Socbbna osemletka m star problem JTOKRAT SO PREDjTABLO STARŠI Z reformo šolstva je nastala nova so- dobna osemletka, zavod, ki hkrati pred- stavlja ambient za izvajanie zakona o obveznem šolstvu. Nova šola, ki bi jo naj absolviral sleherni otrok v naši do- movini, ima za sabo nepolna dva me- seca delovnega življenja. To ni veliko, vendar dovolj, da tudi laik lahko ugo- tovi prav resno nevarnost, ki tej po- mlajeni ustanovi grozi. Zakaj? Osemletka je organizacijsko eno telo. To pa v bistvu ni res. Razlika med niž- jimi in višjimi razredi je v resnici zelo velika. Višji razredi osemletk (vsaj v mestih) so povzeli vso učno snov po nekdanji nižji gimnaziiji. Štirje višji razredi osemletke so torej enaki nižjim * štirim v bivši ,popolni gimnaziji ali pa razredom v prejšnji nižji gimnaziji. Prednost reformirane šole je, da sleher- ni otrok v času obveznega šolanja dobi osnovno znapje, hkrati pa pravico do nadaljnjega šolanja vse tja do visokih šol. Program osemletne šole je na eni strani program v okviru obveznega šo- lanja in osnova za prestop v višje šole. V tem grmu pa tiči naš jjroblematični zajec. Osemletko obiskujejo otroci brez razlike na bodoče načrte njih samih ali pa njihovih staršev, brez ozira na na- darjenost dijakov in neglede na njihovo ukaželjnost. Ne vem kaj je na govori- cah, da se bo v osemletkah učni pro- gram spremenil. Lahko da se bo izpo- polnil, moderniziral, toda v škodo kva- litete se spremenil gotovo ne bo. To pa že iz enostavnega razloga, ker je, kot sem že omenil, osemletka edina pot do šolanja na srednjih in pozneje na viso- kih ošlah. Torej nekaj je jasno. Naše šolstvo je res temeljito formirano, ni pa reformi- ran odnos otrok in staršev do nove šole. Le-ta pa ni spremenjen zato, ker star- šem samim pogosto ni znano osnovno bistvo reformirane šole. Od današnjega šoloobveznega otroka zahteva družba večje znanje zato, ker to terja čas, druž- beni, gospodarski in tehnični razvoj. Kakšno sliko dobimo, če ix>gledamo v današnji višji razred osemletke? Pestro, v negativnem pomenu besede. V klopeh so otroci, za katerimi izven šole bdijo starši, ker želijo, da otrok vsaj osemlet- ko uspešno dokonča, nemalo pa je takih roditeljev, ki želijo, da bi otroci nada- ljevali šolanje. Ti otroci zaradi vpliva doma kažejo v glavnem dober odnos do šole in pouka. Pri teh otrocih je vez med šolo in domom neizogibno vzpo- stavljena. Starši se zanimajo za napre- dek svojih otrok, kontrolirajo njihovo učenje, hodijo na roditeljske sestanke, reagirajo na sporočila iz šole itd. V klopeh pa so tudi otroci, ki so re- cimo lahko nadarjeni; toda ti otroci so prepuščeni sami sebi. Njihovi starši morda komaj čakajo, da mine doba ob- veznega šolanja in jim je morda popol- noma vseeno, kako otrok v šoli napre- duje. Ce potrebujejo otroka za kako de- lo doma, napišejo opravičilo, ne pogle- dajo v zvezke, kake ocene imajo otroci in »kakšno zapravljanje časa«, da bi se udeležili roditeljskih sestankov. Cemu to. Saj se bo »poba« tako šel učit za mehanika ali kaj podobnega. Na žalost se sploh ne zavedajo, kako slabi starši so in kako zelo škodujejo svojemu otro- ku. Zakaj? To se da povedati samo v enem stavku. Predpis je, da mora vsak mladi državljan, ki stopi v uk za ka- kršenkoli ix>klic, imeti opravljeno osem- letko. Podčrtam, obvladati mora učni program osemletke, ne pa da do 15. leta starosti hodi v šolo. V srednji šoli so za nep>oslušnost, ma- lomarnost, pokvarjeneost in ixxiobno predvidene kazni — od opomina do iz- ključitve. V osemletkah tega ni več, ker mora otrok hoditi v šolo do določene starosti. Slabo vzgojeni otroci, to so ve- činoma tisti, za katere se starši