Domače vesti • Voljtve novih dekanov na naši univer- si. Za dekane fakultet na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani so bili za študij- sko leto 1938/39 izvoljeni: filozofske: red. prof. dr. Kidrič Franc; jurjdiòne: red. prof. dr. Korošec Viktor; medicinske: red. prof. dr. Plečnik Janez; tehniške: dr. Gosar An- drej; teološke: red. prof. dr. Snoj Andrej. Kot prodekani fakultet pa bodo fungirali: na filozofski: red. prof. dr. Kelemiina Ja- kob, na juridični red. prof. dr. Sajovic Ru- dolf, na medicinski: red. prof. dr. Kansky Evgen, na tehniški: red. prof. inž. Osana Marij, na teološki: red. prof. dr. Siavič Ma- tija. • Odkritje spominske plošče pesniku in pisatelju Antonu L'meKu-OktSkemu ob priliki stoletnice njegovega rojstva bo 31. t. m. v njegovi rojstni vasi na Okiču pri Boš tan ju ob Savi. Ta dan je v vaški po- družnici proščenje in zato bode od strani domačinov udeležba velika. Izhodišče za O kič je postaja Sevnica ob Savi. Tam bo- do vozovi za goste na razpolago proti ma- lenkostni oškodnini do vznožja Topolov- ca, od koder je uro hoda po senci do Oki- ča! Spored objavimo kasneje. Prireditve- ni odbor. • Novi rektor ekonomske visoke šole v Zagrebu. Profesorski svet ekonomske viso- ke kome rei ialne šole v Zagrebu je izvolil za novo šolsko leto za rektorja red- nega profesorja dr. Evgena Sladoviča. V današnjih pomembnih časih je VSAK INTELEKTUALEC DOLŽAN, da čimbolj poglobi svoje znanje o tokovih, ki usmer- jajo usodo našega naroda, Evrope, člo- veštva. Kulturna in socialna revija Misel in delo je bogat mesečni zbornik gradiva, ki Vas postavlja sredi razvojnega toka današnjice. Njeni članki, njen obzornik, njena poročila — vsa njena vsebina je neobhoden vade- mecum za človeka, ki hoče globlje pogle- dati v bistvo naših kulturnih, političnih, socialnih vprašanj in ki si želi širokega razgleda na njih razvoj. Naročite Misel in delo, našo najboljšo revijo. Celoletna naročnina stane le 60 din, pol- letna 30 Din. Naročnino pošljite na upravo »Misli in dela«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. i. *jadranska razstava, ena od največjih in najlepših atrakcij, kar jih je imel Za- greb v zadnjih letih, je bila zaključena v torek zvečer. Statistični podatki o števi- lu obiskovalcev še niso urejeni, računa pa se iahko, da je razstavo obiskalo nad 80 tisoč oseb. To je izredno veliko število. Če prištejemo še one obiskovalce, ki so imeli posebna vabila, lahko rečemo, da je bil obisk še za kakih 10.000 oseb večji. Največ obiskovalcev je bilo iz Zagreba, med pokrajinami pa so na prvem mestu Hrvatsko Primorje, Dalmacija, Herceg- Bosna in Slavonija. * Desetletnica društva vegetarijancev v Zagrebu. Konec junija leta 1928. so usta- novili zagrebški vegetarijanci svojo orga- nizacijo pod imenom »Vegetarsko dru- štvo«. Zdaj ob desetletnici bo društveno glasilo »Vegetarizem« obširno opisalo de- setletno delovanje in prizadevanje dru- štva, dr. Ivo Hengister, ki predseduje dru- štvu od ustanovitve, pa bo imel javno pre- davanje. • Motorni vlak; na progi Beograd — Du. brovnik, ki so bili z uspehom preizkušeni takoj, ko so prišli iz tovarne, pridejo v pro- met okrog 15. t. m. Vozni red za motornf vlake