Arhivi 27 (2004) št. 1, str. 25-32 Ob 50-letnici Arhivskega društva Slovenije
121
UDK 082.1:930.22 Prejeto: 13. 7. 2004
Zbirka VIRI
FRANCE M. DOLINAR
dr., red. prof., vodja Nadškofijskega arhiva Ljubljana, Krekov trg 1, SI-1000 Ljubljana
IZVLEČEK
Avtor se uvodoma spominja pobude in programa (1972) za sistematično objavljanje pomembnih Zgodovinskih virov ter zasnovan]a zbirke Viri. Ta je v prvem desetletju svojega obstoja po izidu dveh številk bolj ali manj vegetirala, nov zagon pa je dobila konec osemdesetih let z imenovanjem novega glavnega urednika. Odtlej je vsako leto izšla vsaj ena številka, skupaj doslej dvajset. Avtor tudi opozarja na nerazjasneni položaj zbirke znotraj Arhivskega društva Slovenije in predvsem na nerazumevanje državnih služb pri financiranju, saj je le-to za zbirko Viri glavna ovira.
KLJUČNE BESEDE: objavljanje arhivskih virov, zbirka Viri
ABSTRACT
VIRI Series
In the introduction, the author recollects the initiative and the programme (1972) for systematic publishing of important historical sources and the establishment of the Viri series. In the first decade of its existence and after two published editions, the series more or less vegetated, but gained momentum at the end of the 1980's with the appointment of a new editor-in-chief. Since then at least one edition was published every year, twenty altogether to this date. Furthermore, the author warns about the ambiguous status of the series within the Archival Association of Slovenia and mostly about the lack of understanding of civil ser\'ices for financing, which presents the main obstacle for the Viri series.
KEY WORDS: publishing archival sources, Viri series
Dvanajstega septembra 1972 je bilo v dvorani SAZU posvetovanje o ediciji virov za slovensko zgodovino. Organizirala sta ga Sekcija za občo in narodno zgodovino pri Inštitutu za zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Arhivsko društvo Slovenije. Navzoči zgodovinarji in arhivisti so ugotovili, "da spadajo kritične edicije pomembnih virov med zelo pomembne naloge naše znanosti. Take edicije ... imajo trajen pomen za znanost in so neobhodno oporišče zgodovinskemu znanstvenemu raziskovanju. Zato morajo tako Slovenska akademija znanosti in umetnosti kakor tudi Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, arhiv in druge zainteresirane ustanove posvetiti temu področju posebno pozornost" (Program edicij virov za slovensko zgodovino, Ljubljana 1972, 3). Na posvetovanju je bilo ugotovljeno, da gre za prednostno
nalogo slovenskih zgodovinarjev in arhivskih delavcev. Konkretno izvedbo te naloge so iz praktičnih razlogov zaupali Arhivskemu društvu Slovenije. Izrazili pa so tudi optimistično prepričanje, da bodo ustrezne republiške službe zagotovile nemoteno financiranje virov.
V naslednjih letih je Arhivsko društvo Slovenije zasnovalo zbirko z naslovom Viri in imenovalo uredniški odbor v sestavi dr.vVasilij Me-lik (glavni urednik), Marija Oblak Carni (odgovorna urednica), Janez Kos (tehnični urednik), Ema Umek in dr. Tone Zorn. Leta 1980 je izšla prva številka Virov, ki jo je pripravil dr. Janko Pleterski, naslov pa je bil Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917. Poročili vojaške vladne komisije. Isti avtor je pripravil tudi drugo številko z enakim naslovom in podnaslovom Priloge poročilom vladne komisije. Številka je izšla
66
üb 50-lctnic-i Arhivskega druStva Slovenije
Francc M. Dol n«r| Zbirka VIRI str, 65 68
ARHIV I 27 (2004), 't. l
zapisnik
P03VKpVANJI 0 PR04RA*Ü BDICIJ VIROV ZA gj^EJfSKP ZGODO\I'iiO, ki iitEi ga sa 1?. september 1$72 s-llcala Arhivsko druiitvo Slo-vsnije in Sekcija za obiio in narodno zgodovino inätituta sa zgodovino Sloveneke nkcdeGiije zaanonti in luneinopti v -ivcra-ni S*- Z J, Novi tr£ 3-
Ud leŽc.nei: dr. Pavel öleznik, dr. Tone terene, dr. ferdo 3eßtrin, dr. Bogo Grafcnauer, dr. Kilica Kacin Ivohinz, dr. francc Xreoal, Juze Ka£«k, dr. Vaailij ilelik, Jože iČlineriS, Marija ÜDlak Čarni, Božo Otorapec, dr. Melita Pi*ec Stale» dr. uanko Pletflrsfci, Branko Reisp, Kaj da Smole, dr. jtoŽ« Som, Aadraj i>valjek, »a Ur.ek, dr. Vlado Valen5ii, dr. Karija Veroio, dr. Ione Zora, ar. Iren Zwitter, Milan 2evart in JoSe Zontar.
