Poštnina piarana v gotovim. Leto IX., Št. 2 J („JUTRO" XIX., št. 130 a) Ljubljana, torek 7« 1938 Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva d — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. InseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7, Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerja. Ponedeljska Izdaja »življenje in svet" Cena t Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon ŠL 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošti prejsmana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. A ¥ NACIONALNEM TABORU Dve zborovanji v Bratislavi: na avtonomistični manifestaciji 18.000, na zborovanja nacionalnega tabora nad 100.000 ljudi — Odločne besede predsednika vlade dr. Hodže na naslov avtonomistov Pragi, 6. junija, br. Prihod delegacije ameriških Slovakov ki je prinesla iz Amerike original lako zvane pittsburške pogodbe iz leta 1918, so nameravali slovaški klerikalni a v tonom. tU izkoristili za velikopotezno manifestacijo v prilog svojega avtonomistične-ea programa. Napovedati so velikansko zborovanj*na katerem naj bi se pokazala ne samo moč klerikalne slovaške ljudske stranke patra Hlinka. nego tudi popolna solidarnost vseh Slovakov z njenimi zahtevami [e zvedelo, da bo prišel na svečano otvoritev prvega jugoslovenskega kongresa za ceste, ki je prirejen pod po-kicvitelistvom N; Vis. kneza uame^ta.ka Pavla, osebno tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, častni predsednik tega kongresa. Meščani m-sta Ljubljane, člani JRZ, so sklenili ob tej priliki pr».e-dit» preide*'' -ku vlarti dr Vi anu Sto'a-dinoviču svečan sprejem, ker je to tudi prvikrat, da se zadrži v Ljubljani predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič. Danes zjutraj okrog 9. so prišle na železniško postajo večje skupine Ljubljančanov, pristašev JRZ, da se udeleže svečanega sprejema predsednika vlade. Do prihoda beograjskega brzovlaka na ljubljansko postajo se je tu zbrala velika množica ljudstva, za katero je bil kolodvorski peron premajhen. Zato je dr. Stojadi-noviča pričakova'o še pred kolodvorom veliko število Ljubljančanov. Nekoliko po 10. uri je privozil na železniško postajo brzi vlak. železničarska godba kluba železničarjev JRZ je zaigrala pozdravno koračnico. Sprejema predsednika vlade se je udeležil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ban savske banovine dr. Ružič, predsednik ljubljanskega društva za ceste dr. Vrhunc, predstavniki kongresa za ceste, zatem podpredsednik ljubljanske mestne občine dr. Ravnihar, kot zastopnik banovinskega odbora JRZ dr. Ažman, v imenu krajevnega odbora JRZ g. Novak, narodni poslanci gg. dr. Koče, dr. šemrov in Kersnik, ravnatelj Jadranske podunavske banke g činonski, ravnatelj železniške direkcije v Ljubljani dr. Bončina. predsednik zveze fantovskih odsekov g. 2itko, celjski župan g. Mihelčič, mariborski podžupan Franjo 2ebot, predstavnik mladine JRZ g. Smersu, predsednik akademske mladine Slovenski jug g. Fišer in številni drugi. Predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič je izstopil iz vlaka v spremstvu gradbenega ministra Dobrivoja Stošoviča in šefov kabineta dr. Protiča in Tufegdži-ča. Ministrskega predsednika je pozdravil ob prihodu ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ter mu zaželel prisrčno dobrodošlico. Za njim je izrekel svoje pozdrave v imenu kongresa za ceste dr. Vrhunc, dalje tajnik krajevnega odbora JRZ g. Novak, kot predsednika JRZ je pozdravil dr. Stojadinoviča predstavnik ljubljanske mladine JRZ g. Smersu, v imenu akademske mladine »Slovenski jug« pa g. Fišer. Po pozdravnih govorih je poštna godba zaigrala državno himno, nakar je zbrana množica priredila navdušene ovacije Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in visokim gostom. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je odšel skozi gost špalir, ves nasmejan in dobro razpoložen z železniške postaje ter odzdravljal navdušeni množici. Z avtomobilom se je s spremstvom odpeljal na ljubljanski ve-lesejem. Množica ljudstva, ki se je zbrala k sprejemu predsednika vlade na kolodvoru, je nato razvila dolg sprevod ter odšla na čelu z godbo po ljubljanskih ulicah ter vzklikala Nj. Vel. kraliu, knezu namestniku Pavlu in voditelju Slovencev dr. Antonu Korošcu. Pred vhodom velesej-ma so predsednika vlade dr. Stojadinoviča ter njegovo spremstvo, v katerem sta bila poleg drugih tudi gradbeni minister g. Stošovič, prometni minister dr. Mehmed Spaho. pozdravili predstavniki veleseima, nakar so se visoki gostie podali v prostore kier je razstava cest. Tu je predsednika vlade pozdravil industrijalec g. Avgust Praprotnik. Predsednik vlade si ie v spremstvu ministrov dr. Spahe in Stošoviča ogledal natančno vso razstavo ter se posebno zanimal za razne grafikone, s katerimi je prikazano splošno stanje našfh cest. Iz glavnega paviljona razstave Cesta so se podali v italijanski oddelek te razstave, kjer je predsednika vlade pozdravil italijanski novinar Mario Nordio, za njim pa inž. G. Butorac. Visoki gostje so nato odšli v francoski paviljon, kjer jih je pozdravil francoski konzul g. Re-merand, nato pa si je predsednik vlade ogledal še ostale oddelke ljubljanskega ve-lesejma ter se pri odhodu vpisal v vele-sejmsko knjigo. Dr. Milan Stojadinovič je zatem odšel s svojim spremstvom v Trgovski dom, kjer je bil napovedan prvi jugoslovenski kongres za ceste. Pred vhodom v trgovski dom so pozdravili predsednika vlade predstavniki kongresa. Visoki gostje so se podali nato v svečano dvorano Trgovskega doma. V spremstvu predsednika vlade so biU med drugimi tudi odposlanec Nj. Vel. kralla ter odposlanec Nj. Vis. kneza namestnika Pavla Inž. polkovnik Hadži Popovič, minister dr. Mehmed Spaho in gradbeni minister Dobrivoje Stošovič. Med tem časom so se v dvorani že zbrali predstavniki društva za ceste iz raznih mest naše države, ki so z dolgotrajnim aplavzom in navdušenimi vzkliki pozdravili prihod visokih gostov. Poleg odposlanca Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla ter omenjenih ministrov so bili v dvorani ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ban savske banovine dr. Ružič, podban dravske banovine dr. Majcen, zastopnik nemškega društva za ceste Fritz Dorscn. zastopnik italijanskega društva za ceste Nordel, podpredsednik ljubljanske občine dr. Ravnihar, zagrebški župan dr. Peičič. osiieSkl župan dr. Božič, župan