197
Politične stvari.
Spominek ,,Turjaškega" in državni zbor.
Neprijazen sprejem nemških turnarjev, ki so povodom razkritja spominske plošče nemškega pesnika »Turjaškega" hoteli Ljubljani nakloniti velikonemško demonstracijo, dal je naravno velikonemcem državnega zbora povod, z interpelacijo poskusiti naskok na slovenski narod in pa na vlado in mestni zastop ljubljanski.
Interpelanti Menger, Heilsberg, Pickert, Strache, Derschatta, Kraus, Wenzlitzke, Bos, Pernerstorfer, Fuss, Ausserer, Steinwender, Weitlof in še drugi vprašali so po ouširneui, z uapadi na, Slovence napolnjenem popisu I ljubljanskih dogodeb od dne 3. junija t. 1. ministra notranjih zadev:
„Po katerih sredstvih namerava seči njegova pre-vzvišenost gospod minister notranjih zadev v ta namen, da se avstrijskim Nemcem, ki so po omenjenih dogod-bah v svojih najžlahnejih čutilih najglobokeje žaljeni, da zadostenje, dalje, da se nemudoma zopet pridobijo za vzdržavanje miru in reda neizogibna poroštva, katera so v resni nevarnosti vsled početja sedanjega ljubljanskega mestnega zastopa?"
Ker interpelanti v teku 12 dni niso prejeli odgovora, ponovili so interpelacijo dne 17. junija; minuli petek, pa je grof Taaffe na omenjeno interpelacijo odgovoril tako-le:
čast mi je na to interpelacijo sledeče odgovoriti: Namen, avstrijskemu domoljubu grofu Antonu Au-erspergu, odličnemu pesniku Anastaziju Griinu v rojstnem mestu Ljubljani postaviti časten spominek, bil je gotovo hvale vreden, in morebiti da bi bilo stvari bolj primerno, ako bi se bil večji krog deležnikov združil v sklepu, domoljuba, izredno duhovitost, pesnika, ki je svoji domovini kranjski, svojemu rojstnemu mestu Ljubljani v slavo, po njegovi smrti skupno častiti.
Ako se je te misli poprijel in jo izvršil samo nemški „Turnverein" v Ljubljani in se mu nasproti skoraj ave leti trajajočih priprav od deželne vlade ni stavilo nikaKoršnih zaprek, tedaj se v tem ne more uvidevati zla volja vladinih organov, posebno ker se ne more tajiti, da ni bilo s lne potrebe, napravo spominka za politiko, pesnika — uvrstevati v okvir pravilnega delokroga telovadnega društva.   (Veselost na desni.)
Pa tudi od strani mestnega upravništva ljubljanskega se podvzetju nemškega „Turnvereina" ni nasprotovalo ter se je stavbensko-uradno dovoljenje za vzi-danje spominka v zidovje križanske hiše podelilo brez oporekanja. (Klic z levice: Saj niso mogli prepovedati). Se le potem, ko je spored slavnosti razkritja od dne 3. junija deželna vlada po zaslišanji mestnega magistrata kot političnega urada prve stopnje z ozirom na postavo o pravici zborovanja z malimi premembami, z ozirom na varnost vtemeljenimi, odobrila s premembo , da se ima vračanje sprevoda od slavnostnega sprevoda v ka-zinski vrt skrajšati, pričelo se je ono obžaljivo narodno
 ravsanje, katero je pripeljalo do sklepa ljubljanskega mestnega odbora z dne 1. junija in k neljubim izgredom dne 3. junija in slednjih dni.
Potem, ko so najprej nemški deželni časniki vsled vabila od ljubljanskega „Turnvereinaa došlega različnim društvam v znani pretiranosti in z navadnimi frazami (tako je! na desni, — ugovor na levi; poslanec Kin-dermann: ti hudobni razbijajoči Nemci!) napravo Anastazij Griinovega spomenika v Ljubljani in predstoječo slovesnost kot orjaško delo nemškega duha (klici na levi: gotovo!) kot hvalevreden korak hrambe v boju z drugo narodnostjo dežele (čujte! na desni) itd., označili, en slovensko-narodni list v Ljubljani zagnal je v nasprotnem smislu najojstrejši glas in se je ta list, čeravno po gosposki zaplenjen, razširil v nižjih krogih slovenskega prebivalstva, katerega se je polastila neka razburjenost, katera ni mogla ostati brez vpliva na nemške kroge.
Pri takih okoliščinah in pod vplivom raščečega narodnega razburjenja zbral se je dne 1. junija mestni odbor ljubljanski, da bi sklepal o vabilu nemškega „Turn-vereina" zarad vdeležbe pri svečanosti in zarad sprejetja spominka v varstvo občine.
Sklepi občinskega sveta, spominka ne sprejeti v varstvo, ako bi deželna vlada prošnje občine svečanost prepovedati, ne vslišala — pa bi mestna občina odgovornosti za javni mir in red ne prevzela, ampak da bi deželni vladi skrb za vzdržavanje miru prepustila, brez dvombe zaslužijo obsodbo, ker niso v soglasji s postavno dolžnostjo mest z lastnim statutom, katerim pristaja delovanje političnih uradov prve instance.
