Poštnina platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO Cena pwm*nl Številki Din 1-8& TRGOVSKI LIST Časopis za tr gr o vi no, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v soboto, 21. marca 1931. Telefon št. 2552. Štev. 32. Novi predpisi o davku na skupni promet. na poslovna promet. Davku je zavezano Številne pritožbe proti davku na poslovni promet, ki se pobira pri nas na podlagi zakona z dne 31. januarja 1922, »o da1!© finančni upravi povod, da je predpise o tem davku z zakonom z due 12. julija 1930 novelirala in jih izkušala postaviti na modernejšo bazo. Za pobiranje daivka na poslovili promet je s tem zakonom uveljavila po avstrijskem vzorcu sistem pavšaliranja faz. Bistvo pavšaliranja faz obstoji v tem, da se davek za ves promet, odnosno za vse faze, ikatere običajno napravi blago gotove vršite na svoji poti od producenta ali od uvoza do konzumenta, pobere na enkrat v eni vsoti in sicer praviloma pri producentu ali pr,i uvozu. .Skupni davek mora po novem zakonu obsegati praviloma vise nabave (prome-te), iiti se napravljajo z enim blagom v nespremenjenem stanju (trgovski promet). Vendar se metra, kjerkoli je to mogoče, skupini davek teko urediti, da obsega tudi nabave prejšnjih izdelkov, potrebnih ali uporabljenih za izdelavo dotičnega blaga in isitotako tudi nabave poznejših izdelkov, ki so bili iz njega izdelani* (kombinirani skupni davek). Nadaljna vrsta skupnega davka je dodatni davek, ki se plačuje pri predelavi ali dovršitvi polizdelkov, za katere je skupni davek že plačan. Tuzemski producent, ki izdeluje svoje finalne produkte iz polizdelka, ki so že obremenjeni z davkom, ne plača pri dobavi finalnega produkta za ta produkt določenega pavšalnega skupnega davka, temveč samo dodatni davek, ki se izračuni tako, da se skupni davek zmanjša za vsoto davka, s katerim je bil polizdelek že obremenjen, predno je prišel v njegove roke. Končno uvaja novi zakon še nadaljno vrsto skupnega davka, to je skupni davek asa izenačenje. Davek za izenačenje ima naimen, da naloži na blago, uvoženo riz inozemstva, isto davčno breme, katero nosi blago, izdelano v državi. Davek na izenačenje upošteva torej, da so gotove sirovine, polizdelki in drugi pomožni imftterijal, ki je potreben za izdelavo domačega iblaga, istovrstnega z uvoženim, izdelujejo iz sirovin, polizdelkov itd., ki so pri nas že obremenjeni s skupnim davkom. Za ipabiranje teh vrst davita na poslovni promet je izdallo ministrstvo za finance na podlagi zakonite pooblastive posebno uredbo, ki objavlja navodila za izvrševanje novega zakona. Tarifa. PO tej uredbi podlega skupnemu davku na poeliovmi promet vse blago, ki ga navaja tarifa, ki je sestavni del uredbe. rJ arifa obsega sledeče podatke: 1. zaporedno številko carinske tarife; 2. zaporedno, številko tarife na skupni davek; 8. imenovanje blaga; 4. stopnjo skupnega dvka za notranji promet; 5. stopnjo skupnega davka pri uvozu; 6. davčna osnova pri notranjem prometu; 7. davčno osnovo pni uvozu; 8. označba plačnika in kraj plačila pri notranjem prometu; 9. plačnik in kraj plačila pri uvozu; 10. pojasnilo, katere prometne faze so pokrite s skupnm davkom. Dokler bo v veljavi ta tarifa, se pobira skupni davek v izmeri, ki jo določa rubrika 4. za notranji promet in rubrika 5. pri uvozu. S skupnim davkom na poslovni promet so pokrite samo one nabavke, ki so navedene v rubriki 10. Če ni v tarifi določene izjeme, s skupnim davkom ni ! pokrit davek za pomožni materijal in | setavne dele, potrebne za izdelovanje dotočnega produkta. Davek se pobira od prodajne cene. Za prodajno ceno se smatra cena, ki jo de-| jansko doseže producent pri na ha vkuh ! tretjim osebam ne glede na to, aili (je ta 'v skladu s ceno, ki dejansko velja za ■nabave ma debelo. Pri uvozu se smatra po zakonu zia davčno osnovo cena po računu, odnosno kjer ni originalnega računa, deklarirana vrednost. Vendar pa je v obeh primerih dodati uvozno carino, druge stroške in ostale državne dav-; ščine, kolikor uiso vsebovane v računu, I odnosno v deklarirani vrednosti. Alko skupnemu davku zavezani producent nabavlja blago svoji fiJijali, je za osnovo skupnega davka merodajna cena, ki se doseže v filijali ali zastopništvu. Javne nabave. Nabave življenskih potrebšin v notranjem prometu, v nepredelanem stanju, katero izvršujejo potom posrednikov državne An samoupravne oblasti in ustanove, za katere v tarifi ni določena stopnja skupnega davka za notranjn promet, so zavezane dosedanji stopnji davka na poslovni promet (1%), ki se pobere ob izplačilu nabave. A,ko se