2apianikar; Januz Kos
Delovno ra&Tsrifrtvo) dr. Pran Zvritter, "ar5. j a Oblak Čami» Jože iiontar
Enavai reč: 1. obravnava programa edicij virov za elovonako zgodo-vinoj razno
, d 1.
Jdeleženai ao ¡-.kleniii, naj obravnsva programa edicij virov za al:>voncko sgodovino {¿Itj: prilogo I.) taüa no njegovih ^o^kah.
II. Sreinii vak
C X CB .s -ESX11BC3
1. iladaljavarkje. sanje nroirjev
razpravljali &o dr. Iran Zwitter, dr. Pavel Bla-snik, Hoao Gtoiapec, dr. Bogo Graftnauer, ir. Marija Veroi5 in Jože Mlinaric, a) Pokojni dr. Uilko Koo je pripravil orikßanSke urbarje za Bl*d in Bohinj: tekati t,o BSoBlJenk, manjkajo p- se uvodna razprava in registri. Sekcija za narodno in oočo zgodovino inštituta za zgoao/i-no SAZU tv nadaljnem baeedilu:Sekcija) naj popkroi za nadaljevanje
ARHIVI 27 (2(J04), št. I
Ob 50 letnici Arhivskega društva Slovenije
Prancp M Dolirnr: 7birka VIRI, sir. 65 6S
67
Kosovela dela in poskrbi za njegovo čimprejšnjo Izdajo.
Jože Mlinaric, kt je pravkar izdal Touografijo kostanjeviške samostanske poseeti, jp pripravljen e,koraj pripraviti izdajo urbarja iz 14. stol. samostana Kostanajevica. Urbar bi bilo mogoip izdati tudi v posebnem snopiču,.
V sklopu serije srednjeveških samostanskih urbarjev oi bilo po-treonu izdati tudi urbar samoet-ma Veleeovo iz leta 14-3£.
Gleoe i2daj deželnoknežjih urbarjev še ni konkretnejših načrtov,.
Dr. Marija ^erbin je pripravila za izdajo štiri icunserške urbarje (15. - 17.stol.). Izšli bodo v Clevelanou.
Gd fevdnih knjig prihajajo v prvi vrsti v poetev za oojavo fevine nnjige GrtenourŠkih in Celjskih grofov, fevdne knjige Friderika 111 ije ve pa 8», kdo naj bi vire pripravil za izdajo.
2. Edicije ali ponovne edicije narativr.ih virov Razpravljali so: ir. Bogo Grafenauer, Jr. vaeilij ln&lik in dr. J?ran Zwitter.
Nujno bi bilo takoj ponatisniti Kosovo izdajo Convereio Bagoar.io-rum et ^arsntanorum. Za ponatis ni nobenih ovir. fonatis naj oskrbi Sekcija. Nove izdaje Gonversije, ki naj bi upoštevala novo odkriti tekat, v uvndni študiji pa tudi vs,a nova dognanja zadnjih Štirideset let., pa Se ni pričakovati.
Izdaja celjske Kronike bi bila zelo potrebna, vendar je še ni kii.i-iu pričakovati.