na progi Beograd — Sarajevo — Du- brovnik je že sestavljen. Vožnja od Beogra- da do Dubrovnika bo tra;ala 16 in pol ure. K dosedanjj ceni na tej progi bo treba ne- kaj^ doplačat j, koliko pa še ni določeno. Do- plačati bodo morali vsi potniki, tudi oni, ki imajo vozne olajšave, in celo železni- i carji. * članstvu Učiteljskega pevskega zbo- ra »Emila Adamiča«, članstvo opozarja- mo, da smo poslali na njihova šolska upra- viteljeva važno okrožnico. Kdor ne bi prejel te okrožnice v teku enega tedna, naj sporoči tajništvu UPZ. Okrožnica je zelo važna, tečaj je preložen. Odbor. * Lep odmev kresovanja. Učenca Molik Karel in Jerauš Ivan iz Borovnice sta pri- redila kresni večer. Ob tej priliki sta se spomnila tistih, katerim tudi najmogočnej- ši kres ne more vžgati v očeh žarek svetlo- be, ter nabrala pri prisotnih za slepe otroke I znesek 220> din. Požrtvovalnima učencema in vsem darovalcem se uprava zavoda za sle- pe otroke v Kočevju naj prisrčne je zahvalju- je! * Za ureditev službenega razmerja med delodajalci in uslužbenci gostinskih obra- tov se je sestala posebna konferenca v Dubrovniku, katere se udeležuje tudi de- legat ministrstva socialne politike, ki je odredilo to konferenco, da se že vendar enkrat uvede med delodajalci in uslužben- ci gostinskih obratov kolektivna pogodba. Konference se udeležujejo predstavniki tr- govske in delavske zbornice. Delodajalci so pripravljeni podpisati kolektivno po- godbo, ki bi imela za podlago naredbo o minimalnih mezdah. LETOS NOVO ADAPTIRANI HOTEL S. P. D. Zlatorog" ob Bohinjskem jezeru prične redno obratovati od 15. julija 1938 dalje. — Na razpolago sobe s tekočo mrzlo in toplo vodo. * Zgodovinski dokumenti Banjaluke iz turške dobe. Na podstrešju okrajnega gla- varstva v Banjalukj so našli velik sklad originalnih dokumentov iz dobe turške vla- davine. Te dokumente je zdaj pregledal ku- stos sarajevskega muzeja. Po pregledu »o dokumente odpremili v sarajevski muzej, čeprav so v Banjaluki mnogi zahtevali, naj bi ostali dokumenti v domačem kraju. Sklad dokumentov tehta 60 kg. * Promet na cestj Labore — Kranj. Ker je sedanji zasilni promet po zoženi stari državni cesti Labore — Kranj težaven in ker se bo iz tehničnih razlogov s polaga- njem kock na'novi cesti pričelo šele jese- ni, se bo dne 10. t. m. novi preloženi del ceste Labore — Kranj začasno prepustil javnemu, toda iz raznih tehničnih ozirov samo avtomobilskemu prometu. Vprežna vozila morajo brezpogojno voziti le po sta- ri cesti. * Na dan 300.000 din za sladoled izdajo v Zagrebu in poje povprečno vsak Zagreb- čan za 1 din sladoleda. Tržno nadzorstvo zagrebške mestne občine je lani ugotovilo, da je sladoled, ki ga prodajajo po ulicah, v 25 odstotkih primerov umetno barvan. Pred dvema letoma so v Zagrebu prepove- dali prevažanje in prodajanje sladoleda z vozički in po tej prepovedi se je kakovost sladoleda preoei dvignila in tudi kontrola ie olajšana. Po kakovosti pa še vedno pravi io, da sladoled v Zagrebu precej zaostaja za sladoledom, ki ga na primer prodajajo na Sušaku. * Zakon ki je razburil vso vas, je ločen. V Rakovjci pri Samoboru ie pred kakimi 4 meseci povzročila veliko razburjenje snu- bitev nekega Ivana Kupreša, ki