tako nabavljeni predmeti nadalje obdelujejo pri podjetju, ki je dolžno plačevati skupni davek, se ta skupni davek zniža za 1%. Knjige. Vse osebe, ki so dolžne voditi knjige o prometu, ki je zavezan skupnemu davku, morajo v knjige vpisati cene, dosežene ob prodaji skupnemu davku zavezanih produktov, in dajati vsa pojasnila, katera bodo oblastva od njih zahtevala. Razen davčnih zavezancev so dolžni dajati oblastvom pojasnila tudi njihovi nameščenci, kateri imajo za to potrebno posebno pooblastilo. A ko nima za to nobeden nameščenec pooblastila, sme oblastvo zahtevati pojasnila od vsakega nameščenca. Po knjigi opravljenega prometa, odnosno po trgovskih knjigah so dolžna plačevati davek na poslovni promet vsa podjetja, ki javno polagajo račune, in vsa industrijska podjetja ne glede ina to, ali so delniška ali ne, če je njihov promet v preteklem letu znašal več nego 500.000 Din. V knjigi opravljenega prometa ni trs-ba voditi evidence o prometu z blagom, ki je uvoženo iz inozemstva, ker je bilo to blago obremenjeno z davkom na poslovni promet že ob uvozu. Knjige ni treba voditi tudi za ono domače blago, za katero je že plačan skupni davek na poslovni promet. Vendar pa morajo one osebe, kii so dolžne plačevati skupni davek po tarifi, voditi knijigo za blago, ki podlega skupnemu davku, tudi v primeru, da promet s tem blagoan ne znaša '500.000 Din. V osta>!em veljajo dosedanji predpisi o vodenju knjig opravljenega prometa-, predvsem glede onega blaga, ki še nadalje podlega splošnemu davku na poslovni promet. Za trošarin-ske predmete ni treba voditi posebne knjige temveč se vpisujejo za te predmete potrebni podatki v zapiske, predpisane za državno trošarino. Predmet davka. Skupni davek obsega praviloma ves promet blaga od proizvajalca ali uvoznika do konzumenta. Komisijski promet blaga, ki podlega skupnemu davku, je povsem -izenačen z drugim prometom istovrstnega blaga. Komisijonarji plačujejo od svojega zaslužka spilošni davek tudi blago, katero lastnik podjetja porabi v lastni družini ali za lastno korist. Izvoz blaga v inozemstvo se ne smatra za davku zavezani promet. Kdo je konzument? Za konzumenta, do katerega je praviloma pokrit promet s pobranim skupnim daVkom, se smatra oseba, ki nabavlja blago v katerikoli drugi namen, izvzeunši nadatljno prodajo v neobdelanem ali nepredelanem stanju. Potemtakem se simratra za konzumenta tudi oni, ki nabavljeno blago naprej obdelava ali predelava in ga v takem stanju prodaja. Proizvod iz take obdelave ali predelave se smatra za nov predmet, ki podlega praviloma davku. To posebno velja za nabavo sredstev za prehrano ali uživanje, s katerimi se posebno bavijo gostilničarji. Od tega prometa so gostilničarji dolžni plačevati še nadalje splošni 1% davek na poslovni promet. Davčna osnova pri uvozu. pri pobiranju skupnega davka na postavni promet se smatra za osnovo cena po računu ali deklarirana vrednost, kjer ni originalnega računa. Cena se mora dokazati po računu. Ceni po računu se prišteje uvozna carina, državne davščine in vsi ostali stroški, v kolikor niso obseženi v računu. Ako pošiljki ni priložena faktura, se davek .pobere od deklarirane vrednosti, ki,se poveča za carino, davščine in ostale stroške. Če pa uvoznik ne predloži fakture in ne deklarira vrednosti, odnosno če je fakturna cena ali deklarirana vrednost dozdevno prenizka, se oceni vrednost po prometni vrednosti dotič-nega blaga na dan ocarinjenja. Pri blagovnih vrstah, za katere bo minister za finance določil njihovo povprečno vrednost, se jemlje za osnovo davka tako določena vrednost brez vsakega pribitka. Pri uvozu blaga preko pošte mora vrednost, od katere se pobere skupna davek, znašati najmanj petkratni iznos carinskih davščin, ki se pobero za do-tično vrsto blaga. Davčna osnova pri domačem blagu. Osnova za pobiranje skupnega davka na poslovni promet je odškodnina za prodano blago, prejeta v denarju ali v denarni vrednosti. Ako odškodnina ni izražena v denarni vrednosti, se oceni #o običajni prometni vrednosti. Pobiranje davka za promet s trošarin-skimi predmeti. Za pobiranje skupnega davka na poslovni promet trošarinskih predmetov veljajo v celoti določila zakona o državni trošarini. Pri trošarinskih predmetih razen piva se pobira davek od odškodnine, katero prejme davčni zavezanec za, vsako posamezno prodajo. Pobiranje davka na poslovni promet od živine. Davek na poslovni promet od žive živine pobira občina ob izročitvi živinskega potnega lista ali ob izdaji dovoljenja za klanje. Živina se ne bo smela klati, dokler se dotični, na