Sušaka g. Ružič. celjski župan g. Mihelčič. mariborski podžupan g. Franjo žebot, ter zastopniki iz Beograda ln drugih ju- gos okenskih mest. Navzočni so bili tudi narodni poslanci dr. Koče, dr. šemrov in dr. Kersnik, pomočnik gradbenega ministra inž. Josifovič, načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Skaberne, ter načelnik .?ddelt U»O«mmio«: «wf«»o?i »OltOKOtl ( TBItitt) go ploskanje in odobravanje) ter od Su-šaka ob morju preko Novega — Senja — Splita — Metkoviča — Dubrovnika — Kotorja — Bara do albanske meje. Zgrajena bo zveza Zagreb — Varaždin — madžarska meja, zatem Zagreb — Karlovec — Sušak ter zveza Sarajeva preko Banja-luke z Zagrebom, zveza Beograda z Romunijo preko Vršca, zveza Beograda s Sarajevom, Mostarjem in Dubrovnikom (Dolgo ploskanje in odobravanje.), turistična cesta ob Donavi od Velikega gradi-šta do Kladova (Ploskanje in odobravanje); zveza Niša preko Skoplja-Djevdjelije z grško mejo in zetske banovine z drin-sko in vardarsko. Poleg tega bodo zgrajene še nekatere druge cestne zveze, ki so predvidene v tem šestletnem načrtu. Preostaja še važno vprašanje v zvezi s tem obsežnim delovnim programom kr. vlade, o katerem bi vam želel dati gotova pojasnila. To vprašanje je tempo dela. V tem pogledu stoji kr. vlada na principi-elnem stališču, da se ceste v naši državi grade z našimi finančnimi sredstvi, našim gradivom in našo delovno močjo. V kolikor pa naša sredstva in tehnična organizacija ne bo zadostovala za izvedbo tega programa, kr. vlada ne bo zavrnila sodelovanja tujega kapitala in tehnične organizacija ne bi zadostovala za izvedbo kapitalu in naši tehnični organizaciji. Pri tem pa bo pazila na pogoje tega sodelovanja, na možnost in kapaciteto naših tržišč, gradiva in naše delovne moči. To je torej dosedanje delo in bodoči program vlade dr. Milana Stojadinoviča (Živel dr. Stojadinovič! Živela vlada! Dolgotrajno ploskanje). V tem svečanem in pomembnem trenutku, ko stopamo v novo dobo našega prometnega življenja, bi bila moja pojasnila, ki sem vam jih danes podal, nezadostna, ako ne bi opozoril tudi na najpommebnejšega činitelja pri tem gran-dioznem načrtu, pred katerim stojimo in za katerega so zagotovljene in začete že vse priprave. Naj mi bo dovoljeno, da v imenu kr. vlade izjavim, da je prvi dal pobudo in da je stalno opominjal na izvedbo tega načrta za izboljšanje naših cest Nj. Vis. knez namestnik Pavle, visoki pokrovitelj današnjega kongresa. (Vsi navzočni vstanejo in vzkliknejo: Živel knez namestnik! Živel kralj! Živel kraljevski dom!). Njegovo stalno in nam vsem dobro znano prizadevanje se ne kaže samo pri izpopolnitvi naše kulturne, gospodarske in obrambne moči, pač pa se razširja tudi na izpopolnitev našega cestnega omrežja. Tudi ta grandiozni načrt, pred katerim stojimo, je delo neomajne vere Nj. Viso-čanstva (Vsi navzočni vstanejo in vzkliknejo: Živel knez namestnik!). Zla izvedbo tega načrta se neumorno prizadeva častni predsednik tega kongresa in predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič (Živel dr. Stojadinovič!). Vi, ki ste na čelu naše zasebne tehnične službe in jaz, ki predsedujem naši državni tehnični službi, moramo imeti vedno pred očmi to visoko voljo in ji moramo vdano slediti. Težki posel, pred katerim stojimo, bomo zmagali toliko lažje, ker smo prepričani, da te ceste, ki bodo v bližnji prihodnosti zgrajene, ne bodo služile nikomur izmed nas posamič, niti ne bodo služile samo današnji jugoslovanski generaciji, pač pa jih gradimo v dobrobit vseh bodočih pokoljenj našega naroda Gradimo jih s hvaležnostjo do naših slavnih očetov, ki so nam zapustili dragoceno dode-ščino, ki nam je dala naš nacionalni prestiž. Kakor oni tako moramo tudi mi storiti vse, da bomo storili za narod, kar od nas zahteva. To je naš program in to je naš cilj.« Govor ministra Stošoviča so vsi navzočni pozdravili z viharnim ozklikanjem in ploskanjem. Resolucije Za gradbenim ministrom Dobrivojecn Stošovičem je govoril inž. Dabič, ki je prebral poročilo kongresa in tole resolucijo: Ker uvidevamo, da je treba začeto delo po zgraditvi in modernizaciji naših cest brezpogojno in v večji meri nadaljevati tako v interesu socialnega, kulturnega in gospodarskega dviga našega naroda, kakor tudi v interesu naše narodne obrambe, smatra jugoslovensko društvo za oeste, da je v prvi vrsti potrebno: 1. da se predhodno točno določi tehnični in finančni program del za daljšo dobo, da bi bih 9 tem zasigurani pravočasno sistematsko pripravljeni elaborati, in da bi se dala možnost domačim podjetjem, da si z ozirom na obseg teh del in na njihov finančni načrt pravočasno nabavijo ves potrebni inventar za moderno graditev cest in s tem postanejo zmožne za takšno graditev v večjem obsegu. Ta dela morajo v narodnem in gospodarskem interesu naše države izvajati samo domača podjetja. 2. da se čimprej iaaa zakon in uredba z zakonsko močjo o avtonomnih cestnih fondih, v katere naj ba ee stekali vsi dohodki od uvoemih carin, trošarin ali drugih dajatev, v kolikor se neposredno aH posredno plačujejo za promet po cestah. 3. da se izpopolni potrebna reorganizacija tehnične službe v gradbenem ministrstvu z ustanovitvijo stalne ta avtonomne generalne direkcije za graditev cest s potrebnim številom terensSdh tehničnih sekcij}; da se v zvezi s tem ublaže in hspreme-ne določila zakona o državnem računovodstvu, v kolikor se narašaiio na odobritve in gradnjo del čisto tehničnih oddelkov; dalje smatra da .e treba tehnične oddelke ortdvofltl načel-stev Ln jih staviti pod Izključno pristojnost 1 tehničnih oddelkov bonskih uprav. * 4. da se še bolj intenzivno nadaljuje s 1 podvzetimi ukrepi z& pospeševanje naše-■ ga turizma, v prvi vrsti z zgraditvijo nedograjenih in modernizacijo dosedanjih turni stičnih cest. Pri tem je treba imeti pred očmi zvezo teh cest z glavnimi središči v naši državi 5. da se povečajo krediti za redno vzdrževanje cest ter da se zboljšajo delovni I pogoji cestarjev in cestnih nadzornikov 'in da se njihove nagrade povečajo; da se ' pri vseh banskih upravah uvedejo brezplačni tečaji za cestarje in cestne nadzornike, in 6. da se uvede zakon o uvedbi obvezne delovne službe pri nas in da se dosedanje prisiljeno dek), tako imenovani kuhik, ukine in nadomesti s posebnimi dokladanii. čatanje referata in resolucije je bilo tudi sprejeto z aplavzom. pa je predsednik kongresa bivši minister Svetislav Milosav-1 jevič zaključujoč