premalo brigajo, so ovira pri pouku. Predava- telji so v težavnem položaju. Ozirati se morajo na slabe in na dobre. Snov mo- ra večina učencev v razredu vsaj za- dostno obvladati. Zaradi onih, ki jim je vseeno, trpi normalen potek učenja. Za- radi lenuhov, nemimežev in brezbriž- nežev ne morejo napredovati v toli'kšni meri tisti, ki se z veseljem učijo, ki bi radi nadaljevali šolanje. In ker slab vzgled tudi dobrega omaje, se pogosto zgodi, da tudi dober učenec postane mJačen in brezbrižen. Brez dvoma je to resen problem, ki mu šola čeprav je že postavljena, na moderne temelje, sama ne more do ži- vega. Kaj storiti? Potuho temu staremu problemu z imenom »nezainteresiranost nekaterih staršev« dajejo indirektno obrtniki. Kljub predpisom še vedno sprejemajo v uk mladino z nedokončano šolo in s slabimi spričevali. Obrtna abronica bi morala tu bolj rigorozno nastopiti. Star- še, ki ne kažejo zanimanja za šolsko iz- obrazbo svojih otrok, bi morale do te- ga pripraviti organizacije. Družba mora skrbeti za to tem bolj, ker je reforma bila izvedena ravno zaradi družbenih perspektiv. Ce zna družba poseči vmes, kadar je otrok v nenormalnih življenj- skih iii moralnih okoliščinah, če celo vzame otroke iz družine, kadar so le-ti v zdravstveni in moralni nevarnosti, ,potem bi toliko večji interes morala družba imeti pri šolanju otrok. Od te- ga je vendar marsikaj odvisno: Življenj- ska eksistenca otrok samih, njih zmožnost koristne vključitve v politično- gospodarsko in kulturno življenje družbe. Morda bi kazalo poleg šolskih odbo- rov pri šolskih ustanovah organizirati na terenu pri organizacijah Socialistične zveze tudi neke vrste odbore, ki bi se naj čutili odgovorne s strani družbe o napredku otrok na terenu, podobno kot je to urejeno v organizaciji Zveze bor- cev za partizanske otroke. Skrb teh od- borov naj bi ne bili le šolski otroci, temveč tudi starši. Priskočili naj bi v pomoč takrat, kadar bi vse mere s stra- ni šole odpovedale. Ta zunanji vpliv na življenje znotraj šol bi lahko mnogo do- prinesel k izravnanju nasprotij in pro- blemov v naši sodobni osemletki. Sola in starši — je neizbežno geslo sodelovanja za uspeh naših otrok. Do- dajmo tema dvema odločilnima čini- teljema še družbo. J. Kr. — Za kazen stokrat prepisati tale stavek! — Ob kongresu za zGŠčito otrok VZVIŠENA IN ODGOVORNA SPLOŠNODRUŽBENA NALOGA Zaščita otrok je širok pojem, saj zahteva splošno skrh družbene skupnosti za naše najmlajše. Pod tem pogojem razumemo materialno oskrbo otrok, njihovo zdravje, vzgoj in pripravljanje za življenje v naši socialistični družbi. Izhodiščna točka v politiki zaščite otrok je predvsem skrb družbene skupnosti, da se v družini kot v družbeno-vzgojnem činitelju materialno pomaga, da v današnjih pogojih lažje in bolje neguje, vzdržuje in vzgaja otroke. Zato družbena skupnost tudi pomaga zaposlenim staršem z do- datkom za vzdrževanje otrok od rojstva pa vse do končanega šolanja. Samo lani je bilo izdano za vzdrževanje 1,706.000 otrok 54 milijarde din. Razen tega velja še posebna skrb otdokom brez staršev, otrokom padlih borcev in žrtev fašizma. Ti otroci so še posebej v središču pozornosti organov socialne zaščite federacije, republik in komun. Skrb za te otroke je uzakonjena z raznim zakonskim predpisi. Daleč bi nas privedlo našte- vanje številnih ustanov, ki so se posvetile skrbi za otroke (dijaške kuhinje,otroški vrtci, domovi, internati, letovišča itd.) in sprejemajo sredstva za vzdrževanje iz občinskih proračunov. Na bazi zaščite otrok v prvi vrsti materialne in zdravstvene — se razvija nadaljnja skrb na tem važnem področju družbenega življenja. Vzporedno in istočasno