se je za- ljubil v vaško lepotico Marico Hržičevo. Vas se je takoj razdelila na dva tabora: manjši za Kupreša, večji pa za MariČinega očeta, ki snubca ni maral. V vsej vasi ie zaradi te snubitve vrelo kakor v peklu. Prišlo je do hudih pretepov in mnogo bojevnikov obeh taborov je prišlo v zapore. Naposled sta se Ivan in Marica poročila in na dan poroke ". bilo seveda največ tepežev. Zdaj pa sla se Ivan in Marica loč;la, vaščani pa se še vedno ne morejo pomiriti. v * Tele s šestimi nogami. Prejeli smo: Posestnici Frančiški Perovi v Drtiji, ob- čina Moravče pri Kamniku, je pred 14 dnevi povrgla krava zdravo tele, ki ima šest nog. živalca je zdrava in se normal- no razvija. JL@jp@ JC S!H KoScah v udobnem domu, obdanem od planinskih vrhov. Par dni izprehodov v svežem planinskem zraku, v senci visokoležečih gozdov in ob izvrstni prehrani, ki jo nudi planinski dom, si vsakdo — kakor čudežno — okrepi telo in duha. — Vsa celodnevna oskrba din 45.—. — Otroci 33% popust. • Tudi r Mrši Avstriji voriž na desm. I* Gornje Radgone nam pišejo: Dne L t m. je bii tudi na nemški strani uveden nov cestni redu, o čemer pričajo številne opozorilne table v sosedni Radgoni. Tudi tam je zdaj treba voziti le po desni strani kakor pri nas. Nedvomno je, da bodo s tem odpravljene mnoge nesreče, ki so se doslej dogajale na bivši avstrijski strani, zlasti v obmejnih krajih, koder se je doslej vozilo po levi strani. * Ni zaprek pri potovanju na zdravljenje v Češkoslovaško. iz kopališča Pistyan po- ročajo, da navzlic vsem vznemirjajočim ve- stem število obiskovalcev ni zmanjšano. 20. junija ie javila uradna zdraviliška komi- sija 11.126 obiskovalcev, dočm jih je bilo lani ob istem času samo 10.465. Anglija, ki je gotovo zelo oprezna iin občutljiva, ie za- stopana s 101 gostom. To ie znamenje zaupanja. Z vlaki prihajajo vsak dan novi gostje in zračni promet je s priključkom Pistyana v transevropsko zračno zvezo mnogo pridobil Progo London — Pistyan preletijo letala v 5 urah, spuščajo pa se samo v Pragi. Številne vesti o mednarodnih turnirjih golfa Ln tenisa, ki bodo ta mesec, ter o mednarodnem bridge turnirju doka- zujejo. da j e sezona popolnoma normalna in mirna. Kot posebno atrakcijo je treba omeniti, da so vzeli v okolici kopališča v najem lovišče rib. Prijatelji in citateli- li- sta. ki so že v pistyanskem kopališču, nam pišejo, naj svetujemo v^e lolnikom, ki so prihod odgodili, da pridejo čimprej tja, da bodo v miru ira udobnosti deležni okrepči- la. V kopališču ie vse v najlepšem re>du in miru, prijetno in udobno, da bolj biti ne more, sicer je pa tudi revmatlzem močnejši kakor neosnovan političen strah. • Volkovj napadajo staje po bosanskih planinah. Po planini Majevici še zdaj eredi poletja tolpe nolkov vdirajo v staje ter povzročajo revnemu prebivalstvu veliko škodo. Največ škode so zver; povzročile po- sestnikom iz Raztošnice, Teotaka in Raza- ma. V nekaj tednih so volkovj poklali tem revnim kmetom nad 70 glav živine. Oblasti v Sarajev.' dobivajo prošnje, naj se čimprej organizira lov na volkove, ker 90 planšarji in kmetje brez orožja ter ne morejo braniti svoie živine. Že dolga leta se ni zgodilo, da bi se po bosanskih planinah med