čigar račun se klanje vrši, ne izkaže, da je plačal skupni davek. Pobiral se bo ta davek od tržile cene žive živine. Pobiranje skupnega davka od lesa. Železniške in parobrodne postaje so dolžne pri natovarjanju drv, ako niso namenjene v inozemstvo, od odpošilja-telja pobrati skupni davek na poslovni promet. Davek znaša 1 '2% od fakturne vrednosti, prišitevši prevozne stroške. Ako fakture ni, se oceni vrednost po krajevnih prilikah. Ravno tako so dolžne občine ob izgo- varjanju drv iz splavov, ob izdavaniju izvoznic za izvoz tesanega lesa, vino-gradskega kol ja, sodarskega in koiarske-ga lesa hkratu z baiiovinkso takso pobrati tudi 1-2% davek na poslovni promet. Plačevanje, Skupni davek na poslovni promet se pobira posebej za vsak posamezni promet v sledečih slučajih: 1. pri uvozu; 2. pri javnih dobavah; 3. pri prometu z drvi, vinogradniškim koljem, sodarskim in kolav-skim lesom ter z tesanim lesom in pri klanju živine; 4. pri slučajno obavljeneun prometu, če vrednost presega na enkrat 5000 dinarjev. V ostalih primerih se plačuje davek po določilih zakona najpozneje v 20 dneh, odnosno pri plačevanju davka po napravljenih računih najpozneje čez 50 dni po preteku vsakega meseca. Davkoplačevalci se morajo davčni upravi izjaviti najkasneje do 15. maja 1931, ali hočejo plačevati skupni davek za 1. 1931. po plačilih v gotovini in menicah ali po naplavljenih računih. V prvem primeru plačajo davek v 20 dneh, v drugem primeru pa v 50 dneh po preteku vsakega meseca. Kdor ne prijavi v določenem roku, po katerem načinu hoče odpremljati davek, ga bo .moral iplar če vati na način, kakor ga je plačeval v letu 1930. V četrtletnih obrokih se bo plačeval oni davek na poslovni promet, katerega bo na podlagi prijav določil davčni odbor ali kateri se bo določil po sporazumu. Odkup. Da bi se lažje doiločila davčna osnova in da bi se davčne zavezance, ki niso* dolžni voditi knjige opravljenega prometa, moglo oprostiti vsakoletnih prijav ocenjevanja po davčnem odboru, sme davčno oblastvo od dne 1. januarja 1932 dalje davčno osnovo določiti sporazumno z davčnim zavezancem. Sporazum se more skleniti najdalje za tri leta ter je lahko individualen ali kolektiven. Kolektivne sporazume morejo sklepati He istovrstne skupine. Sporazum se more sddeniti samo na podlagi celokupnega letnega prometa glede blaga in uslug, zavezanih davku. —o— Nova uredi!>a stopi v veljavo z. dnem objave v »Službenih novinah«, porabljati pa se začne dne 1. aprila 1981. Na blago, ki se nahaja neocarinjeno na car ninarnicah, se začne skupni davek pobirati že z dnem 28. marca 1931. To so bistvena določila novih predpisov glede davka na poslovni promet. Postopanje po novih predpisih bo vsekakor komplicirano, ker prihajajo glede blaga, za katero se bo še nadalje pobiral splošni davek, še v naprej v /poštev predpisi prejšnjih zakonov. Prvi uti® je, da se z novimi predpisi pobiranje davka na poslovni promet ni poenostavilo, temveč še kompliciralo, ker je vendar še veliko blagovnih vrst, za .katere ostane pri dosedanjem faznem davku. Prvi pogoj za vsake predpise, posebno za davčne, je, da so pregledni, česar pa o teh predpisih ne moremo trditi, ker je orijentacija z ozirom na to, da je v -vsakem primeru treba še posebej ugotoviti, v koliko so ostali stari predpisi v veljavi, vsekakor težavna. V sled tega bi bilo nujno potrebno, da izda ministrstvo čim preje prečiščeno izdajo zakona o davku na poslovni promet. O detajlnih predpisih priobčimo v bližnji bodočnosti še nadailjna pojasnila. f--.. . , . • Nekatere postavke iz tarife o skupnem davku na posloviti promet. Na moko znaša skupni davek -2-2 (ob uvozu 2'8). Plačuje se v mlinu. 8 -skup-nim davkom je pokrit promet moke do konzumenta. V skupnem davku je obsežen tudi -promet pekov za navadni kruli ui pecivo .brez onega, ko j eni u se dodaje mlekQ, maslo, sladkor itd. Na te izdelke se plačuje dodatni davek 0-5%>. Slaščičarski izdelki podlegajo dodatnemu davku l°/o in je ž njim pokrit promet do konzumenlta. Za obleke, perilo in »stalo šivano blago se skupni davek ne pobira, ker krije la davek skupni davek na tkanine, pri uvozu pa znaša skupni davek na izenačenje 3-5 %. Na obuvala iz surovega ali strojenega usnja se skupni davek pobira s kombi-•niiraniin davkom na usnje in je ž njim pokrit ves promet čevljarjev, sedlar je v-jerinenarjev itd. in trgovina z usnjenimi izdelki. Za živino (govedo, drobnico in prašiče) znaša skupni davek, ki se pobira ob iklanju, 1-5%. S tem da vikom je potem pokrit ves promet mesa, slanine in mesnih izdelkov. Davek na