Leto VIII. Stev. 37. Poštnina plačanci v gotovini. V Krškem, v nedeljo 4. maja 1924. Posamezna štev. 1 Din. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le štirikrat na teden.) Uredništvo in upravništvo: Naslov Stane mesečno 25 Din, začasno 20 D. ia inozemstvo 35 Din, začasno 25 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati-) Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din. Dopise franklrajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračaj0. Reklamacije za list so pOštn. proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Militarizem in antimilitarizem. Kaj je militarizem? Militarizem je predvsem ustanova kapitalistično-imperialističnega reda. On je večno pripravljanje vojne. In ta je nesreča za vse ljudstvo, za vse človeštvo. Kapitalizem ustvarja militarizem v svojo obrambo, v strahu pred možnostjo svojega padca in izgube svoje moči. Politika, tako današnjih kakor preteklih kapitalističnih vladavin, je politika intrig posameznih držav na znotraj in na zunaj. To je politika neomejene individualistične požrešnosti. Do danes je v glavnem žela uspeh zato, ker je izvrševala obenem diktaturo nad nezavednimi posamezniki, ki so s svojo življensko nezavedno močjo tvorili oboroženo silo bajonetov in svinca. Zadnjega ni v kapitalistični družbi nikoli zmanjkalo, nezavednosti tudi ne, zato se kapitalizem prav do zadnjih let še nikoli ni čutil resno ogroženega v svojem obstoju. Kar ni zmogla tajna diplomacija, so zmogli topovi in plinasti strupi. To so torej trije najvažnejši faktorji, s katerimi operira kapitalizem: požrešnost, zahrbtnost, nasilje. Pod rubriko nasilja spada militarizem, dasi jemlje prav rad tudi ostali dve kapitalistični lastnosti nase, to je razumljivo. Militarizem moramo do dobrega osvetliti med ljudstvom, obenem pa pripraviti vse kar je le mogoče, da omejimo vsako nevarnost bodoče vojne, ki neprestano preti narodom. Militarizem koraka navadno pod zastavo državnega nacionalizma, vendar je pripravljen vsak čas nastopiti tudi na povelje internacionalnega kapitalizma. Pod geslom nacionalizma morajo milijoni nedolžnih ljudi v sigurno smrt. Prosto rečeno: militarizem izvršuje kapitalizmu morilska in roparska dela. Kapitalizem izintrigira vojno, pa sam ne pojde vanjo, on pošilja v vojno le ljudi, ki se mu ne znajo upreti, čeprav nima do njih nobene pravice, najmanj pa takšno, da bi smel od njih zahtevati, naj se koljejo med seboj samo zato, ker tako veli interes kakega nikoli sitega krvnika. Izkoriščani narod — to, kar imenujemo mi delavni narod, delavstvo — ni nikoli iniciator vojnega klanja, še manj pa da bi imel voljo porivati hladna bodala svojemu bližnjemu v prsi. še manj pa, da bi ubijal v masah s strelnim orožjem. A vseeno se pokorijo ljudje kapitalističnemu povelju, kadar jih pozove na klanje. Bojijo se ti ljudje istega militarizma, kateremu sami sestavljajo neprostovoljne kadre: pred samimi seboj se boje ljudje. Iz tega lahko rečemo, da militarizem ne temelji satno na nasilju, temveč tudi na strahu! Strah med kapitalisti povzroča militarizem in vojne, strah med izkoriščanim ljudstvom vzdržuje militarizem in vojne! Naša generacija ima za seboj dogodke svetovnega klanja, njegova grozodejstva in nemoralo imperialističnih harlekinov. Skoro ni človeka, ki bi ne bil okusil grenkosti našega militarističnega, narodom vseskozi škodljivega kapitalističnega družabnega reda. Toda vzbujati spomine na pretekle spopade, da niti ne omenimo vseh drugih v človeškem Življenju nastalih komplikacij — socialne bede, gospodarske razruvanosti itd. — bi bilo na tem mestu odveč. Dovolj je, če se vsak samo za hip resno razmisli o prestanih grozotah, pa bo spoznal, da je potrebno odločiti se za neizprosen boj proti