poletjem pojavljali volkovi v tako velikem številu. ii» (glh ji i• tj^ Sffcsggs -i r §53 I Harry Baur kot KINO MATICA »SARATI GROZNI« Predstave ob 16^ 19.15 in 21.15 uri I Iz Ljubljane a_ Vojni dobrovoljcif Danes v petek, ob 16.10. prispejo v Ljubljano z vsesokol- skega zleta naši Sokoliči, Sokolice in Soko- li. Naša organizacija se sprejema korpora- tivno udeleži in pozivamo tudi vso jugoslo- vensko javnost, da sprejme dostojno naše sokolske viteze. Na sokolskem zletu v Pra- gi je bila naša iz sokolske vzgoje rojena dobrovoljska ideja: osvobojenje in uedinje- nje slovanskih narodov vnovič potrjena. V Pragi smo v bojih preizkušeno bratstvo s češkoslovaškim narodom vnovič obnovili in vsemu svetu javno povedali, da ostane slovanska vzajemnost taka, kot je bila utr- jena z dobrovoljci in legionarji v vojni za osvobojenje. Zato je dolžnost vsakega pra- vega Jugoslovena, da dostojno sprejme v beli Ljubljani one Sokole, ki so imeli sre- čo, manifestirati naše bratstvo in edin- stvo s Čehoslovaki v Pragi pred vsem sve- tom. Sreska organizacija vojnih dobrovolj- cev v Ljubljani. u Jugosiovenski nacionalistični aKa- demski klub VifcšKega kralja Aleksandra I. Zedinitelja vabi vse člane v Ljubljani, da se udeleže sprejema naših Sokolov, ki se ob 16.10 vrnejo iz bratske Prage. u— Idrijski Krožek. Vse idrijske rojake in njih prijatelje vabimo, da se udeleže pogreba našega rojaka g. rudarskega glavarja ing. Močnika Josipa, ki bo izpred hiše žalosti, Domobranska c. 12. danes ob 16.30. OSJEČKA UEVAONICA ŽEtJEZA i TVOR NIČA STROJ EVA 0.0 • Zločin, zasnovan po pustolovski zgodbi. Opisali smo že kako bogato zalogo šund-li- terature sta imela zagrebška obrtniška va- lenca, kj sta ubila svojega tovariša Zdenka Puha, da bi mogla iz garaže ukrasti avto- mobil. V >bleki 18-letnega ubijalca Pa- rackoviča, ki ie bil oče zločinskega, načrta, so našli pustolovsko zgodbico z naslovom »Zeleni avtomobile. Vse, kar je v tej zgd- bi, je dalo fantoma pobudo za zločin jn tudi za pustolovske naklepe, ki sta jih gojila. Slučajno ie bil tudi avtomobil, ki sta ta iz- brala v garaži zelen. Ubijalca so zdaj izro- čili sodišču. * Operetne predstave T Opatiji, četrta predstava operet v Opatiji bo od 3. do 15. avgusta. Predstavljali bodo tri operete in bo slavni skladatelj Mascagni sam dirigi- ral svoje delo. Kot dirigenti bodo nastopali tudi Paul Abraham, Federico del Cupolo in Naeghel. Od skladatelja Abrahama bodo predvajali opereto >Roxvc, od J. Straussa pa opereto »Cigan-baronc. Nastopali bodo prvovrstni umetniki kakor Mafalda Fave- ro, Barsony Rosy, Nerina Ferrari, Mangini, Alfred Zjiliani, Denes Oskar. Itd. Inscena- cija bo prvovrstna in se lahko že danes re- če, da bodo imele operetne prireditve v Opafciii največji uspeh. Predno odidete na počitnice ali Vaš letni oddih, se oglasite pri Foto Touristu Lojzu Šmucu NA ALEKSANDROVI CESTI 8, kjer dobite sveže filme ter 5 minut stro- kovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetljite Vaš film ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin. I KINO SLOGA — Telefon 27-80. Danes poslednjič vesela smehapolna komedija FANFARA LJUBEZNI Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri I a— Družba