Dopisi. Od sv. Lovrenca v Prišlinu. (Pojasailo.) Tiček ae po petju izpozaa! Nobedea tič ae poj e lepše, kakor pac ravao zaa! Tako tudi naši ,,polovičai aemČurji" krapljejo, kakor zaajo. Ni jim zameriti, aaj smo se jih vže prej radi ogibali, ko smo morali ž ajimi v dotiko priti, tem ležje bomo jih pustili v miru sedaj. Kakor razjarjeai levi, samo, da ae tako plemeaito, zagaali ao se z vso jezo svojo aa naa novovoljeni slovenski občinaki odbor. Mi _o pustili aa stran vao jezo ia aevoljo ia zamolčali smo v svojem odgovoru maraikatero pikro, ki bi aicer zadela nasprotaike. Ali glej! Akoravao so videli, da aas ae spravijo a svojimi ,,šalami" iz tira hladao-krvae resaobe, veadar še aiti potem aiso mirovali. Poalužili so se zopet ,,prevelike gostoljubaosti" nSlov. G." ter so udrihnili po aas brez vaakega ozira aa spodobaost. Računili ao, da bodo tudi aas pripravili iz ravnotežja v iato razposajeaoat in da ae bomo poakusili z njimi v prepiru. Ali varajo se. Samo plitvi lončki brzo prekipijo. Tega veselja jim mi ne aapravimo. Da pa ne bodo mislili, da so nas s kako svojo ršalo" res zadeli, primorani smo vaaj aa uajhuje zabavljice aekoliko besed odgovoriti. ,,Slov. Gosp." pa prosimo, da aam prepusti vsaj toliko proatora, kolikor ga je prepustil aa razpolagaaje aemčurskemu (?) dopisaiku. Zopet čemo pisati prav brez straati. Bila je trda vuaaaja tema pri aas res, ali razavetilo se je po vsej občiai; ali največja luč ai mogla razsvetiti aotraaje teme aekaterih ozkih proatorov. Tako vidimo, da je še ostalo mnogo ,,presvetle aeumuosti" v glavah tistih, koji jo aam pripiaujejo. Kakor vidimo, bode aaaprotuike v oči luč ,,obilae maožice kreanic", ker so ajihova očeaa preveč teme vajeaa. Rea je, da bi mi radi pregaali, ako ae vsea, vsaj veciao občiaakih doklad, ali samo tistih, katere se morajo plačevati po aepotrebnem. Treba aam je biti varčaim ia le toliko doklad tirjati, kolikor jih je aeobhodao potreba za poravaanje občiaskih zadev. Ker amo v aašej občiai sami Sloveaci ia je le kaka četrtiaa mož, ki aekoliko aemškega razumejo, je pač čisto jasno, da aismo mogli dalje preaašati aeumaega nemškega uradovanja v občinskem zastopu. Izpodmaknili amo jim občiaske stole, ker niso bili za-aje. Kdo izmed Št. Lovreučaaov je bil ponosea aa prejšDji obč. odbor, rea ne vemo. Kdo bi bil ponosea na take obč. očete? (Dalje prih.) Od sv. Mihela blizo Sladke gore. (C e rkveao petje, plea, huda ura.) Šmarjetao aedeljo amo na Sladki gori dne 21. julija obhajali. Res je veliko veaelje za vsakega pobožnega kriatjaaa v to krasno romarsko cerkev atopiti. Pa še večje veaelje je aašo dušo ia srce proti nebesom povzdigovalo, ko smo to aedeljo slišali lepo, pobožno in sveto cerkveao petje. Vse ljudstvo je prepevalo in cel6 odpevalo je pri peti aveti meši. Kaj tacega še aiamo slišali. Tako petje je pač aebeško opravilo, pri katerem je sam Bog s avojimi aagelji pričujoč. — Po avetem opravilu amo se aekateri aaše okolice v gostilnico tičenakega Florjaaeka