kongres rekel naslednje: »Jugoslovansko društvo za oeste kot matica društev za ceste v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu in Beogradu, tolmači razpoloženje in mišljenje vseh krogov naše države, zainteresiranih na cestnih vprašanjih in se je doslej dvakrat z resolucijo obrnilo do vlade, zakonodajnih teles in cele javnosti, prvič 30. oktobra 1937, s plenarne seje svoje glavne uprave ,drugič bb tej svečani priliki y Ljubljani na prvem kongresu Jugoslovanskega društva za ceste. Srečen sem, da lahko v imenu glavne uprave izjavim, da naša resolucija od 30 .oktobra ni ostala mrtva beseda na papirju. Mnoga v njej iznešena vprašanja glede gradnje novih modernih cest ter moderniziranja in boljšega vzdrževanja obstoječih cest so že službeno vzeta v razpravo, nekatera tudi koristno in pravilno rešena. Iz današnje izjave gradbenega ministra g. Stošoviča, smo z velikm zadovoljstvom zvedeli za nove važne sklepe kr. vlade, ki bodo brez vsakega suma omogočile intenzivnejši razvoj gradnje & moderniziranja naše cestne mreže Zato se v imenu glavne uprave najprisrčnejše zahvaljujem Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki z najvišjega mesta kaže interesi ran je in izvaja vpliv v vprašanju gradnje in moderniziranja cest v naši državi. Zatem se toplo zahvaljujem predsedniku vlade g. dr. Milanu Stojadinoviču, gradbenemu ministru g. Dobrivoji Stoeoviču in vsem članom vlade za vse, kar so na tem področju dosedaj storili. Obenem prosim naj bi vlada tudi današnji naši resoluciji poklonila potrebno pažnjo za splošno dobro države in naroda. Zaključujem to sejo L kongresa Jugoslovanskega društva za ceste in še enkrat pozdravljam vse navzoče. živeli!« Banket Prisotni so z aplavzom in vzkliki sprejeli govor g. Milosavljevida, nakar je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič ko ee je poslovi od prisotnih, odšel v spremstvu gg. ministrov dr. Spaha in Stošoviča ter banov gg. Natlačena in Ružiča v barstei dfvor. V ban-ekem dvoru je ban dr. Natlačen priredil ▼ čast predsednika vlade in ministrov svečan intimen banket. Banketu eo prisostvovali tudi nekateri ugledni go?tje, ki so biti navzo S na kongresu. Ban dr. Natlačen je v fvojem nagovoru na-glasu, da m samo slučaj, da se I. Jugoslovenski kongres za oeste vrši ravno v Ljubljani in da je prva cestna izložba prirejena taš v prestabuki Slovenije. Rekel je med drugim: ^Slovenija leži la zalo važni prehodni točki med romanskim zapadom m nemškim severom ter rigoslovarskim vzhodom. Geopolitični anača Slovenije je danee vse važnejši, fac vemo. da se dravska banovina ne skrajnem zapacu Jugoslavije nahaja med dvema velikima državama Dravska banovina tvori vrata v Jugoslavijo in ta vrata ie treba dostojne urediti in odpreti, tako da tujec, ki pride na našo državno mejo, ne misli da m; ua naši meji končava Evropa«. Nato 6e je g. bar; sahvaQ.il predsedniku vtlade, ker se je osebno udeležil današnjega kongresa, kar dokaaai je, da se približuje oni čas ko bomo tudi mi dosegli stopnjo, ki je potrebna, da bo naša država postala privlačna za tujce iz severozapadnih držav Evrope. Končno je ban izrazil željo naj bi dkupna prizadevanja dosegla čim prejšnje ki čim popolnejše uspehe na korist države, v čast in ponos našega mladega kralja Petra H. (Živel!) Po baaiu g. dr. Nafclačenu je govoril predsednik kongresa g. Milosavlievič. ki se je zahvaAil predsedniku častnega odbora kongresa za oeste predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču, da je bil tako ljubezniv in osebno posetiJ svečano sejo kongresa, pa na ta način izvolil dati moralno podporo glavni upravi Društva za ceste ter vsem njegovim članom. Obljubil je, da bo društvo za oeste svojo propagandno akcijo nadaljevalo intenzivneje. Enako se je zahvalil ostalim prisotnim članom častnega odbora, ministrom, banu dravske banovine, ljubljanskemu županu itd. Na govore gg. bana dr. Natlačena m predsednika Milosavljevida se je iskreno zahvalil predsednik kraljevske vflade g. dr. Milan Stojadinovič. • V | Skrivnostna smrt / i Sv. Tomaž pri Ormožu, 6. junija ; Poročali smo že, da je v Lahondh pri Sv. Tomažu pri Ormožu nenadoma preminil posestnik Jakob Grašič, star 62 let Zaradi raznih govoric je mariborsko državno tožilstvo odredilo sodno obdukcijo trupla. Obdukcijska komisija je dognala, da je Grašič umrl za posledicami strte hrbtenice. Grašič je bil na skednju zlagal vinogradne kole, pri čemer mu je moralo spodrsniti, da je padel dva metra globoko na neke sode, kjer je obležal nezavesten. Ker pa je bilo truplo pokojnega Grašiča že precej v razpadu In razkroju, je izrazil sodni zdravnik mnenje, da je ležalo Grašičevo truplo že najmanj tri dni na mrtvaškem odru. Na podlagi te ugotovitve se je pojavil sum, da pokojni Grašič ni sam padel s skednja. Orožniki so v zvezi s preiskavo aretirali 341etnega viničarja Friderika žinka, ki je edini odrasli mo-( ški pri hiši. žinka so oblastva osumila, da je pokojnika, ki ja bil njegov tast, pahnil z lestve. Friderik žinko odločno taji vsako krivdo in bo dognala nadaljnja preiskava, ali je ta sum upravičen. Ugotovljeno pa je, da je bil žinko v kritičnem času s pokojnikom sam na skednju. Skrivnostna smrt Grašiča potemtakem še vedno ni popolnoma pojasnjen. LJUBLJENEC KINOPUBLIKE Nelson Eddy V RAZKOŠNI ŠLAGEROPERETI Kino Matica — TeL 21*24 ROSALIE Predstavi samo ob 16. in 21.15 uri! Ljubljana čez binkoštl Ljubljana, 6- junija- Birmanski vrvež Za binkoštne praznike je bilo v Ljubljani toliko živahnega vrveža, kakor ga naše mesto ne doživi izlepa. Nabralo pa se je tudi vsega na kup: poleg tradicionalne birme, ki vsakokrat spravi množico meščanov na noge in obenem privabi trume podeželskih botrov in birmancev, smo prav za praznike odprlj pomladni velese-jem, žnjim pa cestno razstavo in cestni kongres. Potek birme sam je pokazal, da so najtežji časi krize menda vendarle za rsami — nasproti lanskemu letu je število birmancev in birmank poskočilo za nekaj sto. Vsega skupaj je bilo okoli 2400 malih, pa tudi nekaj velikih med njimi, ki so se pri šli včeraj in danes gnest v stolnico, da prejmejo zakrament sv. Duha. Razen urarjev, katerih častita obrt je v prvi vrsti posvečena birmi so imeli svoj praznik tudi ljubljanski avtotaksiji pa izvoščki. ki dva dni od zore do mraka niso prišli do oddiha. Pri vnetjih od potu pod pazduho, ali pri volka pomaga fsehambaFll. Droge-rlja Gregario dr. b o. b. Ljubljana, Prešernova 