760 Josip Jaklič: Še nenatisnjen sonet Prešernov. Še nenatisnjen sonet Prešernov. V deželnem muzeji „Rudolfinu" v Ljubljani se hrani na drobnem lističi Prešernov sonet z naslovom ^Mihu Kastelcu.^ Ker ta sonet — vsaj kolikor je mšni znano — nikjer še ni bil objavljen, naj ga tukaj priobčim. Prepisal sem ga natančno od besede do besede. Evo ga tedaj!1) Mihu Kastelcu. Ble zapuščne so Parnasa trate, Mah, lulka in osdt ob krajih, v sredi, Na njih se zgubili Kamen so sle"di, Molčali so glasovi lire zlate. Vabile Kranjce sence so košate, Stezice zložne, cvet dušeč po me*di Sad brez potu"; zaplečvat so po re*di Hodili med Muz nemških zbrane svate. Ti si nas zbudil, zbral ob hudim časi, Roke zarašene trebiti jeie Prestdre na domačim so Parnasi. Dr. Prešern m. p. Josip Jaklič. LISTEK. Družba sv. Mohorja je razposlala letos te-le knjige: 1. »Življenje prebla-žene Device Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa« X. snopič, v katerem pokojni župnik yanez Volčič završuje životopisne črtice o 33 na-daljnih častilcih Matere božje in svetega Jožefa; vseskozi lepemu delu je dodan obširen životopis pokojnega pisatelja iz peresa P. Florentina Hrovata. — 2. Molitvenik »Gospod, teci mi pomagat!«, katerega je spisal bolnikom fak. Peregrin Pavlic, knez in škof krški ter za Slovence priredil in z navadnimi molitvami pomnožil duhovnik krške škofije. Knjiga bode izvestno dobro prijala pobožnim bolnikom; želeli bi samd nekoliko čistejšega jezika. —3. »Občna zgodovina za slovensko ljudstvo«, XV. snopič, spisal "jfos. Stare, kr. profesor višje realke v Zagrebu. Ta knjiga opisuje zgodovinske dogodke od leta 1848. do denašnjih dnij in je torej poslednji zvezek tega prelepega *) Zaradi popolnosti omenjamo, da je zauimljivi ta sonet pisan v bohoričici, toda ne s Prešernovo roko. Ime Prešernovo je podpisano zv nemškimi črkami. Po vsebini sonet nekoliko spominja na 6. sonet v pesnikovem sonetnem venci, ki se začenja: »Celčas so blagih sapic pogrešale«. Ured. Že vid'jo mesta se na njim vesele, Že slišijo se pesem sladki glasi Pognal je cvet, med nosijo čebele! Listek. 761 dela, kateremu je bilo treba dolgih osemnajst let, predno se je završilo. Gospodu pisatelju se je bilo v tej dobi boriti z mnogimi zaprekami; težko je bilo zlasti pisati zgodovino za preprosto ljudstvo in tudi za izobraženejše čitatelje. Po naših mislih je g. pisatelj ugodil tej zahtevi in nam spisal zgodovino, s katero se lahko ponašamo po vsi pravici. — 4. »Fizika ali nauk o prirodi, s posebnim ozirom na potrebe kmetskega stanu.« Spisal Henrik Schreiner, c. kr. ravnatelj. II. knjiga. O kemiji, s slikami. Iz vsebine te knjige se lahko prepriča vsakdo, koliko prekoristnih naukov je zbral v nji g. pisatelj ne samo preprostemu kmetovalcu, nego sploh vsakomu/, kdor se bavi s kemijskimi stvarmi. Posamična poglavja se vrste tako-le: Voda; zrak; svetilni plin; kisline, osnove in soli; kovine; smodnik in druga razstreliva; naš dom; obleka in perilo; stekleni in glineni izdelki; na njivi, na travniku, na vrtu in v vinogradu. Beseda je domača, kolikor pripušča izvestno težavni predmet, mimo tega jo pojasnjuje 56 slik, vtisnjenih v berilo. Gospod pisatelj obeta na konci knjige, da spiše kdaj pozneje še posebno knjigo o človeški hranitbi in o hrani. — 5. »Slovenske večernice za pouk in kratek čas.