s to osnovno zaščito skrbi družba za vzgojo in oblikovanje mlade generacije že v predšolski dobi. To se s polno inten- zivnostjo nadaljuje tudi v času šolanja. Lahko trdimo, da je vzgoja in izobrazba mladega naraščaja nenehna skrb družbene skupnosti in hkrati ena najodgovornejših in najbolj vzvišenih nalog vseh družbenih čini- teljev. Od teh činiteljev je vsekakor na prvem mestu družina in šola. V tempu današnjega življenja in hitrega dozorevanja otrok ter njihovega zanimanja za stvarnost je delo pri vzgoji in izobrazbi bolj zahtevno kot negdaj. Prav zaradi tega mora družba v tem pogledu nuditi družini večjo pomoč. Ker je skrb za vzgojo in izobrazbo otrok splošno- družbena, je le-ta našla svoje mesto v državni politiki, v odlokih komun in v programih organizacij. Tudi program ZKJ prav tako obravnava osnovne cilje izobrazbe in vzgoje v naših šolah. Novi cilji naše šole in veliko število učencev stavljajo pred organe oblasti, zlasti pred komune mnoge probleme, med katerimi so najpo- gostejši: premajhen šolski prostor, pomanjkanje cenenih učbenikov, po- treba po večih kulturno-zabavnih ustanovah učencev, šolskih delavnicah, kuhinjah itd. Drugi kongres za zaščito otrok, ki je bil te dni v Beogradu in na katerem je bilo okoli 1800 delegatov iz vse države ter veliko število gostov, je proučil vse probleme sodobne šole in akcipo celotne družbe pri vzgoji in izobrazbi otrok. Zaključki tega kongresa bodo izraz stalne in splošne družbene skrbi ter sprejemanja novih nalog in odgovornosti pri tem velikem in pomembnem delu. I. S Sola o ilojnihu - res delovna šola Marljiva prosvetna delavca tov. Pri- slan in tov. Rebernik na vojniški osem- letki lahko postavimo kot vzgled uči- teljev v požrtvovalnosti in skrbi za pro- svetno in učno nalogo pri svojih varo- vancih. Razen tega pa sta znala na šoli uvesti takšno gospodarnost, ki ne- posredno že sedaj koristi vsem učencem. Ob letošnji obilni sadni letini so v Vojniku hitro pomislili, kako koristno jim lahko služi sadno bogastvo v šolski kuhinji. Na roditeljskih sestankih^ so se zmenili s stariši, da tisti otroci, fejer imajo doma sadje, prineso od časa do časa v šolo po nekaj kilogramov ja- bolk. Tako številni učenci prinašajo vsak dan v šolo sadje, v delovnih urah — posebno organiziranih po razredih, pa učenci in učenke režejo sadje na krhlje in ga odpremljajo v sadno su- šilnico v Dom onemoglih v Vojniku, kjer ga brezplačno sušijo. Obenem ku- hajo na dveh sokovnikih tudi sadne so- kove, prav tako bodo naribali zelje itd. Za zelenjavo jim uspešno služi vzoren šolski vrt. Vsa ta njihova skrb je omo- gočila, da že danes dobivajo učenci proti malemu plačilu preko 60 kosil in 400 malic dnevno, revnejši pa dobivajo hra- no zastonj. V šolski kuhinji imajo »pio- nirsko upravljanje«, pomagajo pa z ve- seljem učiteljice. Vse, kar smo videli v Vojniku, je bo- gata izkušnja za sestavo programov dela družin mladih zadružnikov, katere bomo pričeli ustanavljati po naših osem- letnih šolah. Prosvetni delavci iz Vojnika res za- služijo ne samo hvaležnosti otrok, tem- več tudi priznanje staršev in naše skup- nosti. B. J. Pomanjkanje predavateljev na strokovnih šolah v odsotnosti obolelega predsednika in tajnika društva so pred dnevi zborovali predavatelji celjskih strokovnih šol. Osrednji točki razprave sta bili o delu na reformirani šoli in o organizaciji študija gradiiva VII. kongresa. Iz sredstev sklada za kadre je bilo v zadnjih letih občutno izboljšanje ma- etrialna baza strokovnega šolstva in v nekaterih strokah z gradnjo novih učil- nic sploh šele podani pogoji za redno šolsko delo, kot n. pr. v trgovski stroki. Se vedno je na strokovnih