Komel je za odlično odigrano Lucindo v Podeželskih plejbojih prejela zlato Linhartovo značko za najboljšo igralsko kreacijo v minuli sezoni. V Ptuju se lahko le dva amaterska igralca pohvalita z zlato Linhartovo značko, pred tem jo je dobil Mišo Damiš. V ptujski bolnišnici so odprli prizidek s prostori za rentgenski oddelek in namestili nov rentgenski aparat. Rentgensko diagnostiko so začeli pred 20 leti. S Ptujske Gore odhajajo obiskovalci lačni V prvi fazi se bo na kabelsko televizijo v Ptuju priključilo 1400 gospodinjstev, vsa novozgrajena stanovanja pa bodo že opremljena s tem priključkom. V KS Cirkulane so praznovali prvi krajevni praznik. V prvi etapi gradnje ptujskega plinovoda se bosta s plinom oskrbela kotlarna Perutnine in kotlarna v Ra-belčji vasi. Na Hardeku so slovesno proslavili 90-letnico GD Hardek, 100 let je staro GD Ormož, GD Formin je ob svoji 50-letnici dobilo nov dom, že 110 let pa je aktivno GD Biš, katerega člani so se ob jubileju razveselili prenovljenega in do-zidanega gasilskega doma. Gre za drugo najstarejše gasilsko društvo v ptujski občini. Po Haloški planinski poti hodi vse več tujcev, letos je zlasti veliko Čehov in Avstrijcev. Od odprtja v letu 1983 so v PD Ptuj prodali 2600 dnevnikov. V Gorišnici so odprli nov Marlesov montažni vrtec za 50 malčkov. Za Borisa Žoharja, ki ostaja zvest naivnemu slikarstvu, je izdelava velike lesene skulpture iz močnega hrasta, na kateri si ob drugih značilnostih naše pokrajine podajata roko haloški in marko- vski kurent, predstavljala velik izziv. Izdelavo je financiral Mip Ptuj. V Juršincih so proslavili 80-letnico trsničarstva, v podkletenem prizidku tamkajšnje prosvetne dvorane so odprli novo hladilnico za trsne cepljenke. Letošnje praznovanje praznika občine Ptuj so povezali s simboličnim odprtjem 6329 ha meliorira-nih zemljišč na Dravskem polju in v Pesniški dolini. Ob 10. krajevnem prazniku so v KS Ptujska Gora uredili fasado dveh stavb, TD je uredilo tudi cvetlična korita in na trg postavilo kiosk za prodajo razglednic in spominkov. Na trgu imajo tudi javne sanitarije, kar so nujno potrebovali zaradi vedno večjega števila turistov. Za večji turistični razcvet pa jim manjka gostinski obrat, v katerem bo obiskovalec lahko dobil različna hladna in topla jedila. Pod streho je tudi mrliška vežica. Na Polenšaku gradijo skupne prostore kmetijske zadruge in krajevne skupnosti. V zadnjih avgustovskih dneh je CP iz Varaždina uspešno zaključilo modernizacijo ceste Zavrč-Dre-novec v dolžini 3,3 km. Na referendumu tudi za prostore zavoda Radio-Tednik Na 17. festivalu domače zabavne glasbe so podelili 11 zlatih, 11 srebrnih in le 6 bronastih značk Orfe-ja. Za najboljši pevski par so proglasili Majdo Korošec in Braca Korena. Ob 10. prazniku KS Ormož so pripravili bogat program prireditev, uradno so odprli tudi nove prostore knjižnice. Ptujski obrtnik Slavko Horvatje letos prejel najvišje priznanje mednarodnega obrtnega sejma v Celju - zlato plaketo mesta Celje za univerzalni livarski stroj in kokile. Pri ribniku v Ljudskem vrtu je 20. septembra potekala prva obrtniška noč občine Ptuj, tudi s ciljem, da bi temu območju povrnili nekdanji sloves športno-rekreacij-skega centra Ptuja (nekoč je bila tam Švicarja). V ptujski porodnišnici so 21. septembra pomagali na svet najtežji deklici, ki se je doslej rodila v Sloveniji, tehtala je 5700 gramov. Mama Mira in oče Branko sta nadvse ponosna na svojo deklico velikanko. Z več prireditvami so v bratskih občinah SR Hrvaške in SR Slovenije počastili 25-letnico sodelovanja. 