podali. Kako je pa na Tičenci bilo? Hudič 8i je tu svojo kapelo poatavil ia je dobro seme iz src še nepokvarjeaih ljudi trgal. Slišali smo klafaaje, vriakanje ia preklinjanje. Zvuaaj so godci muzicirali, v aiši pa ao ae pobalini s avojimi našopirjenimi potepeakami sukali. Ali je to brez licencije dovoljeao ? Naposled so se še godci spraskali, stepli in tako je bil dan 21. julija konean. Ia ako duhovaiki kot dušni paatirji svoje ovčice pred nevarnim, hadim ia zapeljivim svetom avarijo, že ae brezverai, zgrabljivi volkovi v Celjaki ,,vahterci" ia ,,Marb. Ztg," oglasijo in iskro z oborožeaim očalom gledajo. Za božjo voljo, kam bomo prišli, ako bomo dušae paatirje tako zaničevali! Nam se čudao zdi, da naa Bog še bolj s avojo šibo ae tepe. čudno se nam tudi vidi, da je ta dan vsako leto na Tičeaci muzika in vsled tega skoro vsakokrat boj, samo da se Bog ia blagi aaši dušni pastirji žalijo. Ia ako tukaj tudi brez boja odleti, pa Florjaaek svojo Juliko lepo poboža, ter reva v čaai po celi tedea aive očali aosi ia pri aosedu išče preaoeišča. — Tri dai po tem shodu je pa Bog aaše kraje, posebao aašo okolico prav hudo s avojo šibo vdaril. 0 poldue se aebo stemni, črui oblaki se prikažejo grom treska, strele švigajo, dež ae vlije ia voda vre. od vaeb. atraai tako, da je v poi uri akoro vaa zemlja iz aaših prelepih viuskih goricv doliae splavala. Bog varuj več kaj tacega! Škoda je za letoa ia prihodajoat precej velika. To aearečo bi bil aaš pisar g. Alojz Rokavec pri c. kr. okrajaem glavaratvu v Celji aazaanil, ko bi stvari že popreje ae bil iz Lemberga aekdo poročal. To natn ai aikakor všeč, da drugi pisači v aaše občiaake zadeve svoje uose vtikajo. Mi ae aa aaše domače piaarje bolje zaaeaemo, kakor aa tuje. Iz Ormoža. (Uradaa učiteljaka konfereaca) V daa 8. t. m. bila je tukaj letošuja uradaa učiteljska koafereaca aašega okraja, katero je vodil goap. okrajai šolaki aadzoraik ia ravaatelj Ivaa Raaner. Predsedaik začue zborovanje s prijazaim pozdravom aa aazoče, se z blagimi besedami apomiaja Njega Viaokoati cesarjeviča Rudolfa, ter sproži aa aašega presvitlega vladarja cesarja Fraaca Jožefa I. trikratai ,,živio", v katere besede so vsi aavzoči aavdušeao posegli. Po prečitaaju ukazov dež. šolsk. sveta, poroča predsedaik svoje opazke, ki ai jia je med šolskim letom pri aadzorovaaju aabral. Za tem je predaašal g. aadučitelj Uager (Sredižče) o vprašaaju: ,,Kako bode šolaki pouk to, kar bi aaj bil: vzgojevalai pouk?" G. aadučitelj Vaude (Ormožj o vprašaaju: ,,Izbor ia razdelitev peaai za eao- do štirirazredaib. ljudskih šol." Tretjaaaloga se je aa predlog g. učiučitelja Vabiča (Ruaeč) preložila, Vse k tem aalogam postavljeae teze refereatov ao se z doatavki g. aadučitelja Porekarja (Hum) in g. učitelja Mariaa (Sv. Tomaž) vsprejele, ia ae je g. poročevalcem izrekla zahvala. Po poročilu g. aadučitelja Košarja (Velika aedelja) o šolskih vrtih ; g. učitelja Juraa (Ormož) o učiteljaki kajižici ia aledečih voiitvah, ki večiai