CMD je prejela ob priliki praznika sv. Cirila in Metoda za Obrambni sklad: od podružnice Krani 400 din, od po- družnioe Litiia 200 din. skupaj 600 din. Is- krena hvala! u— Klub Primork daruje v počastitev spomina svoje neumorne sodelavke blago- pokojne gospe Karle Šaplje 300 din revne- mu dijaku. u— žrebanje nagrad naročnikom »PRO- TEJA«, ki so plačali naročnino pred izi- dom 3. številke, in vsem prijateljem te- ga lista, ki so pridobili novega stalnega naročnika, bo 10. t. m. v društvenem lo- kalu v Beethovnovi ulici 2. še je čas! Pri- dobite novih naročnikov naši najboljši in najlepši poljudni reviji o prirodi! Plačaj- te naročnino za PROTEUS! u— Neznan obešenec v gozdu. V sredo popoldne sta dva okoličana nabirala lipo- vo cvetje ob gozdu pri Klečali. Eden iz- med njiju je na lepem opazil, da v gozdu nekdo nekam čudno nepremično stoji. Ko sta se približala, sta šele opazila, da ne- znanec visi na veji. Pohitela sta v vas in obvestila ježenske orožnike o žalostni najdbi. Orožniki so dali truplo takoj pre- peljati v mrtvašnico pokopališča v Stoži- cah, hkratu pa so uvedli poizvedbe, kdo bi samomorilec utegnil biti. Neznani mrt- vec je kakšnih 30 do 35 let star, nekoliko plešast, gladko ostrižen, ima pristrižene svetle brke, zdrave zobe in je srednje ra- sti Oblečen je bdi v lepo obleko s črnim, skoraj novim površnikom, športno sraj- co in črtastimi hlačami, obut pa je bil v težke delovne čevlje. Pri sebi ni imel ni- ti kakih listin niti denarja. u— Roparski napad pri čadu. Kako malo je v Ljubljani poskrbljeno za var- nost življenja in imetja, kakor hitro se človek nekaj korakov oddalji od središča, nam najbolj nazorno priča razburljivi do- godek, ki ga je v torek večer doživela na- takarica Ivanka Debevčeva v gostilni pri čadu pod Rožnikom. Okrog 23.30 je kon- čala svoje dnevno delo, pa je stopila k hišnim vratom, da zaklene. Tisti hip je izpod kostanjev na dvorišču stopil mlajši človek brez klobuka in jo ljubeznivo na- govoril. A preden ga je natakarica mogla vprašati, kaj želi, ji je neznanec že iztr- gal iz rok lesen krožnik, na katerem je imela za okrog 200 din kovanega drobi- ža in sto tak, nato pa pobegnil proti Rož- niku. Natakarica je zaklicala na pomoč in nekaj časa tudi zasledovala roparja, a je kmalu izginil v gozdu. Iz Celja e— Danes se vrnejo Sokoli in Sokolice iz Prage. Pozivamo Celjane, da pridejo da- nes ob 10.45 dopoldne tia celjski kolodvor k sprejemu iz Prace vračajočih se Sokolov in Sokolic. Če bi nastala glede prihoda ka- ka večja sprememba, bo to objavljeno v društveni omarici na poslopju Ljubljanske kreditne banke. e— Letalskj miting v Celju. Celjski mest- ni odbor kr. jugoslovenskega Aerokluba »Naša krila« bo priredil v avgustu v Cel tu velik letalski mitins. združen z letalsko razstavo. Razstava bo od 10. do 15. avgusta, glavna letalska dneva pa bosta 14. in 15. avgusta. Celjsko letalsko u druženje bo s tem proslavilo lOletnico obstoja. KINO UNION. """"**"" »UBIJALEC S KRINKO«. e— Brezuspešna licitacija za regulacijo Savinje. Pri lanski upravi je bila za pone- deljek 4. t,, m. razpisana pismena ponudbe- na licitacija za oddajo del v četrti etapi regulacije Savinje pod Celjem. Ponudnikov i« bilo