24 Določevalni ključ: MRAVLJIŠČARJI SLOVENIJE Besedilo: Barbara Zakšek Ilustracije: Mojca Vek Mravljiščarji (Phengaris/ Maculinea) so metulji iz družine modrinov ( Lycaenidae). V Sloveniji živijo 4 vr- ste mravljiščarjev: veliki (P. arion), strašničin (P. teleius), temni ( P. nausithous) in sviščev (P. alcon) mravljiščar. Do nedavnega so tudi rebelovega mravljiščarja (P. rebeli) obravnavali kot vrsto, vendar so na podlagi genetskih raziskav ugotovi- li, da gre zgolj za ekotip sviščevega mravljiščarja. Na podlagi teh razi- skav je prišlo tudi do preimenovanja rodu, vendar ime Maculinea zaradi svoje prepoznavnosti še vedno ostaja najbolj razširjeno in uporabljeno. Mravljiščarji so eni največjih modrinov pri nas. Zgornjo stran kril imajo obar- vano modro do rjavo. Na spodnji strani kril pa je prisoten vzorec pik značilen za večino modrinov, vendar brez priso- tnih oranžnih lis na robu kril. Mravljiščarji, kot pove že njihovo ime, so v svojem življenjskem krogu močno povezani z mravljami. Gosenice mravlji- ščarjev daljše obdobje preživijo v mra- vljiščih rdečih mravelj (Myrmica spp.), kjer se prehranjujejo, zabubijo in tudi preobrazijo v metulja. Poleg mravelj pa mravljiščarji za svoj razvoj potrebujejo tudi točno določeno rastlinsko vrsto, na katero samice odložijo jajčeca in s katero se na začetku svojega življenja prehranjujejo gosenice. Gosenice stra- šničinega in temnega mravljiščarja se prehranjujejo z zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis) in zato ju naj- demo na vlažnih travnikih. Gosenice ve- likega mravljiščarja se prehranjujejo z materino dušico (Thymus spp.) in nava- dno dobro mislijo (Origanum vulgare), zato ga najdemo na suhih travnikih. Sviščevega mravljiščarja pa lahko naj- demo tako na vlažnih travnikih, kjer se gosenice prehranjujejo z močvirskim sviščem (Gentiana pneumonanthe), kot tudi na suhih travnikih, kjer se prehra- njujejo z navzkrižnolistnim sviščem (Gentiana cruciata). Že prisotnost hra- nilne rastline tako lahko nakazuje na potencialno prisotnost mravljiščarjev na določenem območju. Zato nam bo v veliko pomoč tabela na strani 26, kjer so povzete glavne značilnosti mravlji- ščarjev. Zaradi tako specifičnega življenjskega kroga, v katerem za svoj razvoj potre- bujejo točno določeno rastlino in tudi rdeče mravlje, so mravljiščarji eden iz- med najbolj ogroženih rodov metuljev v Evropi. Tudi v Sloveniji spadajo med ogrožene vrste metuljev, saj so vse uvr- ščene na Rdeči seznam metuljev Slove- nije. Vse vrste so prav tako zavarovane. Veliki, strašničin in temni mravljiščar pa so navedeni tudi v Direktivi o habi- tatih in Bernski konvenciji. V Društvu za proučevanje in opazovanje metuljev Slovenije (DPOMS) zbiramo podatke o prisotnosti mravljiščarjev in njihovih hranilnih rastlin v naravi, saj lahko z boljšim poznavanjem razširje- nosti teh vrst pripomoremo tudi k nji- hovemu ohranjanju. ŽIVLJENJSKI KROG STRAŠNIČINEGA MRAVLJIŠČARJA Samice odložijo jajčeca na cvetove zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis) (1), s katerimi se v za- četnih fazah hranijo gosenice. Go- senica po tretji levitvi pade na tla, kjer jo morajo najti mravlje iz rodu rdečih mravelj (Myrmica spp.). Te jo zaradi kemične mimikrije zamenjajo za svojo ličinko in odnesejo v svoje mravljišče (2). V mravljišču se gose- nice prehranjujejo s plenjenjem za- roda mravelj (3). Gosenice ostanejo v mravljišču približno deset mese- cev; tam tudi prezimijo. V zgornjem delu mravljišča se gosenice zabubi- jo (4) in po dveh do treh tednih, ob koncu junija, iz bube prileze odrasel metulj. (1) (2) (3) (4) 25 DOLOČEVALNI KLJUČ: 1. A.) Submarginalne pike na spodnji strani obeh kril v dveh vrstah (i) ali pa niso prisotne (ii) ….....................… 2 B.) Submarginalne pike na spodnji strani obeh kril v eni vrsti (iii). Druga, ne preveč jasna vrsta pik je lahko prisotna na sprednjem krilu .……….............................................................................................................................................. 3 2. A.) Submarginalne pike v dveh vrstah na spodnji strani obeh kril ................................................ veliki mravljiščar (Phengaris arion) B.) Brez submarginalnih pik, spodnja stran kril čokoladno rjava ....................................................... temni mravljiščar (Phengaris nausithous) 3. A) Zgornja stran vijoličnomodre barve, brez črnih pik ........................................................................ sviščev mravljiščar (Phengaris alcon) B) Zgornja stran kril svetlo modre barve z jasno izraženimi črnimi pikami ............................ strašničin mravljiščar (Phengaris teleius) (i) submarginalne pike v dveh vrstah (ii) submarginalne pike odsotne (iii) submarginalne pike v eni vrsti submarginalne pike v dveh vrstah samec samica samec samica samec samica samec samica 26 slovensko ime veliki mravljiščar strašničin mravljiščar temni mravljiščar sviščev mravljiščar strokovno ime Phengaris arion Phengaris teleius Phengaris nausithous Phengaris alcon fotografija Foto: Nika Kogovšek. Foto: Barbara Zakšek. Foto: Barbara Zakšek. Foto: Rudi Verovnik. razpon kril 40―45 mm 33―37 mm 31―35 mm 33―37 mm razširjenost v Sloveniji Zemljevidi: Center za kartografijo favne in flore. čas letanja konec junija―sredina avgusta konec junija―sredina septembra začetek julija―sredina septembra junij―začetek septembra habitat suhi travniki vlažni in močvirni travniki vlažni in močvirni travniki vlažni in močvirni travniki ter suhi travniki hranilna rastlina materina dušica (Thymus sp.) Foto: Darja Erjavec. navadna dobra misel (Origanum vulgare) Foto: Monika Podgorelec. zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis) Foto: Barbara Zakšek. Foto: Branka Trčak. Foto: Barbara Zakšek. navzkrižnolistni svišč (Gentiana cruciata) Foto: Branka Trčak. močvirski svišč (G. pneumonathe) Foto: Barbara Zakšek.