izenačenje (ob -uvozu) znaša 2-5%. Za kavo, čaj, začimbe itd. znaša davek na (izenačenje 3% in je ž njim po-*knit tudi promet s praženjem in mle-njem. Za s ur« ga to kave iz smokev znaša skupni davek 2-1 (ob uvozu 3%), za ostale kavne surogate 1‘6% (3%). Za oluščen riž 2-3% (3-3%), za paradižnikovo konservo 2’7% (3-8%), za suho grozdje ob uvozu 2'5%, za sadne soke 1-8% (2-8%), za sladkor 3-5% (5\5%), za žganje 3% (5%), za alkohol - špirit 10 •odstotkov (12%), za vino 3% (5%), za šampanjce 7% (12%), za pivo 0‘60 Din «d lil stopinje ekstrakta, za kis iz špirita 1:3% (2-3%), za kis iz vina in ostalega sadja ob uvozu 3%, za kvas 1*6% (3%), mineralne vode: za piri rodne 1‘5% j(2'5 °./o, za umetne 2\10°/o (b-25°/o), za margarin 1’5% (3') %), za esence in ekstrakte 1'7% (3%), za cement 1'5% (2"5%), -za premog 1'12% (1*7%), za sveče lojene in voščene 1‘5% (25%), za vse ostale sveče 2-3% (3’5%), za milo 2% (8%), za tekočine, prirejene za pranje 1'5% (2-5%), za glicerin 1-5% 2‘7%), za karbid 1-5% (2-5%), za mineralne barve (zemeljske vsake vrste 2’5% (3%), za izdelke iz klobučevine 2 5% (4%), za moške in ženske klobuke: opremljene 2'5% (4%), neopremljene 2*1% (2-6%), za slamnike 2’8% (4%), za rotacijski papir 1% (3%), za opeko l'l% (2%), za železo 1‘6% (2-5%), za kose in srpe 2-1% (4-5%), za pluge 1-5% (3%), za posodo iz kovanega ali litega železa %2 (3%), za posodo in izdelke is pločevine 2-1% (6%), za poljedelske stroje 1% (3'2%). TRGOVSKI LIST, 21. marca 1931. ..............................llllll Im I . Naši trg-ovinsM odnošaji z Madžarsko. Štev. 32. TRGOVINSKI STIKI MED JUGOSLAVIJO IN SKANDINAVIJO. Beremo: Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča, da se je v Koe-berhavnu, glavnem mestu Danske, ustanovila dansko-jugoslovanska trgovska dražba, ki ji pripadata dva odlična danska trgovca in en jugoslovanski novinar. Nova družba si je nadela nalogo, da proučuje možnosti za dosego trgovinskih stikov med Dansko in Jugoslavijo. Ti stiki so obstojali doslej le v teoriji in naj se sedaj praktično udej-stvijo. Dalje se bo pečala družba tudi % nakupom jugoslov. blaga in z njegovo prodajo na danskem, Švedskem in norveškem trga. Tudi bo pošiljala družba jugoslov. eksporterjem vsa potrebna poročila « skandinavskih trgih. Od dobaviteljev se bo doseglo enotno paketiranje in sortiranje. Družba se bo pe5ala nadalje s komisijskimi kupčijami in bo skušala priti v stik s kolikor mogoče velikim Številom jugoslovanskih eksporterjev, da bodo mogli le-ti pošiljati svoje blago direktno na skandinavske tvrdke. Dalje bo skušala družba prevzeti zastopstvo jugoslovanskih eks-portnih tvrdk. Torej si je nadela družba zelo lepe in mnogovrstne cilje in bo mogla uspešno delovati. Madžarska ima isto ekonomsko strukturo kot Jugoslavija, vsted česar je trgovina mod ooema državama precej -ot-ež-kočena. 'Joda kljub temu nam statistika kaze, ua j)i/omat mod obema državama od leta do leta raste; od 18 6 muij. pon-gov v 1. 1921. je narastel ua 117-1 nulij. ipongov v 1. 1929. Kazen dveli let (1927 in 1928) je -bila (trgovinska bilanca vedno za nas pasivna. Ker pa imata obe državi gotove skupne interese, -tičoče se njiju trgovine, 111 ker je oboma državama dosu na tem ležeče, da se tudi medsebojni (trgovinski -odnošajii izboljšajo in izpopolnijo, zait o se je na novo osnovala Jugoslovansko - madžarska, trgovska zbornica, kii bo slcušaila pripomoči k izvršitvi teh nalog. Podali bomo na kratko sliko trgovinskih odnosov med obema državama. Kot glavni izvozni predmet Jugoslavijo v Madžarsko moramo omeniti les,' ki je v 1. 1928. zavzel 42’2% celokupnega prometa med obema državama. Toda kljub temu stoji še vedno Jugoslavija pri izvoizu lesa v Madžarsko na tretjem mestu za 'Češkoslovaško in Romunijo. Na drugem mestu je treba omeniti izvoz železne rude in svinca, cinka ter pirita, ki so predstavljati 13-1 % celokupnega prometa. Omeniti pa je treba, da izvoz naših rud v Madžarsko stalno pada, ker je konkurenca s strani Češkoslovaške vedno večja. Edino kar se pi-irita tiče, stoji Jugoslavija še vednoi na prvem mestu. Tudi je izvoz kodelje in perja za postelje še vedno živahen, zlasti perje je možno zelo ugodno plasirati na madžarskem trgu, kljub temu, da Madžarska sami izvaža v veliki meri ,perje za postelje. Važno postavko v našem izvozu tvorijo surove du predelane kože ter hrastov lubad za strojenje kož. Samo Češkoslovaška, Nemčija in Anglija stoje pred Jugoslavijo v -pogledu izvoza predelanih kož. Važuo vuogo /igra uaije Jugoslavija -pri izvozu umetnin gnopl, ker Jugvs.Kivija