militarizmu. Antimilitarlstični pokret pri nas je še premalo znan, v ljudski krvi je še vedno več ali manj zasidran kapitalistični argument, da pomeni vsako antimilitaristično gibanje zločin proti državi. In temu dejstvu je pripisovati, da ni bilo za antimilita-rizem med nami do danes Še nič konkretnega storjeno, majhne izjeme to pravilo samo potrjujejo. Za tako gibanje je pač treba dobre mere kulturnosti, prosvetljenosti, kratkomalo zavednosti, ki premaguje strah. Da je naš narod v tem oziru manj kulturen nego narodi v drugih deželah, sledi že iz tega, da nismo niti dobri iniciatorji niti sprejemalci dobrih revolucionarnih načel in kaj šele njih izvrševatelji v mednarodnem skupnem delu. Ponosni smo samo na svojo pamet, načela in dejanja naših izkoriščanih bratov pri drugih narodnostih v inostranstvu pa ne znamo sprejemati za svoja. Toda višja sila, sila kapitalističnega reda bo končno tudi nas napotila k spoznanju, da se brez skupnega dela revolucionarcev vsega sveta ne smemo vdajati nobenim iluzijam na zmago! Skupna akcija trpečih je edino pametna in pozitivna akcija, vsako resno nacionalno gibanje mora postati internacionalno. Tako delati, pri tem pa nobenih anarhističnih individualističnih zmot ne zanašati v gibanje, to pomeni častno pot k zmagi. Kajti zakrknjene zmote, že če se pokažejo v življenju poedinčevem, zahtevajo žrtve, najbolj bi nam pa škodovalo kako nasilje, kak militarizem z naše strani same. ne le ker zbuja vsaka nasilnost samo odporno moč buržoazije, ampak posebno zato, ker ubija naš lastni napredek k pravi zavednosti. Boj za konsolidacijsko točko. n. Žalerjeve obdolžitve. 1. V maju 1. 1919 je bil v Ljubljani aretiran uslužbenec bivše Vojne zveze [sedanje .Nakupovalne zadruge", op. ur.] Franc Žaler, za njim pa še med drugimi dva bivša uslužbenca Vojne zveze Alfred Lininger in Oroszy. V teku preiskave je Franc Žaler predložil 25, maja 1919 deželnemu sodišču v Ljubljani nekako spomenico, v kateri pripoveduje med drugim sledeče [akt Vr VIII 540/19 dež. sod. v Ljublj.): Takoj po izbruhu vojne [1914] je Anton Kristan ustanovil tvrdko Žaler &Co, trgovska agentura iu komisijska trgovina v Ljubljani, ki jo je Žaler začel z 5000 Kronami, iz nje pa je prejel 100.000 Kron. Anton Kristan je k tej firmi pristopil kot tihi kom-panjon in si je izgovoril 2/3 uobička, od ostale tre* tjine pa naj bi pripadla 1/2 Žalerju, 1/2 pa rezervam, pa tudi te polovice se je Anton Kristan po* lastil. Tvrdka je imela veliko obrata in dobička. Anton Kristan je razpolagal z blagom Te kupčije niso bile posebno čedne. Gospod Kristan je namreč vzel vse blaao, ki ga je firma Žaler &Co. razposlala na razne strani, iz Konsumnega društva za Slovenijo, katerega ravnatelj je bil, česar bi g. Kristan po pravilih ne smel storiti, ker firma Žaler &Co. ni bila član Konsumnega društva. To iz Konsumnega društva dobljeno blago je firma Žaler &Co. fakturirala, ga naprej prodajala in tako Se je verižilo. Marsikatero blBgo se je tako odtegnilo ljubljanskemu delavstvu, pri čemer je Kristan zaslužil 15.000 K. Anton Kristan je prodajal ogromno množino blaga brez vednosti Žalerja na Dunaj in v Trst. denar je sam prejemal in tudi lep dobiček sam pridržal. Ekspedicijsko delo so mu odpravljali L. Bolha in Jos. Vrhunc, Bolha je pisal celo fakture. Anton Kristan je najel tudi agenta Rosenberga in Sterbenca. da so prodajali blago iz Konsumnega društva raznim trgovcem v Ljubljani in po deželi. G. Kristan je prejel od Grosseinkaufgesellschaft na Dunaju n. pr. 3 vagone Frankove cikorje za Kon-sumno društvo, on pa je to cikorijo z velikim dobičkom naprej prodal in oškodoval Konsumno društvo. L. 1915 je tvrdka Žaler &Co. dobila od cen-trate za jajca z Dunaja „Miles“ dovoljenje za kupovanje