25 let praznuje tudi TOZD Gostinstvo Haloški biser. Ob jubileju so odprli nove gostinske prostore ob pivnici Zlatorog, kava bar Napoleon. V gradu Velika Nedelja so odprli novo etnografsko zbirko avtorice dr. Štefka Cobelj. Tambura-ški orkester DPD Svoboda Ptuj je praznoval zlati jubilej. Dobrih 66 odstotka vseh volivcev ptujske občine se je na referendumu odločilo za 3. občinski samoprispevek, pomemben tudi za zaposlene v zavodu Radio-Tednik Ptuj, da se odkupi in uredi stavba v Ptuju, da bodo naše časopisne in radijske novice še aktualnejše, še bogatejše in kvalitetnejše ter da bomo posneli še več gradiva z našimi ljubiteljskimi skupinami. V Ptujskih toplicah so se vsi zaposleni odločili za izločitev iz Emone Kmetijskega kombinata Ptuj in za vključitev v DO Radenska, da bi se v okviru večjega sistema lažje razvijali. V DO Radenska je referendum padel, ker se v treh temeljnih organizacijah zaposlenih niso odločili za vključitev Ptujskih toplic. Referendum bodo ponovili čez šest mesecev. V Veliki Nedelji, ki slavi 750-le-tnico, so odprli nov poslovno-sta-novanjski center s trgovino in bifejem, v neposredni bližini je zrasla nova telovadnica. Na Gorci pa so dobili najlepše novoletno darilo -3 km modernizirane ceste, ki vodi na Dežno. Pripravila: MG Zaprli bi Prešernovo .... Predsednik SO Ptuj Gorazd Žmavc je povedal, da bomo Ptuj turistično razgibali na osnovi programa, ki ga bodo skupaj pripravili vsi sodelavci v turistični ponudbi občine. „Tako moramo v najkrajšem času kulturno dediščino mestnega jedra in samo mestno jedro postaviti v funkcijo turizma in ne v funkcijo vzdrževanja. Pripravljamo izvedbo druge faze prometnega režima za strogi center mesta, v katerem v bodoče ne bo prostora za promet. To bomo lahko dosegli z ureditvijo določenih parkirišč. Že letos naj bi v času največjega turističnega obiska za promet zaprli Prešernovo ulico. Škoda, da nam to ni uspelo. Zasebniki, ki imajo lokale v tem delu mesta, že več let razmišljajo in načrtujejo življenje na ulici ..." 20 Štajerski TEDNIK Nasveti torek • 7. novembra 2017 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK kranjska klobasa, porova juha, segedin golaž, krompirjeva juha, kostanjeva juha, goveja juha, svinjski juha, testenine s krompir v kosih, belo makaronovo meso, kruhovi cmoki, ocvrt ostriž, kuskus, puranja rulada, dunajski zrezek, prekajenim mesom, vinsko zelje, jabolčni solata, puding orehove rezine solata, breskov ajdova kaša z jurčki, dušen riž, radič v zeljna solata s zavitek kompot endivija, potica solati, čokoladna korenčkom, pečena klobasa z oblati jabolka Belo vinsko zelje Sestavine: 1 zeljna glava (pribl. 1 kg), 5 dag olja ali masti, 1 žlica sladkorja, 1 čebula, 1 jabolko, 1 paradižnik, 1/2 paprike, 1/4 l vina, 1 žlica moke, voda ali juha za zalivanje, sol. Zelje zrežemo na tanke rezance. Na maščobi zarumenimo sladkor in sesekljano čebulo. Dodamo zelje, razrezano olupljeno jabolko, papriko in paradižnik, polijemo z vinom in dušimo. Ko se sok poduši, pomokamo, prepražimo, zalijemo z vodo ali juho in solimo. Dušimo do mehkega. Postrežemo s krompirjem v kosih in kuhanim mesom ali kranjsko klobaso. Čokoladna klobasa z oblati . v ^ Sestavine: 3 oblati; nadev: 20 dag masla, 20 dag sladkorja, 1 celo jajce, 4 rebra zmehčane čokolade, 20 dag zdrobljenih orehov ali lešnikov. Oblate damo v vlažno krpo, da se zmehčajo (približno 10 minut) - vsak oblat posebej. Za nadev penasto zmešamo maslo, sladkor in eno jajce, nato dodamo zmehčano čokolade, nazadnje pa še orehe oziroma lešnike. Vsak zmehčan oblat namažemo z nadevom, ga zvijemo v rulado - klobaso, zavijemo v folijo za živila in damo čez noč v hladilnik (ali v zamrzovalnik za kakšno uro). Nadev zadostuje za tri oblate. Če hočemo namazati vseh pet oblatov, moramo vzeti skoraj dvojno maso, da je vsaka klobasa res dobrega okusa. ZPS • Test otroških škorenjčkov Vodoodporni, a se hitro obrabijo Ob deževnih dnevih so škorenjčki obvezna oprema vaših najmlajših. V otroštvu ni lepšega kot čofotanje po lužah po poletni nevihti ali v jesenskem dežju med sprehodom s pelerino. Ni ga otroka, ki ne bi kdaj si ne želi prav nihče. Obuli ga »razveselil« svojih staršev z ino- bomo torej v škorenjčke in upa- vativnimi prijemi pri razisko- li, da bodo luže dovolj plitke. Na vanju mokrote, a mokrih nog tokratnem testu otroških škore- Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Markovci in Osnovno šolo Markovci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Markovci. Vidimo se v četrtek, 16. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Markovci. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. njčkov so potrošniške organizacije preverile, ali škorenjčki res držijo vodo, predvsem pa, kako hitro se obrabijo. Na testu so bili škorenjčki, ki stanejo od 6 pa do 32 €, najbolje so se odrezali škorenjčki iz spodnjega cenovnega razreda. Preverili so vodoodpornost devetih izbranih modelov in prav vsi škore-njčki, ki so jih preverili (gre za otroške modele s številko ok- rog 30), so brez težav prestali test odpornosti na vodo, so pa v nekaterih našli nepotrebne kemikalije. Sčasoma bi lahko nekateri modeli vendarle začeli prepuščati vodo, saj so med testom prepogibanja zgornjega dela opazili precej kritične razpoke. Že res, da se razpoka verjetno ne bo pojavila v prvem letu uporabe, a pri otroški opremi je povsem običajno, da mora preživeti več generacij otrok, saj je izmenjava znotraj družine pa tudi med prijatelji precej običajna. Tudi v škorenjčkih brez kemikalij ni šlo Že tehnični test je pokazal kar nekaj razlik med posameznimi vzorci, ki pa so večinoma dem Projekt podpira župan občine Markovci, Milan Gabrovec. CRADIOPTUJ www.radio-ptuj. Foto: splet posledica dolgotrajne uporabe. Izdelek je namenjen otrokom, zato so se odločili, da ga prepustijo še strokovnjakom v kemijskem laboratoriju. In res smo v nekaterih vzorcih našli različno količino kemikalij - iskali smo policiklične aromatske ogljikovodike, klorirane parafine, težke kovine in ftalate. Količina pri nobenem vzorcu ni presegla dovoljene, a potrošniške organizacije pri kemikalijah upoštevajo načelo previdnosti, saj se mnoge nalagajo v telesu kot tako imenovani koktajl kemikalij. Njihovo vsebnost smo zato kaznovali z nižjo oceno. Ko se izdelek na toploti skrči za več številk Del preizkusa s prepogiba-njem podplata so izvedli tudi z umetno staranimi škorenjčki. »Pri tem smo opazili, da se je podplat Crocsovih škorenjcev v toplotni komori v enem dnevu vidno skrčil, zato smo podali prijavo na Tržni inšpektorat, in sicer zaradi stvarne napake zaradi krčenja. Uporabnikom teh škorenjcev priporočamo, da pazijo, kje bodo imeli shranjene, saj se lahko zgodi, da se bodo poleti zmanjšali že, če bodo spravljeni v razgretem avtomobilu ali na s soncem obsijani zaprti terasi,« opozarja Boštjan Okorn, vodja testiranja na Zvezi potrošnikov Slovenije. torek • 7. novembra 2017 Za kratek čas Štajerski TEDNIK 21 Vidi se... ... da so se oni dan mimoidoči spraševali, kaj neki direktor enega izmed ptujskih javnih zavodov išče v potočku. Morda kakšne dodatne evreza izvedbo športnih programov? Le da je zamešal vodotoke: zlato so včasih iskali v Dravi, ne v lokalnih potočkih. Govori se... ... da nekateri Ptujčani po svoje razrešujejo problem s podrtim drevjem in pomanjkanjem hladne senčice v mestu. Tista drevesca, ki so bila poleti razstavljena v lončkih v okviru umetniškega festivala, bodo postavili na kolesca in bodo drevesno senco vlačili s sabo po mestu. Če gredo eni na sprehod s cuckom, se bodo drugi pač sprehajali z drevescem. »Pridna, lipica! Bi malo vode?« ... da se bo mestni drevjesek nadaljeval. Saj bi bilo res neumno odnehati sedaj, ko so žage in sekire sveže nabrušene. Naj sonce obsije spomenike, ki sedaj ležijo v temi pod neukročenim drevjem na starem pokopališču! Občina si obeta bogat lesni donos: 80 smrek bo dalo kar lep rušt. ... da je ob nedavni slovesnosti na starem ptujskem pokopališču lilo kot iz škafa. Kot kaže, je tudi»tiste tam zgoraj« že dosegla novica o ptujskih pokopaliških velenačrtih. In so se razjokali ... ... da si ribiči v neki občini ne želijo kopalcev v svojem rib- niku, saj bi jih ti zelo motili pri njihovih ribiških tekmovanjih. Vse tri tekme bi bile ogrožene! ... da je podravska avtocesta v »vinjetnem« smislu evropski, če ne svetovni unikum. Iz mariborske smeri do Hajdine moraš imeti vinjeto, potem je od Hajdine do Ptuja ne potrebuješ (iz obvoznih razlogov), potem jo boš prav kmalu potreboval za novi delček avtoceste do Podlehnika, potem je ne boš potreboval od tam do hrvaške meje (ker avtocesto še gradijo) - od meje naprej pa vas bodo itak oskubili za gotovino, ne za vinjeto. ... da so financiranje ptujskega urgentnega centra podprle vse spodnjepodravske občine, nakupa knjižnega avtobusa pa ne. Logično: bolni bomo - žali-bog - prej ali slej vsi, knjige pa so nekateri nehali brati, ko so osvojili vse štiri bralne značke. In jim je to čisto dovolj. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 5 6 3 1 5 2 6 5 4 2 1 7 4 3 7 2 4 6 5 1 3 9 2 8 6 4 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©© € GG Bik »»» © €€ GGG Dvojcka VV ©© €€€ G Rak VV © €€ GG Lev VVV ©© € GGG Devka ¥¥¥ © €€ GG Tehtnica V ©© €€€ GGG Škorpijon ©©© €€ G Strelec © € GGG Kozorog © €€ G Vodnar v* ©©© € GG Ribi v ©©© €€€ GG Velja za teden od 7. do 13 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog . novembra 2017. dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 7. novembra 17:00 Spodnji Duplek, kulturni dom Korena: Tržnica poklicev, predstavitev srednjih šol podravske regije 18:00 Stoperce, dom krajanov: analiza in pokušnja mladega vina s krajšim predavanjem o negi mladega vina (oddaja vzorcev ob 17.00) 19:00 Ptuj, Zavod BodiDobro: Zvočna meditacija 19:00 Lenart, dom kulture: predstavitev knjige Cecilije Novak Ozri se deklica; življenjska zgodba domačinke iz Zg. Žerjavcev 20:00 Vurberk, kulturni dom: koncert klasične glasbe dijakov Konserva-torija za glasbo Maribor Sreda, 8. novembra 16:00 Lenart, knjižnica: glasbena urica Brunda - gunda 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: Na poti k sebi - predavanje Zamere in naše zdravje 17:00 Destrnik, Volkmerjev dom: analiza meseca varstva pred požari 17:00 Hajdina, razstavišče v PSC: odprtje razstave Olimpijade hajdoških gasilcev Četrtek, 9. novembra 18:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: literarni večer s Štefanom Kardošem, predstavitev romana Vse moje Amerike 18:00 Ptuj, Salon umetnosti: odprtje razstave slikarke Rozine Šebetič 19:00 Lenart, dom kulture: tradicionalni koncert VDC Polž Maribor -enota Lenart 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predpremiera predstave Štefka Valentin, za izven Petek, 10. novembra 9:30 Ormož, MCO: okrogla miza Vinogradništvo - priložnost za mlade in ogled vinske kleti 10.30 Ormož, pritličje občinske stavbe: otvoritev razstave Fascinanten svet očal Safilo 14:00 Ormož, grajska klet Unterhund: 25. Martinovanje Ormož, slavnostna otvoritev, ogled kleti Puklavec in degustacija vin, ogled gradu, grajske pristave in mesta; predstavitev domačih TD na Kerenčičevem trgu, dogajanje v Martinovem šotoru, razstava društva Kmečkih žena; ob 14:30 delavnica za otroke; ob 15.00 festival vin; ob 16.00 razglasitev zmagovalca turnirja Naj špricar, mladega vina in podelitev priznanj za naj potico; ob 18:00 odprtje razstave del likovno-literarne kolonije Malek 2017; ob 20.00 orgelski koncert na Kogu; ob 21:00 večerni zabavni program v šotoru 16:00 Dolena: 51. Martinovanje Podlehnik, blagoslov mošta (zbiranje mošta od 9. ure), maša, blagoslov, izbor kletarja, kulturna prireditev in družabno srečanje 17:00 Velika Nedelja - KOGL: Oriyon, šanson in popevka (koncertni cikel Podobe kulture in vina #21) 17:00 Lenart, dom kulture: predstava za otroke Dino in čarobni Toni 17:00 Hajdina, dvorana DU: odprtje pete skupinske likovno-fotografske razstave (na ogled do 12. novembra) 18:00 Zgornja Polskava, kulturni dom: komedija Martinovo po domače 18:00 Hajdina, šotor pred občino: 18. Štajerska frajtonarica 19:00 Ptuj, dominikanski samostan: festival Vino ni voda 2017 19:00 Šmartno na Pohorju, avla OŠ: monokomedija Marš v tri...sto narodnih 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Štefka Valentin 20:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Mateja Koširja - Kostarika Mestni kino Ptuj sreda, 8. november: 20:00 Trst, Jugoslavija četrtek, 9. november: 19:00 Umor na Orient ekspresu petek, 10. november: 16:00 Mali Bigfoot; 18:00 Trst, Jugoslavija; 20:00 Poredne mame 2: Božič Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Prvo učenje in1 © Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Milena Donaj, Gajevci 24 A, 2272 Gorišnica. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! fifepl Qelix UČILA 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 7. novembra 2017 Slovenski stand up komiki Perica Jerkovic, Tin Vodopivec in Martina Ipša pripravljajo na večer smeha v torek, 14.11.2017, ob 19.00 v gasilsko vaškem domu Moškanjci! Zbrana sredstva z nakupom vstopnic bodo v celoti namenjena družini Kekec, ki je oktobra zaradi požara izgubila del svojega doma. Cena vstopnice znaša lOevrov, družini pa lahko pomagate tudi z donacijo na transakcijski račun PGD Moškanjci. TRR: SI656100 00004540335 NAMEN: Donacija za kmetijo Kekec SKLIC: SI 00 12345-17 Kontakti za nakup kart: Sašo Majerič (031 853 401), Klara Hameršak (031 791 774), GregorSok (041 670 695) ter Bar Kovačija in BS Žiher v Moškanjcih. Ves zbrani denar bo v celoti namenjen družini! Iskrena hvala za vašo pomoč! Lepi spomini ne bledijo! tmmmm® poutji v oaCMit ptm Za zdravo pitno x S K* BUflPMt 8K IX! PflU Premalo dogovarjanja sistema! (Vfüar Kneževič handidat a sekretarja medobčinskega siraiaZKS Maribor MBasslsl Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Postanite imetnik kartice zvestol>e Ha^Tedrnk«. Mig. Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnik najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! ............................... Spomnite se ¿ogorkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj Z malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno izmed zelo privlačnih nagrad: športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si POKAZM-A Manekenka Jana Koteska V BOJU Z RAKOM Vse o novem zdravstvenem zakonu PRIČAKUJTE SPREMEMBE EKSKLUZIVNO: Manca Košir 50 let kasneje ZNOVA NA PRIZORIŠČU KULTNEGA FILMA BREZA Mešanka je postala medijska zvezda PSIČKA Z MEDALJO ZA POGUM Pomembno odkritje NI ŠE KONEC DOBE ANTIBIOTIKOV GLASUJTE ZA ŽENSKO LETA! V prodaji od 7. novembra Velika nagradna akcija Štajerskega tednika Naj gostišče Podravja 2017 Kje imajo najokusnejše jedi? Kje vam postrežejo z nasmeškom in prijaznostjo? Pomagajte nam izbrati Naj gostišče 2017! Z vašo pomočjo bomo ves november izbirali naj gostišče Podravja 2017. V Štajerskem tedniku boste odslej vvsakem izvodu časopisa našli kuponček, s katerim lahko oddate svoj glas. Vsi, ki boste glasovali, sodelujete v nagradnem žrebanju za mamljive nagrade. Naj zmaga vaše priljubljeno gostišče! Vaše glasovnice bomo zbirali do 30. novembra, nato pa bomo objavili tri gostišča, ki bodo v novembrskem glasovanju prejela največ vaših glasov. Ta se bodo v finalnem delu akcije v decembru potegovala za naslov Naj gostišče 2017. Kupončke pošiljajte na naslov: Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Naj gostišče Podravja 2017 Ime in priimek: Naslov: mak Štajerski TEDNIK Naj gostišče po vašem izboru: www.tednik.s tednik@tednik.s 3838898114427 torek • 7. novembra 2017 Oglasi in objave Štajerski 23 08:00 Predavanje o težavah s stopati 09:00 Gostilna pr1 Francef 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Veseloigra - Podlaga zakonske s 20:00 Kronika iz občine Destrnik 21:00 Otvoritev vaškega doma Stoperce 123:00 Vidco strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Oddaja iz občine Dornava 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:50 Utrip iz Ormoža 12:00 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Otvoritev vrtca Dornava 20:30 Oddaja iz občine Dornava 21:30 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani SIP 08:00 Kronika iz občine llajdina 08:40 Oddaja iz preteklosti lil:00 Prepolje-Večer po Uršinem ! 1:05 Glasbena oddaja 12:30 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz obiine StarSe 20:00 120 let OŠ 11 ajdi na 21:00 Kronika iz občine 1 lajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 74 9 34 27; 031 627 340 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV redsedñi Zakulisni scenariji í™9*»0 ""«s- 3SKW, » predsedniifcih volitev J www.reporter.si POLITIKA - Pred drugim krogom: intervjuja z Borutom Pahorjem in Marjanom Šarcem ESEJ - Marko Osolnik: Etnogeneza Hrvatov: kajkavci so (bili) panonski Slovenci GLOBUS - Donald Trump: dobro in slabo leto dni po izvolitvi i ■ ••• v y ... PISANA ■ 7AÜAYNA ■ AKTUALNA TOREK 1- november 7:30 Glasbena osmica (slo.), pori. 3:00 SKL S23E03, pon. 8:25 Utrip Ormoža 9:35 Pomurski tednik 9:55 Kuhinjica, por. 10:20 Pogled nazaj, pori. 10:40 SeUvenca, pon. 10:55 PNK: Alenka Korpar, pon, 11:35 Vadba s Ta maro, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:30 Cista umetnost - oktober, pon. 13:00 Glasba za vse. SREDA 8 november 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:10 ŠKLS23E03, pon. 8:35 Utrip Ormoža, pon. 9:45 Pomurski tednik, pon. 10:05 Glasba za vse, pon, 10:35 Kuhinjica, por. 11:00 Pogled nazaj, por. 11:20 Čista umetnost -oktober, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Sekvenca, por. 13:30 Sreda v sredo: Bojan Dobovšek, pon. 12:45 Povabilo na kavo: 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. pon. _________________,pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Cista umetnost - oktober, pon. 21:00 PNK: Alenka Korpar, pon. 21:40 Pogled nazaj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:30 Skok v poletje, pon. 23:55 Videostrani ČETRTEK 9. november 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 SKL S23E03 por. 8:25 Povabilo na kavo: Boštjan Seruga, pon, 9:10 Športno): Boštjan Maračit, pon. Alenka Korpar, pon. 13:25 Gostilna »Pr Franceta, pon. 14:25 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Povabilo ra kavo: Boštjan Seruga 19:15 Glasbena osmica (slo,), pon. 19:45 Potovanje na luno, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Sreda v sredo: Vili Kovačič 21:15 Športno): Boštjan Maram, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. _ 22:30 Življenje kot ga poznaš, pon. 23:20 Videostrani 9:10 Športno): Boštja 9:45 Kuhinjica, pon, 0:20 Cista umetnost - 9:45 ......., 10:20 Cista umetnost - oktober, pon. 10:50 Glasba za vse, pon. 11:20 Sekvenca, ppn. 11:35 Pogled nazai pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:30 Sreda v sredo: Wli Kovačič, pon. 13:25 Dora: Violeta Bule, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:30 Roñal 18:40 Cista umetnost - oktober, pon. 19:10 Povabilo na kavo: Boštjan Senjga, pon, 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:30 Portal, pon. 20:40 Glasbena osmica (tuja) 21:10 vy:' t(no) Boštjan Maračič, pon, 21:40 Pogled nazai pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:30 Moja dežela, lepa in gostoljubna, pon. 0:25 Videostrani Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Videm in Osnovno šolo Videm vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Videm. Vidimo se v četrtek, 9. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Videm. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira župan občine Videm, Friderik Bračič. Nagrajenci Martinove križanke so: 1. nagrada: Mojca Zavec Mlakar, Videm pri Ptuju 2. nagrada: Mirko Zajšek, Lovrenc na Dr. polju 3. nagrada: Nina Žvegla, Velika Nedelja Nagrajenci nagrade prevzamejo v pisarni TlC-a Ormož. Informacije: 02 741 53 56 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, prav tako se zahvaljujemo za prineseno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Ohranimo jo v lepem spominu. Vsi njeni Mali oglasi KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ NESNICE, RJAVE, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. PRODAMO odojke. Tel. 753 09 31. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si KUPIM telička, starega od 10 do 14 dni. Tel. 02 746 15 01. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ PRODAM bukova drva, rezana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Telefon 051 322 240. Lesgrad, d. o. o., Klokočovnik 33, Loče._ UGODNO prodamo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodamo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS, Ulica Ivana Gunduliča 102, Križevci. MALE OGLASE, 0 IN RAZPISE ISMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE 1749 34 16 ali marjana.pihler®radi»fednik.si, hodno pokličite. .StajerefaTEDIM tel. 02 749 34 10, za večje objave pred Ni vaju več na vrtu, ni v hiši, nič več glas vajin se ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN 7. novembra bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila 13. decembra bodo minila štiri leta, odkar nas je zapustil Ivana Kurnik Jožef Kurnik IZ KICARJA 42 A IZ KICARJA 42 A Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu. Vajini najdražji v Štajerski TEDNIK www.tednik.si ^^Stajerskitednik Stajerskitednik Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z izbranimi TV sporedi k^žipof _______ NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. www.tednik.si tednik@tednik.si Gorišnica, Podravje • Pritožbe čez delo policistov Inkasantstvo ali zgolj skrb za večjo varnost? Na naše uredništvo se je obrnilo kar nekaj bralcev, ki so nezadovoljni z načinom dela oz. ravnanjem nekaterih policistov Policijske postaje Gorišnica. Foto: Črtomir Goznik Kot pravijo, dnevno opažajo več policijskih patrulj, skritih za grmičevjem ali na drugih prikladnih, a varnostno nepomembnih krajih, kjer opravljajo meritve hitrosti in brez milosti pišejo kazni. Po njihovem ne gre za to, da bi umirjali promet na kritičnih točkah, pač pa da bi pobrali čim več glob. »Na Policijski postaji Gorišnica oziroma PU Maribor s tovrstnimi navedbami občanov nismo seznanjeni. Hkrati poudarjamo, da policija v skrbi za čim boljšo prometno varnost usmerja delo policijskih patrulj na tiste cestne lokacije, kjer se dogajajo prometne nesreče, oziroma tja, kjer so zaznane pogoste kršitve cestnoprometnih predpisov. Pri delu so policisti dolžni reagirati na zaznane prekrške, kršitelja ustaviti, seznaniti s kršitvijo in mu izreči sankcijo (tudi opozorilo se šteje kot sankcija). To se od policistov navsezadnje tudi pričakuje,« v zvezi z očitki odgovarjajo na Policijski upravi Maribor. Policist na nujni vožnji lahko »greši« Po besedah razburjenih občanov se možje v modrem brez utemeljenega razloga sredi belega dne z modrimi lučmi spuščajo za vozniki, pri tem pa ne upoštevajo prometnih pravil - prekoračijo hitrost v naselju, obračajo sredi cestišča ... Na Policijski upravi Maribor smo zato preverili, kdaj sme policist uporabljati modro svetilko in zvočne znake ter kakšna prometna pravila v tem primeru zanje veljajo. Anita Kovačič Čelo-figa s PU Maribor nas je najprej podučila, da so naloge, ki so jih policisti dolžni izvajati, navedene v zakonu o nalogah in pooblastilih policije. »Policisti so še posebej pooblaščeni za izvajanje nadzora cestnega prometa v 15. členu zakona o pravilih cestnega prometa. V drugem odstavku je določeno, da policisti nadzirajo in urejajo promet na javnih cestah in neka-tegoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzirajo stanje in prevoznost teh cest, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa ter izvajajo pooblastila, določena z mednarodnimi pogodbami, s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa. Pri tem pa zakon v ničemer na pogojuje ali postavlja izjeme, kdaj to smejo in kdaj ne smejo. V 101. členu zakona o pravilih cestnega prometa so obrazloženi svetlobni znaki vozil s prednostjo in vozil za spremstvo. V četrtem odstavku istega člena je zapisano, da voznikom vozil s prednostjo ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo pri tem voziti brez ogrožanja ostalih udeležencev. Ob uporabi vozil s prednostjo policistom ni treba upoštevati omejitev hitrosti, na vozišču pa lahko obračajo in ustavijo voznika sredi cestišča. Glede na hierarhijo pravil cestnega prometa so se vozniki najprej dolžni ravnati po prometnih pravilih, po prometni signalizaciji in po odredbi policista (27. člen Zakona o pravi- lih cestnega prometa). V drugem odstavku tega člena je določeno, da znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo pooblaščene uradne osebe (policisti), razveljavijo prometna pravila in prometno signalizacijo. Presoja, kdaj smejo policisti uporabljati modro svetilko in zvočne znake, je prepuščena policistu.