krije s svojim izvozom eno tretj-i-no madžarskih po-treo. V največji meri se seveda iavaža superlosfat, dalje natrijev hidroxid in soda. Naš važen izvozni predmet je suho sadje (češplje, jabolka in hruške), med tem ko je izvoz svežega sadja precej otežkočen radi ostre konkurence italijanskega in ■rumiunsikega -sadja. To bi 'bili naši glavni izvozni predmeti v Madžarsko, lva-r se pa tiče madžarskega izvoza v našo državo, je itreba omeniti na prvem mestu izvoz selekcijonira-nega semena in plemenske živine. Madžarska je s svojo umno produkcijo, kar se teh predmetov tiče, dosegla že tako odlične kvalitete, da se lahko meri z vsako državo. Na drugem mestu je treba -omeniti izvoz industrijskih proizvodov. Ti -zavzemajo 40 do 50% celokupnega madžarskega izvoza v našo državo. So pa to ponabrikati in fabrikati železne in nia-'šimske industrije, zlasti pa poljedelski stroji. L. 1929. je znašala vrednost uvoženih strojev iz Madžarske 97 milijonov dinarjev. P-rl uvozu tekstilnih predmetov v Jugoslavijo sodeluje Madžarska s 6‘6%. Najvažnejši predmeti so bombažne -tkanine, juta in platno ter žensko konfekcijsko -blago. Madžarska s sv-ojo ugodnejšo gospodarsko - geografsko lego, zelo razvito trgovsko organizacijo ter ustaljenimi kreditnimi zvezami, danes dominira nad 'jugoslovansko trgovi-no, kateri v pirid govore samo manjši produkcijski stroški, kot posledica manjših življenjskih zahtev, upati pa je, da se bo tudi jugoslovanska trgovina v kratkem opremila z gori omenjenimi odlikami, ki jih ima danes madžarska trgovina, tako da bo Jugoslavija vreden tekmec Madžarski i na svetovnem trgu. Bnudbe DOUDOkMIU Carlo di Martino, Fircnze, Via deli’ Anguillara 20, želi stopiti v stik s tukajšnjimi solidnimi izvozniki fižola. Pisati je tvrdki neposredno. Magnapan Werke, Budapest V, Ar-pad - U 7 želi oddati glavno zastopstvo za posebni perilni prašek, ki ga rabijo pekarne. Resni reflektanti se naj na gori navedeno tvrdko direktno obrnejo. Solidni interesenti odnosne tvrdke, ki l>i se zanimali za zastopstvo neke poljske rafinerije, se naj javijo upravi lista. Anton A. Antončič, Sušak, pošt. pretinac 204, bi rad prevzel zastopstva tukajšnjih tvrdk, ki še niso zastopane v Gornjem Primorju in Gorskem kotaru. Ob enem je pripravljen dajati tudi informacije o tvrdkah v obeh navedenih pokrajinah. Franz Obnulovich, Constantinople, Kutchuk Kenadjian Han 19 Stamboul, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki črev. Interesenti naj pišejo tvrdki neposredno. 3i lujiii orainiudi Slovensko trgovsko društvo v Mariboru vabi na 20. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Občni zbor se vrši 21. t. m. v Narodnem domu ob 19 30. Ako ta občni zbor ni sklepčen, se vrši drugi občni zbor istega dne v istih prostorih eno uro kasneje, kateri je pri vsakem številu članstva sklepčen. * * * OBRTNIŠKO FILMSKO PREDAVANJE V LJUBLJANI. *>i Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi v nedeljo 22. t m. ob 10. ari dopoldne v kinu »Ljubljanski Dvor« v Ljubljani filmsko predavanje za obrtnike, pomočnike, vajence in kvalificirane tovarniške delavce. Predvajalo se bode v filmu avtogen« varenje rasnih kovin po najmodernejši metodi. Film bo nudil priliko, da se naši obrtniki, obrtniški in tovarniški pomočniki, delavci in vajenci seznanijo z vsem procesom varenja v najrazličnejših položajih in na najraznovrstnejših predmetih, da spoznajo velikanski pomen avtogenega varenja za moderno tehniko in da .36 obenem pouče tudi o raznovrstnih napravah, ki so potrebne pri varenju, da se preprečijo nezgode in poškodbe. Filmsko predavanje bode objasnjeval znani strokovnjak na polju avtogenega varenja g. inž. Leo Knez od Tvornice za dušik v Rušah. Vabimo obrtnike in obrtni naraščaj pa tudi ostalo obrtništvo, osobito gg. inženjerje in tehnike, katere bi zanimalo avtogeno varenje, da se udeleže tega filmskega predavanja. Vstopnine ni nobene. * * * TEČAJ ZA MIZARSKO LUŽENJE NA JESENICAH. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi na soboto in nedeljo 28. in 29. marca t. 1. celodnevni tečaj za mizarsko luženje po najnovejši metodi (kemično luženje). V tečaju bode predaval strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani gosp. Adolf Dolak. Vsak udeleženec plača pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din. Prinesti mora s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10 X 20 cm in 6 do 8 mm debele (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade češnjevega, 3 hruškovega, 6 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci koncem tčeaja uradna izkazila 0 rednem oibsku in seznani 120 raznih receptov za sestavo lužil. Udeležbo je prijaviti neposredno Obrtnemu društvu na Jesenicah, ki bo dalo prijavljencem vsa podrobnejša pojasnila. • * * DRAŽBA KOŽ DIVJADI V LJUBLJANI. Za XII. dražbo kož divjadi, ki jo priredi >Divja koža« dne 23. t. m. na ljubljanskem velesejmu, so naši lovci po* kazali veliko zanimanje in poslali toliko blaga, da bo dražba res bogato zalo-žena. Najavljeno je tudi zelo veliko inozemskih kupcev. i Istega dne zvečer bo v restavraciji pri »Levu« v Ljubljani poljudno predavanje o za lovca prekoristnem delu psov jamarjev, ki pomagajo loviti sicer škodljive roparice, katere pa donašajo lovcem lep dobiček. Po predavanju se vrši 1 dotam prijateljska jamarska zabava, na katero so lovci in njih družinski člani iskreno vabljeni. Jaroslav. Unionbanka v Zagrebu izkazuje za preteklo leto 19,400.000 Din čistega dobička. Razdelila se bo dividenda 16 Din ali 8%. Eksporterji v dežele ob Sredozemskem morju imajo po poročilu zbornice za TOI v Zagrebu mnogo izgledov za prodajo in se zbornica obrača na svoje člane s pozivom, naj naznanijo predmete, o katerih so mnenja, da se morejo v imenovanih deželah prodati. Sliv iz okraja Brčko je bilo izvoženih v preteklem tletu nad 10 milijonov kg (svežih 8.155.000 kg, posušenih 1,929.000 kilogramov). Obtok bankovcev v Jugoslaviji je naveden v zadnjem izkazu Narodne banke s 4770 milijoni Din, kovinsko kritje z 218-7 milijoni, devizno s 370 3 milijoni. Prva bilanca Privil. Agrarne banke d. d., ustanovljene z delniško glavnico 700 mil. Din v avgustu 1. 1929, izkazuje 26-8 mil. Din čistega dobička. Statistika o zunanji trgovini Jugoslavije v preteklem letu je pravkar izšla. Dobi se pri carinarnah in v knjigarnah ter stane 200 Din. Obtok bankovcev v Avstriji je naveden z 880 milijoni šilingov, kritje‘je 82-6 odstotno. Živnostenska banka bo izplačala nezmanjšano dividendo 12 odstotkov ali 24 Kč; Češka Unionbanka 16 Kč ali 8°/o (lani 22 Kč). Zadnji dve bosta torej dividendo skrčili za 2%. Trgovsko pogodbo med Grčijo in Francijo, ki poteče 31. t. m., bo Grčija odpovedala. Novo grško posojilo bo najeto v celoti v Angliji, brez udeležbe pariškega trga. Višina zneska še ni določena. Brezposelnost na Dunaju je padla v prvi polovici marca za 3175 na 122.000, kar je za 18.700 več kot lani. Mednarodni kongres pekov se vrši 28. in 29. t. m. v Budimpešti. Hkrati bo tam razstava kruha in močnatih jedi. Zveza mlinov v Jugoslaviji je naslovila na ministrstvo za trgovino in industrijo prošnjo, naj se pri trg. pogajanjih s Češkoslovaško in Avstrijo zagotovi možnost izvoza jugoslovanske moke. Grški eksport grozdja bo prišel pod strogo državno kontrolo. Agrarna banka bo ustanovila v to svrlio posebno družbo. Ameriški monopol svinca je imel leta 1929 še 10-22 mil. dol. čistega dobička, lani pa 4-68 mil.; dividenda je padla od 25 49 dol. pri delnici na 7-58 dol. Padec dobička je bil ca 55 odstoten, padec dividende ca 70 odstoten. Zlate zaloge Francoske banke so ise pomnožile za nadaljnjih 159 milijonov frankov na 56.080 milijonov. Nemci in Rusi se pogajajo glede oddaje odvišnega železniškega materiala (500 lokomotiv in 10.000 vagonov), ki bi se pa moral še preurediti na ruski tir. Ta kupčija bi ne spadala v omenjeni 300-milijonski kredit. Steyr za preteklo leto ne bo izplačal nobenie diivdende, ugotavlja se pa bistveno zboljšanje položaja. Mednarodna trgovska zbornica bo imela svoje letno zborovanje letos v Washingtonu. Pričelo se bo 4. maja. Prodaja v podjetju Škode, izračunjena po vrednosti faktur, je bila lani za 10 odstotkov boljša kot leta 1929, ko je znašala poldrugo milijardo Kč. Švica je izdala nor zakon o kovanem denarju, ki predstavlja prehod k zlati valuti. Obseg 5-Trankovskih novcev se zmanjša od 37 na 31 mmm itd. Srebrni denar se bo mogel zamenjati z niklja-stim, Vodilne družbe mednarodne industrije iarnic so sklenile v Amsterdamu nov dogovor, ki predvideva dolgoletno iz menjavo izkustev na polju te industrije. Na trgu jajec se javljajo iz Italije, Švice in Nemčije padajoče cene. Eks-porterji v Št. Jurju ob J. žel. so nakupno ceno znižali zato na 65 par. Na vi. vinski dogovor med Italijo in Francijo je podpisan. Tiče se carinskih tarif za italijanska vina, ki se izvažajo v Francijo. 12 največ jih denarnih zavodov v Budimpešti je imelo na koncu februarja fi71-4i mil. pengd hranilnih vlog; na tekoči račun je bilo vloženih 811 mili-jonov.pengO. ;i Predlog za odpravo transportne takse. Iz carinske prakse. Piše Just Piščanec, carinski posrednik. I XL1I. Odločim državnega sveta štev. 20684 29 z dne 28. oktobra 1930. Za A. M. v Lj. sem 1. 