:. Edicije-listin
Razpravljali so: ir. £030 Grafenauer, Jože Zontar, dr. Jože 5orn, Božo Otorepec in ir. Pran Z'.vitter.
Serija Gradivo za zgodovino Ljuoljans v srednjem veku, ki jo je leta 1955 začel izdajati ^estni arhiv Ljubljana, se bo nadaljevala, ko se bo zooet nabralo dovolj gradiva-za novj zvezek. Arhiv naj dajo pooudo za njej pciobne serije virov za srednjeveško zgodovino drugih slovenskih inest. Božo Otnrepec j« že zbral nekaj listm£'k3£a gradiva za Jvamnik, Novo mesto, Radovljico in Višnjo ¿,010. V ooliki regeetov bi ga mogel pripraviti, za izdajo v malo daljSi perspektivi.
Uvodni strani zapisnika posve.lo\un)a o programu edicij virov za slovensko zgodovino ki je bilo ¡2. scptemhia ¡072 v Ljubljani. AS 007, Arhivsko di ušivo Slovenije, fasc. 15.
50
Ob 50 'letnici Arhivskega društvu Sloven i j e
France M. Dolinar: Zbirka VIRI, str. 65-68
ARHIVI 27 (2004), št. l
leta 1982. Iz zapisnika seje IO ADS z dne 18. 10. 1985 razberemo, da so bili za tretjo številko predvideni Vošnjakovi spomini, ki naj bi jih pripravila Ema Umek in Vladimir Kološa,1 za četrto in peto številko pa Politično zadržanje Slovencev med prvo svetovno vojno, ki jo je pripravljal dr. Walter Lukan.2 Vse tri številke naj bi izšle do občnega zbora ADS leta 1985. Ker naročena besedila niso bila pripravljena, je uredniški odbor nekako vegetiral. Izvršni odbor Arhivskega društva Slovenije je na seji 5. aprila 1989 za glavnega urednika zbirke Viri imenoval dr. Franceta M. Dolinarja. Novi urednik je prekinil s prakso "rezerviranih številk" za posamezne avtorje. Povezal se je z zgodovinarji in arhivisti, ki raziskujejo za slovensko zgodovino pomembne, a neznane ali težko dostopne vire. Uredništvo si je vzelo pravico, da objavi tisto besedilo, ki je prvo pripravljeno za natis in ima ugodno oceno recenzenta. Tako je že naslednje leto (1990) izšla tretja številka, posvečena slovenskim izseljencem. Odslej je vsako leto izšla vsaj ena številka, v letih 1996, 1998 in 2003 pa sta izšli po dve. Do letos je tako izšlo že 20 številk.3 Vsa besedila so pred prijavo za sofinanciranje recenzirali uglednih strokovjaki za obravnavana področja. Zbirka si je med slovenskimi zgodovinarji in arhivisti pridobila velik ugled. Zadrege s sodelavci ni več. Zamenjale so jih druge, v prvi vrsti vedno hujše pomanjkanje finančnih sredstev.
Prvo zadrego predstavlja nejasni položaj zbirke Viri znotraj Arhivskega društva. Društvo si je za svoje glasilo izbralo Arhive in vanj investira vse svoje sile. Izvršnemu odboru Arhivskega društva Slovenije seje, hvala Bogu, posrečilo za glasilo zagotoviti več ali manj urejeno redno financiranje. Z zbirko Viri pa ne ve natančno, kaj bi. Na sejah IO društva je bilo večkrat izraženo negodovanje, češ da v zbirki objavljajo svoje prispevke večinoma zgodovinarji (kot da bi arhivskim delavcem kdo branil objavljati). Nepotrebne napetosti so na IO in deloma na občnih zborih društva nastajale tudi zaradi cene tiska in honorarjev avtorjem. Kot izraz svojevrstnega nezaupanja IO glavnemu uredniku pa so bile me' Vošnjakove spomine je nato pod naslovom Bogumil VOŠ-NJAK. Dnevnik iz prve svetovne vojne. Ljubljana 1994, izdal Arhiv Republike Slovenije kot magistrsko delo Vladimirja Kološe.