5. Naval žepnih tatov VeKke dogodke, ki so zbrali tolikšne množice ljudi v Ljubljani pa so izkoristili tudi žeparji iz Zagreba in iz ostalih krajev z juga, ki so nekajkrat zapored prizanesli našim velesejmom, tokrat pa so spet kakor kobilice navalili nanj. Policijski organi so bili neprestano na delu in včeraj dopoldne in popoldne jim je v resnici uspelo spraviti nekaj nevarnih žeparjev pod ključ. Tako je eden izmed agentov kriminalnega oddelka v družbi policijskega stražnika postal včeraj popoldne pozoren na dva mlada neznanca, ki sta ce na sumljiv način mešala med obiskovalce velesejma, se ustavljala, kjer se je zbirala največja gneča, a nikoli nista kazala zanimanja za predmete, ki so bili naprodaj. Najbrž sta začutila, da jima je policija za petami pa sta se umaknila proti paviljonu K. A ko sta tudi agent in stražnik krenila za njima, sta v hipu planila proti nizki leseni ograji, ki loči sejmišče od travnika pod Cekinovim gradom. Ker ni- STRUGNANO - Villa Tartini, krasna mirna lega na morju. Nizke cene, govori slovensko. sta mogla preskočiti še druge, višje in ne-rodnejše pregraje, sta zbežala po sejmišču nazaj, da se je pričela divja gonja. Eden izmed njiju je nazadnje skočil na streho nekega paviljona, a stražnik je bil dovoij naglo za njim, da ga je zgrabil za trenč, pa mu je samo trenč ostal v rokah. Neznanec se je v naglici izmuznil iz plašča, se vrgel na cesto in izginil. Njegovega tovariša, ki mu je sledil agent, pa je na Gosposvetski cesti prestregel neki dirug strežnik, ki je slučajno prišel nasproti. Na policiji ao spoznati v njem 30-letnega Josipa Krležo, bivšega natakarja iz okolice Krapine v savski banovini, ki uživa sloves enega najbolj rafinira-rrih sejmskih žeparjev, ki ima kljub mladim letom že 21 večjih in manjših kazni za tatinske pregreške za seboj. Krleža, ki je iz Ljubljane izgnan, je pri zaslišanju dejal, da pobeglega pajdaša ne pozna, češ da se mu ie pridružil šele na ljubljanskem kolodvoru, ko je včeraj popoldne izstopil. Pri nadaljnih poizvedbah je policija dognala ,da je neznanec najbrž identičen z drznim žeparjem. ki je včeraj dopoldne pred stolnico v gneči izvršil neko žepno tatvino. Ko je po derjanju zbežal, je eden izmed taksišoferjev pohitel za njim in ga je tudi ujel, a lopo*- ga je znal pretentati, češ da je žepar bežal dalje. Tudi v frančiškanski cerkvi je bilo med prazniki v gneči pri službi božji izvršenih nekaj žepnih tatvin. Pri lenivostl črevesja, črevesnem katarja. oholen In danke. odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo Mnogoletne izkušnie uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. Q*t ret < ™ Žrtev „smrtne vožnje" Na podoben način je policija aretirala 29-letnega brezposelnega mesarskega pomočnika Franca Žebolca iz Zagreba, ki se jc prav tako potikal po velesejmu in se mešal v gnečo. Vsa znamenja so kazala, da je Žebolc na poslu s kakšno večjo druščino, za katero je prevzel službo straže. Ko so ga policijski organi legitimirali in vprašali, po kakšnih opravkih je prišel v Ljubljano, se je izgovarjal, da je nekemu sejma r ju iz Hrvatske postavi! in aranžiral stojnico. A njegova zunanjost je bila v precejšnjem navzkrižju s takšnimi opravki in nadaljne poizvedbe so izdale, da ne govori resnice. Zvečer pa je stražnik aretiral 38-letnega brezposelnega slaščičarskega pomočnika Bolto Bratjančka iz okolice Ga-kovca. Neki obrtnik iz Dolenjske, ki si je ogledoval atrakcije veseličnega prostora. 9C je okrog 21.30 pridružil radovednežem, fc hodijo občudovat tako zvano »smrtno vožnjo« — motociklista, ki v kolobarjih drvi po navpični steni. Bratjanček «a je bi! najbrž opazil, ko je pri blagajni plačeval vstopnino, stopil za njim in mu na tihem potegnil denarn ico iz žepa. Toda gost iz Dolenjske je kmalu občutil tatvino, pohitel je do najbližjega stražnika in Bratjanček je padel pravici v roke, še preden je mogel izginiti z velesejma. Na policiji >e prostodušno izpovedal, kako težki ao daTi danes časi za žepne tatvine. Ko se je iz Zagreba pripeljal v Ljubljano, je ostal bre-/ ficka. Prodati je moral klobuk z glave, da je prišel do denarja za vstopnino. ERILJAiVri ZLATNINA >vic. URE * CUOiN PREŠERNOVA i Wia a.$£. S&aGerne ŽjuUjana Objave Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo I®-jeneev šole Glasbene Matice, ki bo ob četrt na 19. (četrt na sedem) v veliki lidharmonič-ni dvorani. Na sporedu bo 28. točk. ki jih bodo izvajali učenci klavirskega, Miolinskega oddelka in oddelka za čelo, ki obiskujejo L do IV. razred glasbene šole- Starše in mfia-dimo vabimo. Prihodnja in zadnja produkcija šole Glasbene Matice bo v petek 10. t. m. ob istem času. Podrobni spored dobite v knjigarni Glasbene Matice za 8 din. ___ Ameriško hrvatsko pevsko »lrnStvo Zora ne prispe danes, ker ima parnik en dam za- 7® npgg (10£[ S&H10 dhirley Tempie CIN-CEN, BEGUNKA IZ KINE le realno sliko vsega, kar sta moštvi nudili. Za konec nam je polovičen uspeh dobrodošel. A za bodoče: enkrat bo treba tudi ponosne Bskovce poraziti na ljubljanskih tleh. Sodil je g. Dattilo iz Rima objektivno in dobro. Tekmi je prisostvovalo preko 3000 gledalcev. Jugoslavija: Hajduk 5:0 (0:0) Beograd, 5. junija. Današnjo tekmo ;>plitski Hajduk ni smatral za važno, zaradi česar je poslal v Beograd svojo drugo garnituro. Ko je ta prišla na igrišče, je to dejstvo povzročilo med občinstvom precejšnje nerazpoloženje, ki pa se je poleglo, ko so mladi Hajdukovci v prvem polčasu zaigrali prav odlično ter bili v premoči. Prav cesto so ogražali vrata Jugoslavije, ki se more zahvaliti samo svojemu vratarju Spasiču in branilcu Angjel-koviču, da ni bilo nesreče. Baš obratno pa je Jugoslavija, ki je očividno podcenjevala svojega mladega nasprotnika, igrala prav slabo. Prvi polčas se je končal brez gola. V drugem polčasu pa je Jugoslavija napela vse svoje sil«, ter predvedla prav odlično igro, ki je tudi rodila uspehe Nič manj kot pet golov so Beograjčani zabili Dalmatincem ter si osvojili obe točki. Goli so. kakor rečeno, padli vsi v drugem polčasu, in sicer v 4. min. po Petroviču, v 11. min. po Perliču. v 14. min. po Atanac-koviču, v 22. rnin. po Nikoliču in v 31. min. po Petroviču. Tekmo, kateri je prisotvovalo ckoli 4000 gledalcev, je sodil g. Bažant iz Zagreba. Gradjanski: Bask 5:2 (1:2) Druga beograjska ligaška tekma je po igri moštev sličila prvi med Jugoslavijo in Hajdukom. Bask je imel že v prvem polčasu zmago v rokah, a vendar