narodaim uciteljem aaj ae bodo v ponos, a kleae se koafereaca, ter ogleda po g. Juršu ia gpd. Piraat krasao ia primerao urejen šolski vrt ormožke šole. X. Iz Ljubnice pri Vitanji. (Nov župaa.) Kakor ae je Celjski list aedavao zaletaval v meae, tako je začel z blatom ometavati aovo izvoljeaega aašega občiaskega preatojaika Martiaa Jeleako. Toda kakor so Vitanjski privržeaci Celjske ,,D. W. zastoaj ae trudili, meae ob poštenje spraviti s avojimi grdimi lažmi ob caau aovih občiaakih volitev; eaako jim bo tudi spodletelo, če skušajo zdaj obirati mojega pri- jatelja, novega župaaa. Se ve, da toti Vitanjaki brezmadežai svetaiki ao že znašli aekov madež aa Martiau Jelenko ia se tolažijo v Celjskem liatu s tem, da ga cesarska oblastnija ae bode za župaaa potrdila. No, če hočete zaati, Vam, dragi moji Vitanjski prijatelji, aaznaajam, da je občiaaki urad v Ljubaici prejel že dae 22. julija 1889. aaročilo, aaj pridejo novo izvoljeai občiaski odborniki a svojim novim predstojaikom dae 17. avgusta 1889 k uradnemu duevu v Koajice, da tamkaj obtjubo storijo. Ce bi se bil aašel poatavai zadržek, da Martia Jeleako ae ame župaaovati, bili bi ga brez dvoma toti Vitaajski svetaiki ob pravem času naznanili cesarki oblastaiji. Pa aašli niao aobeaega zadržka, da bi ae žapauova volitev zamogla ovreči, kakor jim je bilo tudi takrat grozdje prekialo, ko so v daa volitve občiaakib. odboraikov aa vae grlo po avojem slavaem vojvodi, g. Pučuiku, nazuaaili, da bojo zoper občiasko volitev protestirali; pa jih je ob pravem čaau veadar pamet arečala, da so svoj proteat aami vrgli v jamo; drugače bi jim ga bila že višja oblastaija globoko v zemljo zakopala. To aem Vam imel povedati denes; 5e še kaj več hočete, pridem zopet prihodajič. Jaaez Vereaik. Od sv. Ilja v slov. gor. (Ogenj.) V četrtek, dae 25. julija pogorel je tukajanjemu občespoštovauemu poseataiku ia krčmarju Fr. Celcerju hlev, vaa spravljeaa krma, 16 glav govede, dve ovci in dvoje aviaj. Pet koajev so rešili, druga ai bilo več mogoče rešiti. Sreča, da je bila miraa uoč, drugače bi bile vae hiae v bližiai ia tudi cerkev, ki je komaj kakih 50 korakov od pogoriača oddaljeaa, pogorela. Nearečaež bil je zavarovan aa poalopje, krmo ia živiao. Obvaruj aas Bog in sv. Florijaa časnega ia večaega ogaja! Od sv. Lovrenca na Stranicah. (Stoletaica.) Zavoljo stoletaice obstanka Daše župaije ia da je sedanji župaik že 20 let tukaj paatiroval in da je že 40 let duhovnik, obhajali smo tukaj od due 20.—25. julija avečaaost v podobi poaavljaaja av. miaijoaa. Sv. misijoa je bil 1. 1875 ia 1. 1878 duhovne vaje, toraj aedaj ponavljaaje miaijoaa. Izvrstno so čaativredai goapodje misijouarji Ivan Macur, Aatoa Kovalik ia Antoa Gršak to aalogo reaili iu ljudstvo se je od vseh straai zbralo, jih zvesto poalušalo, ae spovedalo in jih je črez 1000 k mizi božji prislo. Tudi preč. gospodje aosedi iz Fraakolovega, iz Črešajic in Zreč so aa pomoč prihiteli. Lepa hvala jim! Bog plati vaem! Tako vsi Straaičani rečejo.