1928. prijavil v ocarinjenje neke pletarske /izdelke, ' prihajajoče iz francoske kolonije In- j dokine, zahtevajoč uporabo minimal- | ne carinske postavke. Carinarnica je pa zahtevala od stranke, da ta pozne- ; je doplača 553 50 Din carine po ma- , ksimalni stopnji, ker je bila roba iz i francoske Indokine, katera po po- j godbi, sklenjeni med bivšo kraljevino Srbijo in Francijo, baje ne uživa ob aicjji m minimalno carinjenje prhnila kaO ispravn«, carinjenje po bjnna ttbavBfc, m jsOo sarisoLa vlast naknadna tajiti manjak car. dažbina pošto jo car rinarnica tu iiocu onemogočila, da se koristi pravom 61. 37. c. a.« Ako bi bila namreč carinarnica pri sprejemanju deklaracije to zavrnila z opombo, da Indokina ne uživa največje po-godnosti, bi prejemnik robe ne bil sprejel im tudi ne bil ocarinil po maksimalni carini. : v Očividno tvori torej razsodba v predmetnem slučaju neenakost in protislovje v jndikaturi ter se mora kot taka razveljaviti in spraviti v sklad z zakonom. b) Sklicevanje v rešenju na Šen- Ko je lani /septembra zasedal tarifni odbor, je /pošlo na dnevni red tudi vprašuje znižanja /železniških tarif, da bi tako nekoliko nadomestili izgubo, katero ima naše gospe darstv/o vsled /padca cen in /zastoja v izvozu. Toda kmalu se je pokazalo, da je /tako znižanje železniških -tarif nemogoče z ozirom na dejstvo, da ima državni donos že /itak veliko zmanjšane doklade; če bi se pa zmanjšale tarife le nekoliko, bi -to našemu gospodarstvu prav nič ne koristilo. Sedaj /pa /prihaja predlog, da- naj bi se na/mesto znižanja železniških /tarif odpravila transportna taksa. Transportna taksa je namreč davek, ki ga morajo plačevati železnice ministrstvu financ. Znaša ipa letno okoli 300 milijonov Din. Ta odprava -transportne takse -bi bila V tednu od 28. febr. do 7. marca /razvoj mednarodne -borzne trgovine ni bil enoten. Splošno gibanje na hausse v mesecu februarju je trajalo v prvem nvar-čevern tednu samo še na šestih od običajnih 12 mednarodnih borz. Ostale borze so bile v -znamenju oslabšanja, ki je biLo deloma precej občutno. Bistveno zboljšanje kažejo -v omenjenem tednu London, Berlin, Praga in Milan, manjše Ziirich in Dunaj. Na drugi strani je zelo padel Newyork; Pariz in Bruselj sta nadaljevala nav-zdolžno /gibanje, Stockholm in Budimpešta sta doživela reakcijo na hausse prejšnjega tedna, Amsterdam je kazal malo zanimanja in se je nekoliko poslabšal. Mednarodni borzni indeks, izračun jen iz indeksov 12 borz, je ostal nespremenjen na 70'8 (konec 1927 = prav za prav nekaka subvencija države železnicam, da bi -te -mogle radi tega znižati prevozne tarife. Tudi druge drža ve^ Katerih gospodarstvo je v prav tavern stanju, kakor naše drža/ve, so pristopile k subvencioniranju železnic z namenom, da morejo te -znižati tarife; vse države /se namreč zavedajo, da bi baš primerne železniške tarife mnogo pripomogle k olajšanju sedanje težke gospodarske krize. /Pričakovati je radi tega, da bo naša /vlada uvidela, da 'bi /z odpravo transportne -takse napravita veliko korist našemu gospodarstvu /in da bo nji tako nastalo /izgubo prav lahko kompenzirala s povečanj/eni dohodkov, fci jih bo dobila vsled poživljenja prevoza in povečanja gospodarske delavnosti v državi. 100), dočim se je v prejšnjih šestih tednih indeksna številka okrepila za 11-15 odstotkov. Tu podamo seznam: Ki/.aec leta-i927l = 100 * P 28. febr. 1931 7. marca 1931 Berlin 113-6 49'7 51'8 London 102-6 47-9 50-5 Pariz 156-8 96-7 95‘6 Bruselj 133.8 63-0 61-2 Amsterdam 104'5 57'6 56-6 Stockholm 109-9 73‘2 72'2 Ziirich 101-0 767 77'7 Dunaj 91-4 59-9 60-2 Budimpešta 109-2 65'8 64-2 Piraga 108-3 79-4 81-7 Milan 124-0 84'5 86'6 Newy-o/rk 137-3 94'9 909 OGRSKI IN JUGOSLOVANSKI INDU- STRIJCI IZMENJAVAJO OBISKE. Beremo, da bo obiskala velika skupina vodilnih ogrskih industrijcev Jugoslavijo in sicer še v tekočem mesecu ali pa v začetku aprila. Razgovori o tem obisku se vršijo z Jugoslov.-ogrsko zbornico, ki je bila pred nekaj tedni ustanovljena v Budimpešti. Na drugi strani hoče skupina jugoslovanskih gospodarskih zastopnikov obiskati Budimpešto ob priliki otvoritve Mednarodne razstave v Budimpešti. 25. t. m. se bo vršilo v Budimpešti posvetovanje Ju-goslov.