šolah ve- lik problem pomanjkanje kvalificiranih predavateljev; dočim so nove osnovne plače prosvetnih delavcev sedaj izena- čene z osnovnimi plačami ostalih javnih uslužbencev, pa so zlasti občutne razli- ke pri honorarjih. Prav zaradi pomanj- kanja zadostnega števila stalnih preda- vateljev — strokovnjakov (tehnikov, -in- ženirjev, ekonomistov itd.), so strokov- ne šole navezane na veliko število ho- norarnih predavateljev iz gospodarstva. Le-ti pa imajo po določilih zakona o delovnih razmerjih pravico do 50% pri- bitka na svojo osnovno tarifno postavko za vsako naduro, dočim se morajo za svoje nadurno delo na šolah pa zado- voljiti z nizkimi honorarji, kot veljajo za prosvetno službo že nespremenjeno 4 leta. Rezultat tega je, da primanjkuje na strokovnih šolah ne le staln.h, tem- več tudi honoranih predavateljev I Občnemu zboru je prisostvoval za- stopnik Republiškega odbora profesor Pavle Urankar, ki je prisotne seznanil z delom in smernicami republiških zdru- ženj. Pogrešali pa smo zastopnike do- mačih forumov in organizacij. Ir RAZ.STAVA SLIK V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE Kakor že vrsto let, prireja Likovna sckcija SKUD France Prešeren tudi letos razstavo slik v proslavo Dneva republike. Letos bo razstava odprta že i. novembra, ker pozneje ni mogoče dobiti male Unionske dvorane, drugega raz- stavnega prostora pa v Celju ni. konec lanskega in v začetku letošnjega leta je Likovna sekcija priredila »Loterijo umetni- ških slik« z namenom, da zbere nekaj der-'ia za prepotreben razstavni prostor. Loterija bolj slabo uspela. Cisti dobiček znaša snn. 102.630 din. Denar je naložen v komunaln banki. Samo nekaj podjetij je pokazalo razu- mevanje za to akcijo. Zato sekcija upa, da to ni zadnja beseda in, da bodo podjetja še dala prispevke, posebno tista, ki doslej niso pokaaala dovolj smisla za prosvetne potrebe. V VITANJU SO OBNOVILI SOLO Kot smo že poročali, so v Vitanju pred nedavnim popolnoma obnovili šolsko zgradbo. Pri tem so opravili precej zidarskih del, vstavili so nova okna in celotno zgradbo prebelili zunaj in znot- raj. Pri kritju stroškov so precej pri- spevali tudi prebivalci tega kraja. Zdaj r>^-3urejajo tudi prostore tamkajšnjega krajevnega urada, ki so primerne obno- ve tudi že močno potrebni. 30-LETNICA KONJIŠKE GODBE Minuli teden je konjiška godba slavi- la svojo 30-letnico obstoja. Praznova- nje je bilo združeno s samostojnim god- benim koncertom v kulturnem domu v soboto zvečer. Že pred tem pa so imele promenadne koncerte v Konjicah neka- tere okoliške godbe kot n. pr. iz Štor ter iz drugih krajev. VELENJSKI GODBENIKI IN MLAD NARAŠČAJ Velenjska dgoba na pihala, ki kot sek- cija DPD Svobode združuje 43 rudar- jev, je letos dobro poskrbela tudi za na- raščaj. Vključila je kar 53 mladih ljudi, ki že pridno vadijo. Odkar je godba do- bila nove inštrumente, se je dejavnost članov še ix)večala. Četrto mesto na re- "nbliškem prvenstvu v Postojni, 108 j in 39 nastopov je lepa bilanca dela vielenjske rudarske godbe v pretekli sezoni. Sedaj se sekcija pridno priprav- lja na pester celovečerni koncert, ki bo na predvečer 29. novembra. RAKOVŠKIH UČENCEV NE BO VEC STRAH da bi se jim podrl strop nad glavo. Po- uk v tej šoli, ki se podira, je bil živ- ljenjsko nevaren, saj so morali strop podpirati, ob deževnih dneh pa je v učil- nice prodirala voda. Starši, učitelji in učenci so bili zelo veseli, ko so izvedeli, da so te dni v Rakovcu začeli preurejati hi1v&» enred binkoštmi, je gospod škof ix)svetil oltar sv. Andreja in Florijana, ki stoji v pra- stari, niže spodnjih mestnih vrat ležeči kapeli enakega imena. Tukaj je nekoč stal močan grad kot rezidenca starih Celjskih grofov. Grad so podrli do te- meljev iz strahu pred sovražnikom, ki je grozil v velikem številu v bližini. Ostala je samo kapela, ki ima — če- prav majava — krasno arhitekturo in hrani odlične plastike.