« 45 zvezek. »Slovenske večernice« so vsekakor knjiga, po kateri seza naše ljudstvo sdsebno rado. Tudi letos imajo dokaj lepega pripovednega in poučnega berila. Najprej čitamo zanimljivo povest J. Podgrajskega »Zadnji tihotapec«, ki popisuje nekdanje tihotapstvo v Suhi Krajini; nato priobčuje A. Koder povestico »Mir ljudem na zemlji" in Ivo Trosi poučno povest „Bog ne plačuje vsake sobote". V spisu ,,Kakšno bodi naše stanovanje", podaja čislani naš pisatelj zdravoslovnih razprav, dr. Jožef Rakež, glavna pravila, kako si ohraniti zdrav dom; takšnega spisa smo že dolgo želeli v druž-binih knjigah. Pravljice, katere je spisal mladini slovenski J. Fr. Radinski, čitajo se dobro, vender so različne vrednosti; zdi se nam, da je bil pisatelju po nekod vzor An-dersen. Koreniti spis prof. Ivana Steklase o Herbartu Turjaškem nam riše delovanje tega glasovitega junaka kranjskega; nato popisuje Josip Karba nekatere narodne šege, ki se redno ponavljajo v Babincih pri Ljutomeru. Dr. Jožef Vosnjak priobčuje pod naslovom ,,Oreh" dramatiški prizor iz življenja na kmetih; v njem svari kmeta tožeb in pravdanja. Prav dobro se čita Fr. Stuparjev članek ,,Krt"; izborna je razprava ,,Razširjanje krščanstva med Slovenci", katero je spisal dr. Fr. Kos. Potem čitamo še šaljivo črtico Klancnikovo ,,Kako se je stric Groga metal z medvedom", nekaj zgodovinskih povestic (priobčil J. St.) ter kratkočasnice in smešnice, katere je nabral A. Benedik. Za pesniški del so poskrbeli A. Hribar, J. Barle (narodne pesmi iz Podzemlja) in M. Opeka. Legenda ,,Trepetlika" je posebno lepa. — 6. Koledar za prestopno leto 1892." ima navadne koledarske stvari, imenik udov družbe sv. Mohorja, sejme, potem pa dosti spisov pripovedne in poučne vsebine. Uvodno povest ,,Cista vest je več vredna nego največje bogastvo" je spisal prof. Ivan Steklasa; lepa je in velike nravne vrednosti. Nato beremo zanimljivo životopisno črtico ,,Vitez Franc Miklošič, slaven učenjak slovenski" ; spisal jo je dr. Jožef Pajek; dodana ji je tudi krasno izvedena slika slavnega pokojnika. V ,,Kitajski cesaričini" podaja Lipe z Glinskega Broda v prav srečno izbrani obliki nauke za življenje; sdsebno pa nam prija Navratilov spis ,,Kako sem prvič potoval na Dunaj, in Dunajsko mesto", v katerem so zabeležene mimo potopisnih črtic raznotere mične dogodbice iz nedavne dobe; preprosto, vender korenito popisovanje dunajskega mesta pojasnjuje 15 lepih slik. Ostali spisi se vrste tako-le: „Udanost", povest, španski spisal P. Ludovik Koloma, priobčil N, Špan; ,,Ne prisegaj po krivem", resnična dogodba, zapisala f S. Bonaventura Suhač; , Jožef Virk, pesnik slovenski" (s podobo), spisal Alojzij Vakaj; ,,Razgled po katoliških misijonih" (z 2 podobama), spisal kanonik dr. Ivan Križanič; ,,Katoliški shod in posvečevanje cerkve presvetega imena Jezusovega v Gradcu" (s podobo); ,,Župnik Kneipp, slavni zdravnik in njegovo zdravilstvo", spisal F. H; 762 Listek. ,,Kako je treba gnojiti sadnemu drevju", spisal prof. M. Cilenšek\ ,,Slo venske posojilnice leta 1890.", spisal ravnatelj Ivan Lapajne\ „Vojaški zakoii", sestavil Janko B. K. Po-drazniški, in ,,Razgled po svetu", sestavil urednik F. Haderlap. Koledar prinaša tudi dve pesmi J. Lebana in legendo A. Hribarja. Naposled razglaša ,,Družbin oglasnik" raznotere zanimivosti, tičoče se družbe same. Upravičeno se raduje odbor silnemu številu 51 827 udov: ,,Ko se je pred leti