pet. Ker pa sta imela samo dva po- nudnika vse pogoje za udeležbo pri lici- taciji, ie morala licitacija iz formalnih razlogov izostati. Sedaj bo morala banska uprava razpisati drugo licitacijo. S tem je izisubljem en mesec v najugodnejši sezoni za regulacijska dela. Ker bo regulacija Sa- vinje v tretji etapi v nekaj dneh zaključe- na, bo nastal med tretjo in četrto etapo presledek, ki bo težko prizadel že itak ze- lo skromno plačano delavstvo pri reguaa- ciji Savinje. e— V nedeljo zopet ne bo toka. Kranj- ske deželne elektrarne bodo v nedeljo 10. t. m. od 6. do 13.30 zaradi nujnega popra- vila zopet ukinile električni tok v Celju im okolici. Pogoste ukinitve toka povzroča- jo med prebivalstvom upravičeno nevoljo. e— Dve težki nesreči pri delu. V rudni- ku Hudi jami pri Laškem sta v torek dva jamska vozička stisnila 34 letnega delavca Ivana Črešnjarja in mu zmečkala desno ro- ko. V stolarai na Teharju je v sredo ehr- kularka zgrabila 26 letnega delavca Miho Kresnjka za levo roko ter mu odrezala kazale« in razmesarila dva prsta. Iz Maribora a—Poveljnik mariborske orožniške čete kapetan Mavric je ob zaključku zasliše- vanja razbojnika Melhiorja Pintariča in njegovih pajdašev zaprosil poročevalce posameznih listov, naj v tisku izrečemo njegovo zahvalo vsem, ki so na kakršen- koli način pripomogli, da so se zločinski in razbojniški pohodi Pintaričeve tolpe popolnoma pojasnili Posebno se povelj- stvo orožniške čete zahvaljuje vrlim Ptuj- skogorčanom, ki so zajeli razbojnika Pin- tariča. Obenem pa naproša javnost, naj sodeluje pri zasledovanju razbojnika Jo- sipa Kodra ter naj njegov morebitni po- jav takoj sporoči najbližji orožniški po- staji. Kdor bi Kodru dajal potuho ah ga skrival, bo najstrožje kaznovan. a— Marenberg dobi Sokolski dom. Na praznik obeh slovanskih blagovestnikov je bila slovesno zasajena lopata za izkop temeljev Sokolskega doma v Marenbergu. Gradi ga po načrtih br. Končnika iz Ma- ribora marenberški stavbni podjetnik Preglan. Sokolski dom, ki ga bodo otvo- rili že 1. decembra, bo nosil ime viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja. DR. RUDOLF L O V R E C ne ordinira do 26. julija! MMMAMM^MARNMMMM^MMMMMMMMAM^MMMM^M^MMAMMM—MMMBMMMMMMMMMMMMM^MMM a— Smrt blage gospe. Pri Sv. Ožboltu ob Dravi je preminula blaga gospa in dobra žena, gospa Milka Jurca. rojena Kutin. Bi- la je dobrosrčna plemenita žena, ki jo bo- do ohranili v svetlem spx>mkiu vsi, ki so jo poznali. Žalujočim naše toplo sočutje! a— 45.000 din škode trpi posestnik Ba- šar Leopold iz Andrencev v Slovenskih goricah, ki mu je domačija zgorela do taL Ogenj je vpepeplil tudi 10.000 kg sena ter gospodarsko orodje 131etni hlapček Slavko Jurančič je hotel z gorečim šo- pom slame uničiti roj os, ki so se ugne- zdile na gospodarskem poslopju. Pri tem pa je tako neprevidno ravnal, da se je vnelo bližnje listje in se je ogenj raz- širil na vse ostale objekte. Gasilci od Sv. Antona so se morali zelo truditi, da ni prešel požar na sosedna gospodarska po- slopja Zložljiv fotoaparat 6 9 s samosprožilcem samo Din 300.— PREMIERA! ANNABELLA Danes ob 19.15 in 21.15 uri. Kino Union, Tet 22-21 v prekrasnem filmu ruskega sižeja »LA CITADELLE DU STLANCE« TRDNJAVA TIŠINE »Nocoj je pa en lep večer » <.