« Ta grad, kate- rega so obdajali prostrani nasadi, ome- nja tudi Celjska kronika, ki pripovedu- je, da ga je podrla Vitovčeva vojska v začetku maja leta 1457, ko je oblegala cesarja Friderika III. na gornjem gra- du. Kako je ta grajska palača izgledala, si ne moremo več predstavljati, lahko pa nekoliko trdneje kot doslej lokali- ziramo njeno lego v bližino nekdanje cerkve sv. Andreja južno potoka Ko- privnice. Zahodni grad je še ohranjen ter se skriva za dolgočasnimi fasadami današ- nje »Slandrove« kasarne. V antiki je stal na tem mestu rimski arx, v sred- njem veku pa stolpasti grad, ki je bil nasproti nezavarovani vasi, pozneje trgu Celju obdan z obzidjem, nasipi in jarkom. Stolpasti grad, ki je spadal med vovbrške »bonis de Cylia« iz leta 1287, se prvič izrecno omenja leta 1323, ko je govora o »den tum der in dem marchte lict«. V 14. stol. je posedovala stolp mi- nisterialska družina Grasel, ki ga je 1. 1386 prodala celjskemu grofu Hermanu II. Ta je okoli stolpa zgradil mogočno grajsko rezidenco z obsežnimi upravno- gospodarskimi poslopji, kamor je pre- nesel svoj sedež iz Gornjega Celja. V bojih Vitovca s cesarjem Frideri- kom III. je bil maja 1457 poškodovan tudi ta grad, a že od leta 1460, ko je bil popravljen Graslov stolp, obnovljen. Leta 1487 opisuje že omenjeni Paolo Santonino grad takole: »V mestu se vzdiguje nekoliko nad rezidenco na- mestnika prekrasna, zelo visoka palača, opremljena s stolpi in utrdbami, ki jih obdaja na treh straneh globok in širok jarek, na četrti strani pa reka in celj- sko mestno obzidje. V palači so stano- vali gg. grofje, kadar so se zadrževali v mestu, sedaj pa v njej stanuje nek vi- tez (vicedom!), ki opravlja razne poftle za cesarja.« Grad je po starih slikah sodeč, pred- stavljal skiopino stavb, med katerimi je izstopal že omenjeni, prvotni Graslov stolp kot središče njegovega obrambne- ga sistema, katerega je sestavljalo mo- gočno obzidje ter globok jarek z dviž- nim mostom. Zanimiv je tudi najstarej- ši opis gradu iz. leta 1567, ki omenja njegovo zanemarjeno stanje: udrto stre- ho na strtani obzidja, zgnit dvižni most, uničena stropa v veliki gornji in manjši spodnji dvorani (v kateri je počivalo Ulrikovo truplo leta 1456), pokvarjene stopnice, ki so vezale spKKlnjo dvorano z jedilnico, zanemarjeno cesarsko sobo ob spodnji dvorani in poveljnikovo v gornjem nadstropju, razdrapane kame- nite stopnice, ki so vodile iz dvorišča v grad itd. Do leta 1579 so grad temeljito popravili in je več ali manj ohranjen dočakal leto 1750. Tega leta je Marija Terezija prodala celjsko gospoščino bo- gatemu grofu Antonu Gaisrucku, pridr- žala pa si je mestni grad ter ga spreme- nila v kasarno. Grad so v letih 1779 do 1785 s pomočjo mestne občine prezidali v nove namene ter leta 1804 spremenili tudi njegovo okolico: podrli obzidje, za- suli obrambni jarek ter uredili pred njim današnji trg. Sedanjost je grad dočakal v pusti, uti- litarni pKxiobi, pod katero pa se skriva zanimiva stavbna zgodovina, ki sega od romantike do klasicizma, to je od 13. do 18. stol. ter je edini še v celoti ohra- njeni dokument slave in zatona trek zlatih celjskih zvezd. Ko bo vojaštvo iz- praznilo stavbo — saj večno ne more ostati v središču mesta — bo treba grad najprej stavbno-zgodovinsko raziskati, nato pa s pravilnimi konservatorskimi prijemi spremeniti v najmonumental- nejši kulturni spomenik našega mest«. Jože Curk