družba sv. Mohorja povzdignila do kakih 20.000 članov in že s tem narastajem presenetila vse tedanje prijatelje svoje, rekel je o neki priliki pokojni rodoljub dr. Razlag, da jih bode še kdaj štela 50.000. Tak napredek se nam je zdel res sijajen vzor, a skoro da skrajna meja tega, česar moremo pričakovati in k čemur naj težimo; in ta vzor — izpolnil se nam je letos. In ne samo to; — celo presegli smo do malega za dve tisoč vzorno jubilejno število." Za prihodnje leto pripravlja odbor nastopne knjige: r. ,,Smarnice naše ljube Gospe presvetega Srca", spisal Janez Volčič; „2. Jeruzalemski romar ali potovanje v sveto deželo", spisal dr. Fr. Lampe; 3. ,,Naše škodljive rastline v besedi in podobi", popisal prof. M. Cilensek; 4. ,,Domači zdravnik", spisan po naukih župnika S Kneippa; 5. ,,Slovenske večernice za pouk in kratek čas", 46. zvezek, in ,,Koledar za navadno leto 1893," Koledar prinese zopet imenik vseh udov Mohorjeve družbe; zakaj poverjeniki so izrekli skoro brez izjeme, naj ostane; ravno v imeniku spoznavajo izvrsten pomoček, da družba tako vztrajno napreduje. Torej je te pravde konec. — Da si odbor lože pridobiva rabnih leposlovnih in zabavnih spisov in po njih izvršuje družbin namen, razpisuje tudi za leto 1892. pisateljem v vzpodbujo in podporo nastopna družbi na darila: a) dvestoindeset goldinarjev za šest krajših izvirnih povestic, vsaki po 35 gld., ki obseza vsaj pol tiskane pole; b) stoin štirideset goldinarjev za štiri poučne spise razne vsebine, vsakemu po 35 gld. v obsegu pol tiskane pole. Rokopisi naj se družbinemu tajniku pošiljajo do dne* 1. velikega travna 1892. leta brez podpisanega imena; pisatelj naj svoje ime razločno zapiše na poseben (zapečaten) listič, v katerem naj zajedno naznani, ali želi rokopis, ako ne bode obdarovan ali vzprejet, nazaj ali ne. Prisojena darila se izplačajo na god sv. Mohorja dne* 12. malega srpana 1892. leta. »Od pluga do krone«. Tako se imenuje najnovejši roman slovenski, v katerem g. Jakop Bedenek popisuje življenje velikega našega matematika Jurija Vege. Knjiga obseza 17 pol v osmerki in stane mehko vezana gld. 150, elegantno vezana gld. 2,, po pošti 10 kr. več. Dobiva se v knjigarni Bambergovi v Ljubljani in po vseh drugih knjigarnah — Obširneje prihodnjič. I. Letopis slovenskih posojilnic 1890. Zveza slovenskih posojilnic podaja v tem prvem letopisu točno poročilo o delovanji in stanji slovenskih posojilnic in »Zveze« same v lanskem letu. Dočim je prej »Zadruga« ustrezala posojilnicam in služila denarnemu in gospodarskemu napredku po Slovenskem, prevzel je sedaj to nalogo »Letopis«, katerega je sestavil g. ravnatelj Ivan Lapajne na Krškem. Izza dvajset let se je pojavil pri slovenskih posojilnicah velikanski napredek. Takrat še ni bilo razven »Obrtnega pomožnega društva« v Ljubljani nobene posojilnice, letos pa jih je ustanovljenih že 47, ki so po deželah razdeljene tako-le: na Koroškem jih je iz, na Kranjskem 13, na Primorskem 4, na Štajerskem 18. Vse skupaj so imele lani 8,828.099 gld. denarnega prometa (za 893.077 gld. več nego leta 1889). Najkrepkejša je celjska posojilnica, ki je letos praznovala prvo desetletnico svojo. — »Letopis« obseza v tabelah vse, kar se do-staje poslovanja naših posojilnic; vsako tabelo pojasnjujejo posebne opomnje. Sestavljen je pregledno in vestno, čistejši jezik pa bi mu semtertja ne bil na kvar.