2 Na njegovo besedilo uredništvo še vedno čaka!
T
Zadnji zvezek ima sicer številko 21. Navodila za delo varnostnih organov v SR Slovenij, Ljubljana 2003, so pripravili prof. dr. Lovro Šturm, mag. Ljuba Domik Šubelj in mag. Pavle Č-elik. Vendar manjka številka 20 ki je zaradi celote objave virov o procesu demokratizacije in osamosvojitvi Slovenije rezervirana za dokumente o Slovencih po svetu in mednarodnem priznanju Slovenije. V tem sklopu so do sedaj izšli trije zvezki, ki jih je pripravil prof. dr. Božo Repe, in sicer: št. 17, Opozicija in oblast, Ljubljana 2002; št. 18, Slovenci in fcderacija, Ljubljana 2003; št. 19, Osamosvojitev in mednarodno priznanje, Ljubljana 2004.
njave uredniškega odbora v duhu "socialističnega samoupravljanja" brez predhodnega posvetovanja z glavnim urednikom, ki naj bi s tem uredniškim odborom delal.
S tem je povezana druga,v še bolj žalostna zgodba o financiranju Virov, Časi, ko se je tudi oblast zavedala, da narod gradi svojo prihodnost na izkušnjah in poznavanju svoje preteklosti in da zato sodi objava virov k temeljnim predpostavkam narodove samobitnosti, so dokončno za nami. Za "potrebno napetost" na tem področju znajo poskrbeti ustrezne "strokovne" službe na ministrstvih. Stroki se finančne "pipice" vedno bolj zapirajo. V boju za preživetje sredstev za plače raziskovalcev ni mogoče preusmerjati v objave zgodovinskih virov. Po vrhu ti za mnoge predstavljajo nepotrebno obremenitev državnega proračuna in neljubo soočanje s preteklostjo. Ustrezne državne službe zahtevajo soudeležbo izdajatelja pri sofinanciranju znanstvenega tiska s strani države, hkrati pa so z neustrezno davčno politiko zmanjšale interes sponzorjev in dona-torjev za sofinanciranje neprofitnih publikacij. Tako se vedno bolj vrtimo v začaranem krogu. Leta 2001 smo morali vrniti prof. dr. Tonetu Fe-rencu njegov rokopis Gospod visoki komisar pravi. Ob 60-letnici konzulte, kije, pripravljen za natis skoraj eno leto ležal na moji mizi, nato pa se je, sedaj žal že pokojni profesor naveličal čakati in si je poiskal drugega založnika.
Kljub temu nam je uspelo do sedaj izdati 20 številk. Vsaka govori zase. Odkriva in zapolnjuje pomembno vrzel v slovenskem zgodovinopisju. Podrobno smo jih vsakokrat predstavili na tiskovnih konferencah. Zal nam ni uspelo uresničiti načrta, da bi ob deseti obletnici osamosvojitve Slovenije ali vsaj ob vstopu v Evropsko unijo do konca objavili vire o procesu demokratizacije, osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Slovenije, Želeli smo, da bi bili ti dokumenti neke vrste "izkaznica" Republike Slovenije, da v Evropsko unijo vstopamo kot samostojen narod, z lastno preteklostjo ter lastno kulturno in politično identiteto. Tretji del (Osamosvojitev in mednarodno priznanje) je po dolgih mukah julija letos ugledal luč sveta. Manjka še četrti del o prispevku Slovencev po svetu k mednarodnemu priznanju Slovenije.
In kakšna je vizija prihodnosti zbirke Viri? Dokler bodo obstajali zanimanje stroke, malo poguma za pogled v lastno preteklost pri državnih organih in bolj smiselna državna politika do sponzorjev, se nam za zbirko Viri ni treba bati. Zdaj petnajst zgodovinarjev in arhivskih delavcev resno računa z možnostjo, da bodo svoje raziskovalno delo lahko kronali z objavo svojih spoznanj v zbirki Viri.