« Dokler vam policist ne dovoli, ne smete izstopiti iz vozila Kot je še povedala, pa omenjeni zakon v 101. členu še določa, da mora voznik, ki mu za njim vozeče policijsko vozilo da znak z modro svetilko in kratek znak s sireno, postopno zmanjšati hitrost in na prvem primernem mestu ustaviti in da ne sme izstopiti iz vozila, dokler mu policist tega ne dovoli. Ob tem je še dodala: »Iz prakse izhaja, da na takšen način policisti največkrat ustavljajo ponoči, ker gre za varen način ustavljanja vozil, saj se hitrost ustavljenega vozila najprej postopoma zmanjša, dokler se ne ustavi na prvem primernem mestu. V dnevnem času pa se takšen način ustavljanja uporablja tudi v primerih, ko se policijska patrulja pelje za voznikom, voznik pa pri tem očitno krši prometna pravila. Najpogosteje gre za primere, ko voznik med vožnjo uporablja mobilni telefon ali ko ne uporablja varnostnega pasu.« ti Osebna kronika Rodile so: Doris Bezjak, To-plakova ul. 2, Ptuj - deklica Valentina; Iris Cizerl, Medrib-nik 5, Cirkulane - deček Rene; Sanja Zupanič, Stojnci 18 a, Markovci - deček Tin; Petra Šijanec Koren, Boreci 4 b, Križevci pri Ljutomeru - deklica Ana Eva; Doroteja Horvat, Ljubljanska ul. 19 a, Maribor - deček Erik; Nastja Eberl, Lešje 32 a, Majšperk - deček Tanai; Anja Kurnik Lindental, Rimska ploščad 19, Ptuj - deček Filip; Leonita Kavaš, Trnje 149, Črenšovci - deklica Gemma; Nikolina Mihalinec, Turški Vrh 58, Zavrč - deček Kevin; Polona Lipoglav, Klopce 11, Slovenska Bistrica - deček Andraž; Ta mara Majerič, Podvinci 80, Ptuj - deček Luka; Nina Nova-kovič, Spodnja Korena 3 a, Sp. Duplek - deklica Lana. Umrli so: Jožef Letonja, Baris-lovci 3, roj. 1933 - umrl 25. oktobra 2017; Martin Malinger, Gerečja vas 77, roj. 1944 - umrl 28. oktobra 2017; Bogoljub Klemenčič, Pristava 32, roj. 1946 - umrl 29. oktobra 2017; Ana Šmigoc, roj. Valenko, Zabovci 103 A, roj. 1932 - umrla 30. oktobra 2017; Branko Topolovec, Ptuj, Vinarski trg 7, roj. 1961 -umrl 19. oktobra 2017; Udo Nendl, Vareja 31, roj. 1928 -umrl 26. oktobra 2017. Sicer pa na PU Maribor poudarjajo, da ima že sama prisotnost policistov pomemben preventiven učinek na vse udeležence v cestnem prometu, ter dodajajo, da skrb za prometno varnost ni le dolžnost policije, ampak vseh nas, ki se na kakršenkoli način znajdemo v prometu: »Da bi bila naše ceste varnejše, moramo za to v prvi vrsti poskrbeti predvsem vozniki sami, spoštovati cestno-prometne predpise ter ohranjati hitrost v dovoljenih mejah, kot to določajo prometna pravila.« Na PU Maribor so še jasni, da lahko vsakdo, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista kršene pravice in temeljne svoboščine, ob vseh pravnih sredstvih, ki so na razpolago, poda pritožbo na delo policistov. Pritožba se lahko vloži v 45 dneh od dneva, ko naj bi policist z dejanjem ali opustitvijo dejanja pri opravljanju policijskih nalog pritožniku kršil človekove pravice ali temeljne svoboščine. Monika Levanic Danes bo oblačno, še bodo padavine. Meja sneženja bo večinoma med 800 in 1200 metri nadmorske višine. Na Primorskem bodo obdobja delno jasnega vremena, pihala bo zmerna do močna burja, ki bo popoldne slabela. Najnižje jutranje temperature bodo v alpskih dolinah okoli 0, drugod od 4 do 9, najvišje dnevne od 1 do 9, na Primorskem okoli 14 stopinj C. Opozorilo Danes čez dan še pričakujemo obilno deževje. Ob tem lahko narastejo nekatere manjše reke in hudourniki. Obeti V sredo in četrtek bo pretežno oblačno, predvsem v sredo bodo ponekod še manjše padavine. V sredo bo burja ponehala. Letos spisali okoli 2.500 kazni in izrekli 66 različnih opozoril Policisti Policijske postaje Gorišnica so v letošnjem letu do sredine oktobra ugotovili 2.511 kršitev cestnoprometnih predpisov.»Število v primerjavi z ugotovljenimi kršitvami v obdobju zadnjih petih let ne izstopa. Največ ugotovljenih kršitev se nanaša na kršitve, ki občutno vplivajo na vzroke prometnih nesreč in njihove posledice. Tako je bilo ugotovljenih 1.057 kršitev hitrosti, 339 kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu in 532 kršitev zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Obravnavali smo 121 kršiteljev pod vplivom alkohola (trije so bili povzročitelji prometne nesreče) in izrekli 66 različnih opozoril,« so še sporočili s PU Maribor. Napoved vremena za Slovenijo v Ce za Martina sonce sije, huda zima bo.