ni zmagal. Beograjčani so bili v premoči napram pretendentu za naslov prvaka, vendar pa njihov napad ni izkoristil mnogo zelo ugodnih šans. Zla velja to za desno krilo Milica. Tudi začetkom 'iugega polčasa se je Bask dobro držal Njegovi napadi so bili zelo nevarni. Kljub temu pa je Gradjan-skemu uspelo, da je v 7. min. izenačil na 2 : 2. To je najbrže vplivalo na Baskovo moštvo. Samo dve linuti kasneje so ->pur-gerji« že prišli v vo stvo, in sicer po krivdi Baskovega vratarja Jakšiča. Gradjanski je zabil še dva gola in si tako zagotovil vi-soko zmago. Gradjanski je prav za prav igral dobro samo četrt ure v drugem polčasu, sicer pa njegova igra ni zapustila posebnega vtisa. V 40. min. je prišlo do incidenta, ki ga je izzval srednji napadalec Baska Cabrič, o katerem je znano, da igra precej nevarno. čabrič je bolj igral na človeka, kot na žogo. V 40. min. je Cabrič zagrešil težki foul na Wolflu. Igralci Gradjanskega so se skušali maščevati ter je prišlo do incidenta, ki bi se kmalu pretvoril v splošen pretep. Po daljšem prerekanju je sodnik izključil krivca Cabriča in Kokotoviča, ki je hotel napasti sodnika. Gole so zabili za Gradjanski Cimerman-čič v 29. min. prvega polčasa, v drugem polčasu pa v 17. min. Wolfl, v 19. Brozovič v 27. Pleše in v 29. min. zopet Cimerman-čič, za Bask v 20. min. Cabrič. v 33 min pa Sarič. Tekmo je sodil g. Bilič iz Splita Slavija: Concordia 3:2 (1:0) Sarajevo, 3. junija. Tekma za Slavijo ni bila važna, pač pa odločilna za zagrebško Concordio, ki je tudi poslala v Sarajevo vse svoje najboljše igralce, ki so bili na razpolago. V prvem polčasu je bila tekma doikaj odprta, vendar pa je bila Slavija nekoliko nevarnejša, V 8. min. so domačini po Rajliču prišli v vodstvo. Po odmoru je postala igra nekoliko boTj živahna, na trenutke tudi precej ostra, tako da je padlo tudi nekaj klofut ter je sodnik izključil Petkoviča od Slavije in Vuči-lovskega od Concordie. Zagrebčani so v 6. min. drugega polčasa izenačili. Go! je zabil Beda. Concordia postaja sedaj nekaj boljša, kljub temu pa pride Slavija iz kor-nerja po Šalipurju zopet v vodstvo. V 20. min. srednji napadalec Concordie Obrež preide Zagorca in izenači na 2:2. V 20 min. diktira sodnik enajstmetrovko proti Concordiji, ki jo pa Rajlič zastreija. V 33. min. Rajlič ostro prodre, strelja in postavi končni rezultat 3:2 za Slavijo. Tako je bila torej potisnjena Concordia v kvalifikacijsko borbo za zo petni vstop v ligo. Tekmo je sodil g. Ž ivkovič iz Beograda. Hašk: Jedinstvo 4:0 (1:0) Zagreb. 3. junija Tej sa Haška velevažni tekmi je prisostvovalo okoli 4000 gledalcev, ki pa se niso zanimali samo za izid te tekme, temveč so z nestrpnostjo čakali tudi na poročila iz Ljubljane, Beograda in Sarajeva. Razumljivo je, da je rezultat prvega polčasa iz Ljubljane, ko je se vodilo domače moštvo, povzročil veliko pozornost in zadovoljstvo. Zmaga Haška je sicer zaslužena, vendar je po igri vsekakor previsoko izražena. Hašk je bil v prvem polčasu sicer v rahli premoči, vendar pa so »a glede kombinacij Beograjčani nadkriljevali. Tekma je bila razburljiva in zanimiva samo do stanja 2:0. ker »e je do tega časa stalno zdelo, da bo Jedinstvo izenačilo. Pri stanju 2:0 pa je situacija postaj« popolnoma jama. | S Haškom gledalci nikakor niso bdi zadovoljni. Zagrebčani niso pokazali igre, ki bi bila vredna naslova državnega prvaka. Gole so zabili v prvem polčasu v 4. min. Fink, v drugem polčasu pa v 24. min. Hitrec, v 34. in 44. min. Horvat. Sodil je budim peš tanski sodnik g. Gero. I Kvalifikacijske tekme za vstop v ligo Isri dam. ko se jo končalo lkri.no tekmovanje za letoSnje državno prvenstvo in smo dobili novega državnega prvaka, so se fe začele kvalifikacijske tekme onih klubov, ki no po svojih dosedanjih uspehih poklicani in izbrani, da se borijo za vstop v ligo. Kakor znano, glavna skupščina JNS sklenila, da sc prihodnje leto poviša število ligaški h klubov od 10 na 12. Iz prvenstva našega podsaveza je izšel kot prvak Ča kov očki SK ter torej sodeluje v kvalifikacijskem tekmovanju. Precej nad smo polagali na nicer vrle Čakovoane, vendar pa moramo javiti, da kvalifikacijskega tekmovanja za vstop \ ligo niso pričeli prav sreono. Igrali so doma proti Krajišniku ter dosegli le neodločen rezultat. ČSK : Krajišnik 2 : 2 (2 : O) Čakovcčki SK je takoj v začetku tekime dosegel dva lepa gola. ker se gostje še ni60 znašli. V drugem polčasu pa so igralci iv. Banja-luke popolnoma dominirali na terenu, domačini pa so popustili. Tekmo ic sodil g. Podupski iz Zagreba. Ostali rezultati nedeljskih kvalifikacijskih tekem so bili: Sparta (Zentuii): Juguslarija (Jabnka) 5:0 (ft:0), Gradjanski (Kkoplje): Ornogorae 5:0. Železničar (Niš): Sašk (Sarajevo) 2:2 (2:0). Ostale nogometne tekme Murska Sobota: Jugoslavija (Celje) : Mura 6:2 (2:1). Jugoslavija je nastopila s tremi rezervami. Njen vratar je moral že v prvi polovici zaradi blesure zapustiti igrišče m je Jugoslavija igrala samo z 10 igralcu Split: Hajduk (liga) : Milano 3:3 (2:). Pariz: Svetovno prvenstvo. Borbe za svetovno prvenstvo v nogometu, ki se odigravajo v raznih mestih Francije, so prinesle v nedeljo zelo napete in zanimive borbe ter so dale naslednje rezultate: Francija : Bcl- Odstramte izrabljeni zunanji sloj kože s svojega obraza! Spodnji sloj je že pripravil novo kožo. Aktivni lecitin v Solea milu pa jo bo ohranil mehko in elastično. Tudi najmlajšo kožo je treba stalno pomlajevali, da se ohrani sveža. rS01 LI i Al ^OlUUrin kwrt&, * gija 3:1 (2:1), Italija : Norveška 2:1 (1:1, 1:0) odločeno šele v podaljšku, Brazilija: Poljska 6:5 (4:4, 3:1), Madžarska : Nizozemska Indija 6:0, Češkoslovaška : Nizozemska 3:0. Rum unija : Kuba 3:3 (2:2, 1:1). Rumunija in Kuba bosta igrali novo tekmo 9. junija v Toulouse. SK Mars. Danes o>b 20. redna odborov* seja na običajnem mestu. Zaradi TOŽnojrti vsi odborniki gotovo. Alkohol terja žrtve V pretepu med vinjenimi drvarji v črni je bU eden ubit, eden pa hudo poškodovan Črna pri Prevaljah. 6. junija. Na bmkoštno soboto je popivala večja družba drvarjev in drugih delavcev v gostilni pri Matevžu. Okoii 11. zvečer pa se je vnel med njimi prepir. Med vikom in ruvanjem so se zagnali na cesto. Vpitje je trajalo skoro celo uro. Nato so se zabli-skali v rokah noži. Sirova borba je bila kratka. 23 let stari Napotnik Andrej je priletel skozi vežo Matevževe gostilne z besedami: »Jaz imam že dovolj!