in pošiljanje v Trst. kamor jih je pošiljala namestniškemu aprovizacijskemu odboru v Trst. Da bi pa stvar lepše izgledala, pa so fingirali kontoko-rent pri Splošnem kreditnem društvu, kar se vidi iz knjig Spl. Kred. društva pa tudi tvrdke Žaler &Co. Žaler trdi, da je k početku Anton Kristan moral molčati, ker je bil od vojaščine oproščen in se je zato Kristan bal. Leta 1915 je Anton Kristan izstopil iz firme Žaler & Co., ker se je z Žalerjem skregal, Anton Kristan je hotel biti tudi udeležen pri lesnih kupčijah, s katerimi se je Žaler začel baviti. Žaler je poleg tega še z nekaterimi drugimi navedbami [kupčija z nekim zeljem itd.] Obremenil Antona Kristana, Na podlagi Žalerjevih trditev je nato državno pravdništvo v Ljubljani dne 31./5.1919 odredilo, da se zasliši Anton Kristan kot osumljenec radi pre-greška veriženja po § 24 i 4 naredbe avstr, vlade z dne 24./3, 1917 dr. zak. 131, mogoče tudi radi hudodelstva poneverjenja po §§ 183, 184 K. z. ev. goljufije po § 197 in 200 k. z. Ker je bil Anton Kristaa takrat državni poslanec je sodišče zahtevalo od začasnega narodnega predstavništva v Beogradu, da se Anton Kristan izroči. Ta akt se pa toliko časa v državnem zboru ni rešil, da je Anton Kristan postal minister. Takrat pa je državno pravdništvo ustavilo sodnijsko postopanje proti Antonu Kristanu [dne 10. jul. 1919]. 2. Tudi itpovedbe zaprtega Liningerja in Oroszyja v teku iste kazenake zadeve [Vr. VIII 540/19 so zanimive: Oroszy je n. pr. izpovedal, da je 1. 1918 deloma z vednostjo Antona Kristana delal pod firmo Vojne zveze zasebne kupčije za približno pol mili-jona kron. Oroszy trdi. da je z vednostjo Antona Kristana prodal slabo milo Tow-Toro Vojni zvezi. Alfred Lininger izpove, da je prišel L 1917 k Vojni Zvezi ter da je bil s pomočjo Antona Kristana vojaške službe oproščen. Isti Lininger trdi, da je vodstvo Vojne Zveze moralo vedeti n. pr. za kupčijo s fižolom, ki so jo on, Oroszy in Žaler pod firmo Vojne Zveze napravili. Lininger pove. da je bil tudi Oroszy od vojaške službe oproščen. Žalerjeve, Liningerjeve in Oroszyjeve izpovedbe so sicer obdolžitve. kojih resničnost ni ugotovljena. Vendar so tako določne in konkretne, da tvorijo, če bi bile izmišljotine, ne samo navadno žaljenje časti, ampak težje ksznjivo obrekovanje. Gospod Kristan bi moral na te obdolžitve Žalerja tožiti ali pa dati preiskati zadevo po strankinem sodišču. Tega pa ni storil, ampak je smatral vse, ki so to želeli, za sovražnike, To je zapustilo pri vseh, ki so celo zadevo poznali, zelo mučen vtis, ki se je po aferi, ki je popisana pod III, in ki ni obdolžitev, ampak dokazano dejstvo, še poglobil. UL Afera z oljem in kavo pri Nakupovalni zadrugi, To zadevo je dala preiskati Nakupovalna zadruga po nepristranskem pravniku, ki je podal o tem sledeče poročilo. A: Dejanski stan. 1. Dne 16. aprila 1920 so se sestali na povabilo g. Kristana v Nakupovalni zadrugi gg. Ant Kristan. Alojzij Ferfolja, Pavel Pollak, A. Catar, Doktorič in Palme. Razgovarjali so se o ustanovitvi nove Zadružne banke in takoj zjedinili, da se kot ustanovitelji podjetja udeleže in da podpišejo večje zneske delniške glavnice. Banka se je zamislila tako, da bode imela tudi večji blagovni oddelek. Obenem se je reklo, da bi bilo takoj pričeti z delom in sprejela se je ponudba g. A, Ferfolje, da on nabavi med drugim in sicer fiksno: 12.000 kg kave Santos po lir 1120 170 vreč kave Rio po lir 9*60 4 vagone olja po lir 11‘80 vse franko vagon Trst in po K 750 za liro. To se je tudi takoj nntiralo in podpisalo od gg. Ant, Kristana in A. Ferfolje. Pravo fthichtouo - milo. *..» Jelen' k sch«™ je že 60 let znano kot najboljše in najlzdatnejše od = ............. vseh vrst pralnega mila. — ?raVo satno z imenom „S