« Narodna pesem o prigodah vasovanja v itaši vasi Ljubljana. 7. julija Zdaj ko jadra sonce visoko po nebu, ko pobledevajo rujne zar,e pozno na večer, je zajed življenje na kmetih poseben čar. Dol- gi vlaki hite iz mest med naše lepe gore. trume izletnikov beže od nedelie do nede- lje v naročja planin, kjer se med prijazni- mi vasmi, v senej šumečih gozdov im hla- du bistrih rek prepuste zlati svobodi. Visoko poletje priklenja dežeiane od zore do mraka na plodno zemljo. Klepet priostre nja kos in smrtni seiest padajoče trave se zdaj seli iz dolin v sončne in osojne seno- žeti. Pisane rute in svetli predpasniki gTabljic se blešče iz grmovja v poletnem soncu, kljub trdemu dehi in prelitem potu kipi iz razigranih, vriskajočih src radost, da odmeva od gora tja dolj do diremajočih vasic, skritih med krošnjami sadnega drev- ja. Košnja in žetev sta najlepša opravka na kmetih, ki jima pribije lega na visokem še neprimerno več lepote kakor v ravninah. Globoko v dolinah trepečejo srebrni tra- kovi voda, z belih zaprašenih cest vstajajo oblaki — tu zgoraj se pa prša napno v sve- žem planinskem zraku in srce se nehote tesneje privi je k srcu. Po vijugastih in strmih poteh prevažajo dišeče seno, snope v skednje ki kozolce in kdor je bil kdaj koli deležen teh opravkov, je na večer mo- ral priznati, da ima življenje med gorami lep del neekvarjeme poezije. Od kresnega tedna, ko se o®laša iz grmovja klepanje ko- se. do žetve in miacve, slačenja im robkanja koruze ter trgatve se drami' na deželi ve- sela radost, ki iskri oko in vžiga srce. Premnogo teh lepih strani življenja na kmetih je nanizala naša narodna pesem. Ko mine maj in se rožnik razcvete čez travnike zardi na oknih naših vasi ži- vordeč nageljnov cvet. Med dišečim rožma- rinom in roženkravtom trepeče v vedno krajših nočeh dekletovo srce. Jasne poletne noči — to je dota, ko doseže vasovanje na kmetih svoj višek in mladina kljub utruje- nosti čez dan ne pozna počitka ko poje: Lepšega ni na svetu, kakor so fantje, de- kleta. Kamor se kolj poda vse tra za ljubi ima, lahko bom zmirom vesel'ga serca! Ko pade mrak na zemljo in se prižgo zvezde na nebu, ko ležejo ljudje trudni k počitku in se po košeninah oglaša čiri mu- ri, zavriskajo fantje na vasi: Nocoj je 'na lustna noč, luna sveti po noč, bod'ta potroètana, fantič in deklic! Vsem fantom je sončni zahod pri četek razposajenosti in vsi se vesele mesečine, fantovskega sonca. V Slovenskih goricah pojo: Sonce pojde za goro, pojbi že boj lftštni so hoj da dra, hoj da dra, pojbi že boj lüstni so. Gorenjci se pobahajo: Veseli smo, ki v vas gremo, ki žvižgamo in pojemo, da se razlega veseli glas, po ce- li vas' za kratek čas. V tihih vasicah, pod slamnato streho aH v imoviti hiši, ob potoku, v mlinu, na sa- moti v planinah, povsod kjer hočeš, je lju- bica doma. Daleč je nekaterim pot do nje, pa vse premore goreče fantovsko srce ko poje: t Nj dneva ne ure. ne temne noči. de b ti liubca ne bila. pred moj"mi očmi! Gorjani so seveda najbolj ponosni ua svoie dekle: Pojdem tj e gori, kjer potok začne Oori me kliče prijazno dekle. Koroški puabič se takole postavi: Či liepši dakliet, k' je