« Pri vsakem koraku mu je kri sunkovito brizg- nila iz prs. ker je dobil globoko rano z nožem na srčno stran. Bežal je proti svinjakom in obležal na gnojišču. Nesrečnik je po nekaj minutah izdihnil Hujše poškodbe je dobil tudi Globočnik Anton, ki so ga takoj spravili v tukajšnjo bolnico. Ugotovili so, da so bili pretepači iz štajerske strani, ki drvarijo v tukajšnji občini. Glavni pretepač in njegov pajdaš, ki sta povzročila pretep, sta ušla ter se-skrivata pred pravico. Ostsilf b &u zsprfi ▼ občinski zapor. 0 binkostih M bil skoro zmrznil Sinko je v zadnjem trenutku rešil očeta iz ledenice Litija, 5. junija Ugledni mesaraki mojster in posestnik Lojze Vrhovec ima svojo mesnico blizu postaje. Za binkošti »c je dobro založil z mesen i no. da bi Litijani ne stradali ob praznikih. S pomočnikom sta urejevala mesnico in ledenico m sta nosila kose mesa hladit. Pomočniku je postalo mod pripravljanjem mesa vroče, zato je odložil suknjič in je prišel kar golorok v hladilnico. Spoznavni mojster pa mu je velel, naj ga pusti kar samega v ledenici, češ da bo že »m rcrz-mestil in razobesil meso. Pomočnik je res šel in je aa seboj zapah-nil vrata, mojster pa je ostal ftredi ledu. Pa je že imela zla usoda svoje prste vmes in se je neopaženo sprožil zapah na vratih, ko je bil mojster najbolj zaposljen. Ko je hotel iz ledenice, ni mogel odpreti vrat. Ono, kar vzbuja pozornost moških. je očarljiva barva obraza, ki kaže zdravje in mladostno svežost. Zato si izberejo pametne žene v pomoč Khasana rdečilo za ustna in za obraz. Khasana rdečilo za listna in za obraz polepša in pomladi vaš obraz v par sekundah. Oboje je odporno zoper vreme, vodo in poljube Za diskretno barvanje: Su-perb; za nekoliko živahnejši učinek: Corail ali Carmin, za od sonca zagorelo lice: Khasana Soleil. KHASANA i Pričel je vpiti na pomoč, totkei je ne.__ ' a vse zaman. Ledenica je precej od rok, de bele dvojne stene pa so ssveda ondi došSe klice na pomnt m m^bi jan je po debelih vratih. Mojstru Lojzeta jc mšx\o že primanjkovati zraka, zaradi mraza pa je postajal kter trd.. . Zbral je svoje poslednje moči, padel je znova n« vrata, razbija* in Uicai obupno na pomoč. Njegovo prizadevanje nj bilo zaman. Očetovo klicanje je zaeo* njegov najmlajši sinko Duška, pritdkel je do vrat in je zaskrbljeno povprašal, kaj želi njegov očica. »Prosim, odpri U je očka .sagrgral v pr> Hednjih dihih. Du3ko je nato hitro privzdignil zapah io »e je seveda od sile preplašil, ko se je trenutek nato skofcaJH oče iz ledenice in padei predem omesveščen. Ko se je izvedelo, da je mali Duško rešil očeta pred zmrznem jem. je postal junak dneva. Vse je hitelo stiskat roko rešene« jn mlademu rešitelju. Pet popije, ga naredi neškodljivega ln ubije njegov duh edino Gregorldev „B0R0SAHa. Zahtevajte brezplačen veoree v Dre-gerljl Gregorič, Ljubljana, Prešernova nI. 5. gledališče Drama Začetek ob 20. ari Torek 7.: zaprto. Sreda 8.: Zadrega nad zatžredo. Rod Sredm. Četrtek 9.: ix>povščine. Red Četrtek. Petek 10.: zaprto. ■Sobota 11.: Izpit za življenje. Izven. Z-nrž* nc cene od 20 din navzdoL Nedelja 12.: Ob pol 21. uri: Lažnik. Premiera. Predstava na Napoleonovem tng«, Irvcn. Cene od 20 dm navzdol Opera Začetek ob 20. uri. Torek 7.; zaprto. Sreda 8.: Gioconda. Red B. Četrtek 9.: Navihanka. Izven. Globoko mm-žane cene od 24 din navzdol. Petek 10.: Ob 15. ttri: Rigoletto. Dftjaft* predstava. Cene od 15 do 2 din, Sofeota 11.: Gioconda. Red A Nedelja 12.: Gorenjski siavček. fceven. Q»-ne od 30 din navzdol » CORA « mmmmmmmmm o kozmetični preparati tovarne M. E. f j; Mayer — Wien, danes vodijo r kvm-; liteti in ceni. DEOGEKMA KANC, LJUBLJANA ;: židovska bL »JUTRO< St. 130. 4 Torek, 7. VL 1938 Ljubljana je prisrčno sprejela bolgarske železničarje pevce Ljubljana, 6. junija V nedeljo zjutraj je čakalo na glavni postaji na bolgarske pevce železničarje iz Ruse lepo številc Ljubljančanov, predvsem ljubljanski železničarji s svojo godbo. Ko je prispel ob pol osmih vlak, so se ob zvokih železničarske godbe prisrčno oglasili prvi pozdravni vzkliki. S šopki nageljnov in šmamic v rokah so stopali iz vlaka bratje Bolgari in mlade Bolgarke v svojih krasno izvezenih bluzah. Prvi je pozdravil goste v imenu železničarjev g. Andolišek. Zaklical jim je prisrčno dobrodošlico, ko so prišli iz daljne Ruse, da spoznajo naša srca in naše kraje Roke. ki si jih podajamo zdaj tu, na] bi bile kakor most, preko katerega se bodo ogrela naša jugoslovenska in bolgarska srca v skupni ljubezni. V imenu Jugoslovensko-bolgarske lige je pozdravil bratske goste g. Vekoslav Bučar, v imenu Hubadove župe g. Premelč, in v imenu bolgarskih akademikov predsednik Bolgarskega akademskega društva g. Štefan Atanasov ter jim zaklical v materinščini: »Dobrč došli!« V imenu pevcev železničarjev se je g. Manolov prisrčno zahvalil za lep sprejem in izročil pozdrave svojih bratov in sester širom Bolgarije. Do solz da jih je ganilo globoko prijateljstvo, ki ga goje Slovenci do njih, in pesem, ki jo bodo zapeli v naši beli Ljubljani, naj bo izraz večnega bratstva in večnega prijateljstva Bolgarov in Jugoslovenov. Pripeljalo se je 70 članov rusenskega železničarskega zbora »Slavejkov«, ki mu je dirigent g. Marin Nikolov. Po sprejemu so se pevci najprej okrepčali v postajni restavraciji, nato pa so v sprevodu odšli proti mestu. Godba jih je spremljala vse do Kongresnega trga. Ob pol 11. se je potem vršil v veliki filharmonični dvorani koncert rusenskih železničarjev. Dvorana je bila nabito polna. Predsednik oblastnega odbora Združenja jugoslovenskih železničarjev inž. Rog-lič je pozdravil bratske goste in v kratkem nagovoru na rusenske pevce naglasil, da se železničarji prav tako v Bolgariji kakor pri nas živahno udejstvujejo tudi na kulturnem polju. V imenu Bolgarov je poudaril g. Manolov veliko in iskreno prijateljstvo, ki ga goji naš narod do njihovega. Dejal je tudi, da ga preseneča tako lep obisk njihovega koncerta. Predsedn'k naših železničarjev in g. Manolov sta se prijateljsko poljubila, nato pa so pevci zapeli »Bože pravde« in »šumi Marica«. Množica Ljubljančanov je občudovale poslušala odlične bolgarske pevce. To občudovanje se je spremenilo v pravo manifestacijo, ko so bili pevcem izročeni ven- ci. Jugoslovenski železničarji so poklonili svojim bolgarskim bratom v spomin in zahvalo za njihov obisk v Ljubljani lepa venca, železničarsko glasbeno društvo »Sloga« album in Hubadova župa lep srebrn venec. Na