Deželni predsednik kranjski je tudi takoj, ko je dobil vednost od teh sklepov z razpisom z dne 2. junija t. 1. št. 1374 občini razložil dolžnost, katera ji pripada po postavi in ji je dalje vsled telegrafičnega naročila z dne 2. junija naznanila, da je izrečeno odklonenje odgovornosti po občinskem pravilniku nedopustljivo.
Ob enem je deželni predsednik z nadrobnimi naročili glede postopanja občinskih organov, s pozvanjem 30 žandarjev v Ljubljano, s primernimi ukazi do sosednih okrajnih glavarstev za slučaj izletov slavnostnih gostov v okolico ljubljansko, konečno s prepovedjo slovesnega uhoda od zunaj prUedših slavnostnih gostov, na kar se pri prvič predloženem in odobrenem sporedu ni oziraL, vse primerne naredbe ukrenil, da bi se motenje slavnosti kolikor moč zabranilo.
Ako se je vklub temu dne 3. junija in slednje dni pripetilo obžalovalno motenje javnega miru in reda v Ljubljani, tedaj se more to smatrati za izrastek prenapetega, po zlobnem hujskanji motenega narodnostnega čutstva, katero konečno hoče v najprostejših, najnarav-nejših činih videti hudobno izživljanje, nikakor pa ne kot nasledek zanemarjenja dolžnosti katerekoli oblasti (oho! na levi), tudi ne pri mestni občini ljubljanski. (Čujte! čujte! na levi.)
Oblastnije v Ljubljani in izrekoma tudi magistrat z županom na čelu kot izvrševalec mestnega odbora je po poročilih mi predloženih, svojo dolžnost nasproti cestnim izgredom v najpolnejši meri izpolnil.  (Čujte! na desni.)
Njegovemu neumornemu prizadevanju, katero je segalo na vse strani in je bilo hvale vredno podpirano po poveljništvu vojne posadke v Ljubljani je pripisati, da so se cestne demonstracije omejile na nabiranji velikih množin ljudstva in na neredno vpitje in da se ni nikjer pripetilo poškodovanje osebe ali imetja.
Mestna občina pa je Anastazij Griinov spominek dejansko sprejela v svoje varstvo (čujte! na desni, — smeh na levi), ker je takoj po svečanosti odkritja pri njem nastavila redarja za čuvaja (nov smeh na levi in klic: „Turnverein* ga je plačal), in ko ga je vendar-le pobalinska roka pomazala, takoj dala osnažiti.
Iz dejansko primernega vedenja občinskih organov v Ljubljani v času tamošnjih cestnih izgredov  se   uže
vidi, da je občinski zastop takoj sam spoznal, da svojih sklepov z dne 1. junija ne more vzdržati in jih je zato z lastnim postopanjem primerno predrugačil.
Tolmačenje, katero mestni svet v sklepu z dne 9. junija svojim prejšnjim sklepom z dne 1. junija dajati skuša in katero mi je osebno k meni došli župan naznanil, daje daljni dokaz, da se je pri mestnem svetu popolna zavest povrnila, katero stanje in katere dolžnosti mu v upravnem državnem organizmu pripadajo (smeh in klic na levi: to je izvrstno!) in se z gotovostjo sme pričakovati, da v njihovem prihodnjem ravnanji tudi trenutek omahovanja ali obotavljanja glede na spolnovanje njegovih dolžnosti nastopil ne bo.   (Dobro! na desni.)
V kolikor me tedaj prašatelji vprašajo, po katerih sredstvih seči hočem, da se zopet podajo potrebna poroštva za vzdržavanje miru in reda, katerim ravnanje sedanjega ljubjanskega mestnega zastopništva najres-nejše preti, morem na to odgovoriti, da nevarnosti za mir in red vsled ravnanja sedanjega ljubljanskega mestnega zastopništva za sedanjost inzaprihodnost uvideti ne morem (dobro! dobro! na desni, — ugovor na levi), in tedaj nimam povoda, segati po posebnih sredstvih, da bi si pridobil poroštev v tej zadevi. — V kolikor pa sem bil vprašan, katerih sredstev se hočem poslužiti, da bi »najglobokeje žaljenim in v njihovih najžlahnejših čutstvih zadetim avstrijskim Nemcem podal zadostenja", izreči moram gotovo ne neopravičeno dvombo, jeli so avstrijski Nemci res voljni, se žaljene in v svojih najžlahnejih čutstvih zadete se čutiti po početji večinoma iz šolarjev, pouličnih pobalinov in rokodelskih učencev obstoječe ljudske množice v Ljubljani. (Veselost na desni, glasni ugovor in klic na levi: z vštetim mestnim svetom!)
Ako bi to proti mojemu pričakovanji vendar-le bilo, tedaj bi žaljenim in prizadetim moral prepustiti, v policijskih kaznih, katere so cestne izgrednike zadele ali jih še bodo prizadele, ono zadostenje uvidevati (živahna veselost na desni), katera se jim pri razloženih razmerah in v mejah okvira postave podati more. (Živahna pohvala in ploskanje na desni.)
Predlog Mengerjev, da naj bo o tem odgovoru v prihodnji seji razgovor,  bil je z veliko večino zavržen.
198