Rutarica: se svieti in bliska ko zjuternica. Gorenjec mu pritrjuje: So rotarce okrogle od spredej od zad, so bele ko repe, pa sladke ko sad. — Po hri- bih visokih so tiče lepe. enake se gori de- kleta dobe. — Zakaj mar cvetlice v planin tak diše? Zato k' jim meglice serca ne ti- še. Zanimivo je, kako včasi hudomušno opi- suje slovenski vasovalec svoje dekle: Štajerci: Je mala, je bela, je luštna, ve- sela, prešmencano dekle, kak šiikano gre! — Bela ko mleko, rudeča ko kri: pri tisti bi bival tri tavžent noči! Na Goriškem: Moja ljubca je majhna, ma kratke noge. Malo poskoči je zraven me- ne. — Ima ličece rdeče in črne oči: pri njej bi vasoval do belega dne. — Moja ljubca je bela ko padeni sneg: ko mene zagleda, ii gre le na smeh. Na Koroškem: Ma pa skravžane vasce, črne oft: pri tačah dakletah so krače no- či. — Da lepa lih ni. je pa luba za tri, ie pa žvota tača, da jo vsaŠ rad ma. Hudo- mušni Boroveljčan se odreže: Siša je strha- na, skedenj pa ukvagt. Lubca je krofasta, söcöj pa pukvast. Na bivšem Kranjskem: Micka je majhna, pa ljubezniva nikol ne krega ee. das'glih odriva. — Poglej mojo Mioo, kak drobenti in fletno glavico postrani drži! Kanomelj- čan se takole postavi: Moja dekle je fajn, ko češnja na gmain: pa glih taka se m' zdi k' en žakelj smeti! Opeharjeni fant se hu- duje: Je suha ko terska, zelena ku mah, pa gleda ku sova, da je vsacšga strah. Naj- bolj ravnodušen ie tisti Kranjec, ki razso- di: Delih je majhina, vuner je ljuba: ima dva zuzika, kakor 'na druga. .. Seveda ni vsak za vasovamje in je treba včasi precejšnjo mero junaštva, če se predrzne kdo v vas k dekletom. Ljubo- sumnost fantov je, kakor pove žalostno po- glavje dnevne kronike, dovedla že mar- sikdaj do tragedij. PlaŠlJivi vasovalci so prišli v narodno pesem: Sem v Kotel v vas hodil, me strašilo je: so zelene smreke priklanjale se. V Koba- ridu pojo: Pod gankam sem stal, sem se tresel in bal: sem več mraza dobil ko lju- bice vžil. V Zagorju: Pa na lojtrc je stav, se ie tresu in bav: če »e mamca zbude, pa me z lojtrc spode. Ziljani: Dečva gre kra- ve mlejst, jaz grem na jasle sejst: pes je djav hav, hav. hav, da sem se zbav... TakSenle bojazljivec, četudi Ima kajžioo, v njei »dva cjmra in hram«, žalosten poje: A kaj mi pomaga ta hišica Maga, ker no- ter prebivam le sam ... Fantovsko sonce, bledi mesec, bi imel povedati marsikaj o vasovanju, če bi mogel govoriti Pod oknom ljubice se raanežijo srca ki s; imajo toliko povedati in štajer- ska narodna ie povezala idilo poletnih no- či takole: Zrasà je zrasfi zelem bor, nagna se v Mo- haričev dvor. Dvorek na bo rek se ljubita, Japee no AnjHca se obnjaba. L^aba m Anjička, kde pa epS? Ljubi moj Japee, fede mi veliš!... Mlada kri zapolie po žilah, v sjeöi polet- ni noči, ko diši s skednjev sveže seno ki trepečejo na nebu miri jade zvezd, ©e vnema ljubezen, ki je ni mogoče zadržati. Sam od sebe se fantom nameri korak pod okna lju- bice. Podjunčani so prepričani: Nihčer ne verjame in tudi kne more. kaj ena zavberna dečla zamore! Gorenjci vedo: Ni lepši blo stvari ko žensko telo, ki si avbico veže in parto cerno. V Rožu znajo: Ta lepe daklete po kamrah lažo, majo duri podperte s erženo slamo! Izkušeni va9ova