koncu je vsa dvorana zapela »Hej Slovani« in s tem najlepše manifestirala za prijateljstvo med nami in Bolgari, ki se zlasti v zadnjem času tako lepo raz-cvita. Po kosilu v »Slogi« so si rusenski pevci ogledali Ljubljano, zvečer pa je bil njim v čast prirejen banket. Danes so se gostje odpeljali na Gorenjsko in si ogledali Bled. Huda nesreča z motornim kolesom Celje, 6. junija Na binkoštno nedeljo po kosilu se je peljal posestnik Jože Paul od Sv. Jeronima pri Vranskem z motornim kolesom z Rečice ob Savinji proti Vranskemu. V prikolici sta sedela Paulova žena in njegov petletni sinček. Med vožnjo je zadelo motorno kolo ob velik kamen in se prevrnilo. Paul si je pri padcu zlomil desnico v zapestju in dobil tudi hude poškodbe na trebuhu. Njegov sinček si je zlomil desno nogo nad kolenom in dobil tudi notranje poškodbe, žena pa je dobila k sreči samo lažje poškodbe. Paula in njegovega sinčka so prepeljali v celjsko bolnišnico Paulov sinček se do danes še ni zavedel. Tetamis zaradi padca s kolesa Gradec pri Litiji, 6. junija Pri Skubičevih. ugledni družini v Gradcu pri Litiji, sta zbolela dva sinka, Milan in Toni. Prvi obiskuje peti razred ljudske šole, drugi pa tretji. Sodili so, da sta se nalezla hripe. Med tem ko starejšega bratca bolezen ni preveč mučila, je Tonija stiskalo čedalje huje. Domači so v skrbeh poklicali litijskega zdravnika dr. Lebin-gerja, ki je dejal, da Toni ni obolel za špansko boleznijo. »Ali si se zadnje čase kaj ranil?« seje zanimal zdravnik. Domači so zanikali to vprašanje, nazadnje pa so se spomnili, da je Toni oni dan res zletel po tleh, ko se je vozil s kolesom. Le lahno se je odrgnil na kolenu, a posledice so hude. Fantek se je zastrupil s tetanusom. Napadli so ga že značilni krči. Zdravnik mu je nudil takojšnjo pomoč, nato pa je odredil, da so nesrečnega fantička prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je kritično. ^ez dr n in sirm • • 9 TABOR NA SV. JOŠTU Tabor krščanskih socialistov na Sv. Joštu je bil zelo dobro obiskan, samo govornike fe naporna hoja navkreber tako prevzela, da sploh niso spravili glasu iz sebe. Čudna klima vlada v naših krajih! Prirediteljem pa so takoj uslužno priskočili na pomoč člani JRZ na Sv. Joštu in jim posodili popolnoma spočite govornike, ki so v vznesenih besedah slaxnli delo svojih organizacij na socialnem polju. (»Sobota«, 28. V.) JEZUS NA DONA VI Sedemstotisoč ljudi vseh narodov in jezikov zaseda že od šeste ure dalje donavske bregove, ploščadi, mostove in čaka procesije, ko se bo Jezus iz Nazareta peljal v bleščavi človeške umetnosti po najbolj krščanski reki sveta. Od Margaretinega otoka, kjer so nocoj zabavišča in razvratišča enkrat razsvetljena v slavo nekoga drugega kakor ljudi, mimo Margitinega. Verižnega, Elizabetinega do Franc Jožefovega mosta, mimo peštanskega brega, kjer so se elegantni hoteli, kopališča, gotski parlament in sprehajališča odela v luč in pobožnost, mimo budimske obale, nad katero stoluje sinje razsvetljeni grad madžarskih kraljev in bela Ribiška trdnjava, vsepovsod migljajo plamenice. ki jih drže v rokah vojaki in skavti tik nad vodo (»Slovenec«. 23. V ) Da je Donava najbolj krščanska reka sveta? Morda zato. ker izvira na robu protestantskih dežel in pred svojim izlivom reže nekaj pravoslavnih na dvoie? A kaj naj človek reče potem, na priliko, o Tiberi, ki sta na njenih bregovih zgrajena Vatikan in sveto mesto Rim? Toda tudi odlike krščanstva in svetosti so najbrž prenosne, kakor so prenosne vse kvalitete pod solncem: glejte, tudi zabavišča in razvratišča — da elegantnih hotelov, kopališč, sprehajališč, gotskega parlamenta in gradu madžarskih kraljev niti zraven ne štejemo — se lahko od ene jo v pobožnost za en večer. JUBILEJ Dne 31 maja poteče 60 let. odkar se je na robu prostranega ljubljanskega Barja, v prijaznih Preserjah, rodil p Kazimir Za-krajšek . . V avgustu 1907 je bil premeščen za župnika v Loraino (Ohio). kjer je ostal komaj do marca 1903. (»Slovenec«, 29 V.) Od 1907 do 1903 — tu je pa v resnici skoraj treba reči komaj MRAVLJE BREZ MRAVELJ Med evropskimi vrstami mravelj poznamo dvoje vrst mravelj, ki imajo sužnje. To sta vrsti: krvavordeče roparske mravlje (Formica sanguinea) in mravl je-amaconke. Prve lahko prestanejo brez mravelj in se jih poslužujejo le takrat, kadar jim primanjkuje delovnih moči. (»Slovenski dom«, 30 V.) RASTLINE SANJAJO Rastline pa tudi zapadejo v stanje sna. Znano je, da se cvetovi nekaterih rastlin ponoči zapirajo in da se odpro pri prvih solnčnih žarkih. Ponoči pa se pojavlja namesto rasti neko utripanje različnih vrst, katero je označil Indijec kot sanje. (»Slovenski dom«, 30. V.) MED MARIBOROM IN SUBOT1CO Nekega bivšega policijskega agenta so te dni aretirali v Subotiei. Pred nekaj leti je bil odpuščen iz službe... Lotil se je nepoštenega posla in je izvršil nekaj prevar in tatvin v Subotiei ter nato pobegnil, ker mu je bilo koi prejšnjemu tamkajšnjemu policistu predobro znano, da njegovi podvigi ne bodo ostali tajni. Vendar pa tudi pri 6em begu ni imel sreče, čeprav ga je pot privedla že celo v Maribor. Tu so ga aretirali in obvestili o tem subotiško policijo. (»Slovenski dom«, 31. V ) Policija je najbrž upravičeno občutljiva za takšne reči. zato človek ne bi smel z besedami šariti kar tako. Če so ga aretirali mariborski policisti, jim pač ne gre jemati zasluge s pisanjem, da so ga najprej aretirali že v Subotiei. KRIVDA VEČNEGA ŽIDA V sovjetski Rusiji se je preganjanje vernikov po navodilu sovjetske vlade spet in z večjo silo obnovilo Splošno je znano, da je Trockij osebno zagrizen sovražnik vere. (»Slovenec«. 3. VI.) Kmalu bo sodrug Trockij lahko praznoval dvajsetletnico, odkar je bil pregnan iz domovine, sovjetska vlada pa še zmerom preganja vernike, kakor vse kaže. samo zato, ker je sodrug Trockij osebno zagrizen sovražnik vere. Besedilo je iz poziva. ki ga je mednarodna komisija »Pro Deo« v Ženevi nedavno poslala predsedniku sveta Zveze narodov in ki so ga podpisali Abe H. Charlier, dr. Raymond Vernet in dr G. Lodygensky. ORKESTER IN KRALJEVA GARDA Prenašali bomo koncert iz »Uniona«. pri katerem bo sodeloval simfonični orkester in kraljeva garda (Napovedovalka v ljubljanskem radiu, 3 VI.) Nekateri izmed tisočev ljubiteljev glasbe, ki so tistega večera čakali pri svojih aparatih, so najbrž z napetostjo prisluhnili na takšno napoved Bilo bi v resnici doživetje brez primere takšno sodelovanje: kraljeva garda bi v unionski dvorani spremljala simfonični orkester z rožljaniem orožja, s pesmijo ostrog, strumni udarci okovanih škornjem ob tla in tu in tam morda še s kakšno salvo iz pušk A bili smo prikrajšani za senzacijo — na programu je bilo le nekaj dunajskih valčkov brez garde AVTOTAKS1J1 V ZAGREBU Da je vožnja z avtotaksiji v Zagrebu predraga, se pritožujejo Zagrebčani Za grebčani so prepričani da ni prav nobenega povoda za to. da bi se vožnja z avtotaksiji ne pocenila (»Slovenski dom«. 4. VI.) Bedni Zagrebčani, kako dolgo bodo vendar čakali izpolnitve! Nič namreč ne pomaga. da ni prav nobenega povoda za to. da bi se vožnja z avtotaksiji ne pocenila. Treba je samo povoda, da b> se IZ LOGOV SLOVENSKEGA P1SMEN-STVA &aP ga je zadela, ko je lovil ribe neki ruski izseljenec, železniški dnevničar v Subotiei. (»Slovenski dom«, 4 VI.) Bereš, bereš, skoraj ne razbereš. Najprej se vprašaš, koga je zadela kap, a šele na koncu ti pisanje pove, da njega samega, ruskega izseljenca, ki je bil od kraja samo od daleč zraven. — kra — Na velesejtnu s! oglejte razstavljene električne stroje jjVIKTOBI JA" za pranje perila v PAVILJONU G. GLAVNI ZASTOPNIK: GUSTAV PUC — Ljubljana, Tržaška cesta 9. Telefon 26-97. lllilili! zmuteu 2500 din potrebujete, da zaslužitt 1(100 dinariev mesečno do ma Postranski zaslužek »Ar.os«, Maribor, Orožno-va 6. 139M-3 Mreže za postelte dobite najceneje pri Andlovic. mizarstvo zaloea pohištva, Komenske " 34. 1385-6 mL Vsakovrstno zlate kupuje po najvišjih eenafi CERNE — juvelir Ljubljana Wolfova ui / Krasno starinsko pohištvo m perzijske preproge (te-pihe) zelo ugodno napro dai Ogled v razstavni dvorani »vrdka Nlathian od 8 do 12. in od i. do 7 ure. Tvrševa cesta 12 dvorišče). Proda se tudi razne starinske vaze. slike, ure svetilke itd. Oirlrd pri tvrdki Eherle, juvelir. Mestni trg 17, Ljubljana. 13516-6 Hranilne knjižice 3% OBVEZNICE VREDNOSTNI PAPIRJI VOJNO ŠKODO t n o v č a i e po natviiji ceni to takojšniemu izplačilo Koncesnomrana trg. ageo tura za bančne posle AL. PLANINSEK. Ljubliana, Beethovnova M Telefon J5-10. 220-16 MSERIRAJ V„ JUTRU"! Pišite letos s polnilnim peresom ki stop sta prvem mestu po vsem svetu Eleganca in zmožnost—vodilnost po kateri vse hrepeni, je lastna Parkerjevemu Vacumaticu— najnovejšemu in najpopolnejšemu polnilnemu peresu, ki ga je Parker katerikrat izdelal. Veliko zlato pero, ki ne praska, ima kakor juvel mehko konico, prekrito z najfinejšim indijem. Za vsako velikost peresa ja na razpolago sedmero različno širokih konic, pišočih na obe strani—garantirano 25 let. Noben način pisanja zlatih peres ne more pokvariti in vendar se te fino izoblikovane konice voljno prilagodijo vsaki pisavi. Popolnoma različno od vseh drugih polnilnih peres po zaslugi patentirane Parkerjeve polnilne naprave z diafragmo — se napolnijo v 8 do 10 sekundah. Popolnoma novo v svojem ble-stečem laminiranem okrovu iz biserne matice. SKRBI? Obrnite se na grafo-loga Karmaha, ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafologije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše življenje. Obiske sprejema v Ljubljani, hotel »Soča«, Sv. Petra c., vsak dan od 9. do 12. doo. in od 14. do 19. popoldne. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. V Ljubljani ostan® do dne 17. t m. Kolesa moška in otroška aainoveiša, » naivečii .zbiri ciaprodai po nain žiih cenafi Nova trgovina. Tvrševa 36 (Dunajska) nasproti Gospodarska "■eze 15171-11 -Parker 1Vacumatie MEHANIČNO GARANTIRANO POPOLNO Količina črnila je vidna V VSEM RE-ZERVOAJUR 102% velja ~aloga črnila kakor p ZNAMENITEM MODELU DUOFOLO NALIVNO PERO« Din. 750. 600, $00, 450. PRIMERNI SVINČNIKI Din. »50, 150 N O T T E R I DRUG, GUNDULlČEVA ul 5, ZAGREB Najnovejši motorji Triumph 200 ccm. dvo kolesa svetovnih znamk najnovejši modeli otro škili vozičkov, pogrezljl vi kabinet šivalni stro il pn Tribuna F. B L. Karlovška c. 4. na vele sejmu v paviljonu J pri glavnem vhodu 13845 11 Izvrstno krojene obleke •.pših vzorcev. oe-remof liive veierne vetlo!ikaloio Kupuj domače blago! Med mestom In deželo (»osrednje »Jntrov« mali (vrlasnfl* MAGNEZIJA SAN PELEGRINO Peneča se MAGNEZIJA s. PELEGRINO je prijetno sredstvo za čiščenje. Dobro učinkuje. — Škatlica vsebuje eno dozo, z ali brez okusa po janežu. Dobiva se v vseh lekarnah. Prodajna cena din 6.—. R. S. br. 27283 23TE 1935 1. Tisoče zahval prejema »M OH AN A« PRESTA.-' takoj izpadati -- in zrastejo nai pl e saštem mestu-od strani prhljaj m. jaca in hrani lasne korenine* POŠILJAMO PO POVZETJU• STE-KL.BIN.50- V SOLI Katehet: Kako je to mogoče Jurček, da so se vsi oglasili, ko sem vprašal, kdo hoče priti v nebesa, samo ti si molčal? — Kaj sem pa hotel, gospod katehet, ko mi je pa mamica strogo zabičila, da moram priti iz šole naravnost domov. D. Ravljen: »Črna vojna« 120 strani. Broširano 10, vezano 15 din Založba »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva 5. h' —- ••• ' • J;..-; V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša iskreno ljubljena, nadvse skrbna in dobra mama, sestra, teta in svakinja, gospa MICA HUS roj. pL Kubany SOPROGA LEKARNARJA dne 5. junija 1938. 1. v Gospodu preminila. Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 7. junija ob pol peti uri popoldne iz hiše žalosti, Zarnikova ulica 11. Prosimo tihega sožalja. V LJUBLJANI, dne 5. junija 1938. MR. EDMUND HUS — lekarnar, soprog; ZDRAVKO, ŽELJKA in ZDENKO — otroci; RODBINI INŽ. PRELOVŠKA in MR. LEUŠTKA. Mestni pogrebni zavod. GOSTILNIČARJI IN RESTAVRATERJI! Obiščite paviljon „H" na velesejmu! Tvrdka B. MARINKOV iz Fruške gore, Sremski Karlovci, je razstavila svoj lastni proizvod: Bermet vino črnino iz Fruške gore je garantirano izgotovljeno iz najboljših starih črnih vin. Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne. sodi na posodo. — Zahtevajte ponudbe od: B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. t V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 5. junija 1. 1938. umrla v cvetu mladosti naša ljuba hčerka in sestra ANICA ŠALAMUN Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 7. junija, ob 4. popoldne izpred splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 6. junija 1938. Žalujoči: ANTON — oče, FRANCI — brat in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll »iibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inseratni del Je odgovoren Alojz Novak, — Val f LJubljani