-ogrske trgovske zbornice o ustanovitvi podružnice te zbornice v Beogradu. * * * TRGOVSKO BR0D0VJE JUGOSLAVIJE. Po poročilu iz Splita obsega jugoslovansko trgovsko brodovje sedaj 36 plovbnih podjetij s 176 parniki in s prostornino 344.246 brutoregistrskih ton a 2-83 m3 Največja paroplovna družba je i>o številu parnikov Jadranska Plo-vidba, po tonski prostornini Jugoslov. Lloyd, po osebni nosilnosti Jadranska Plovidba, po blagovni nosilnosti Jug. Lloyd. V naši trgovski mornarici je zaposlenih sedaj 4299 oseb. Trgovska mornarica bivše avstro-ogrske monarhije je vsebovala ca (500.000 ton in jo je jugoslovanska dosegla torej že nad polovico. * * * POSLEDICE CARINSKE VOJSKE MED OGRSKO IN ČEŠKOSLOVAŠKO. Češkoslovaška in Ogrska /pri/občujeta sedaj -markantne številke o posledicah med njima se vršeče carinske vojske. Izvoz iz Ogrske v Češkoslovaško je padel od 79 milijonov Kč v lanskem januarju na 10-7 milijonov v letošnjem, (izvoz iz Češkoslovaške v Ogrsko pa od 67-7 na 26-2 /milij. Kč. Najbolj se -pozna -padec v izvozu lesa iz Češkoslovaške v Ogrsko; leta 1930. je bilo v januarju odposlanih 7330 vagonov, v letošnjem januarju pa samo 563. Izvoz pragov je popolnoma ponehal, d/rugod je pa padel na /minimum. Dobave. V pisarni mestnega magistrata v Novem mestu se bo sklenila dne 24. marca t. 1. direktna pogodba glede dobave mesa za novomeško garnizijo. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik (Srbija) sprejema do 30. marca t. 1. ponudbe glede dobave turbinskega olja. — Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 1. aprila t. 1. ponudbe glede dobave nalivnih peres, ravnil, spojk, voščenega platna itd., glede dobave ogljenih ščetk (bron-zenkohle) itd. za motorje ter glede dobave dinamo olja. — Direkcija državne železarne v Varešu sprejema do 1. aprila t. 1. ponudbe glede dobave profitnega železa. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 2. aprila t. 1. ponudbe glede dobave lesenih in pločevinastih sodov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki ta interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za T0I v Ljubljani. Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubijeui sprejema -do 2Q. unaoifia 4. J. flftnudfre .glede dobave 2600 m* tolčenega gramoza; do 24. marca t. 1. pa glede dobave 120 kg (bakrenih vrvi in 80 kg bakrenih plošči — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku), — Direkcija državne železafrne ttareš sprejema do 26. marca t. 1. (ponudbe ..glede dobave 500 m» kiijJka, 5000 kg pločevine, 2000 kg stare mfcdi; io 1. aprila t. 1. pa glede dobave radhih faafafN*, vijataev oniŽtiti na ošno-vu čl. 26. zakona o drž. savetu i upr. Budovima, a tim da ministar uzirre u obzir i pomenuti čl. 4. zakona o amnestiji i aboliciji, pa donese drugo rešenje. Predlogi za zmanjšanje brezposelnosti rudarjev. Pred kratkim se je vršila v Beogradu konferenca predstavnikov rudarskih podjetij, na kateri se je razpravljalo o iherhh, ki naj bi se povzele, da bi se zmanjšala brezposelnost rudarjev. V to svrlio je država sklenila, da bo krila 60 % svojih potreb iz domačih rudnikov. Ker so pa rudarske organizacije v Sloveniji spoznale takoj, da to ne bo mnogo pripomoglo k rešitvi krize, so poslal© svojo daputacijo z natančno izdelanimi predlogi, ki so: 1. Ustanovi naj se poseben državni svet, ki bo kontroliral produkcijo in konsum vseh domačih premogovnikov. V tem svetu bi bili zastopani delodajalci in delojemalci. 2. Pri določevanju kontingenta naj se ne upošteva samo trgovske in finančne interese države, ainpak tudi gospodarske in socijalne, kajti če država na eni strani štedi s tem, da kupuje raje bolj cenen tuj premog, mora pa radi tega vzdrževati maso brezposelnih domačih rudarjev. Razlika, ki bi jo morala država plačati za dražji domači premog v primeri s tujim, bi se pokrila z davki, ki bi jih potem lahko plačali zaposleni rudarji, kakor tudi podjetja, ki bi radi povečane produkcije več zaslužila. 3. Minister za socijalno politiko bi moral delati na to, da bi se v trboveljskih premogokopih ne vršile na daljne redukcije rudarjev, katero ba"š nameravajo, ker bi s tem bilo občutno prizadetih kakih 2060 delavcev.. 4. *Ce .država-pomaga tbotibb dragim industrijam s tem, da jim daje razne ugodnosti fh premije, bi TpTSV tako iho-rata pomagati tudi rudarite Tndmfrrifi. . _5. Izdela naj.se zakon o zavarovanju delavcev c (recfptodnO tnbČjo irted zavarovanjem ftolavttrv ih vptošhfm 'Zavarovanjem. ------ ZNAKI GOSPODARSKEGA BOLJŠALA V Ogrski -finančni animator dr. Wekerle je podal *gi)«de igoBpodarafeecia ipododaja v ogrski sledečo /izjavo': Vidim boljto-nje v splošni gospodarski tendenci, povsod se čuta olajšanje. Praiv bremtvom-no raste in tudi v domačem kredittrefen življeeju se vidijo znaki, ki dobro obetajo. Na deželi /rastejo v mnogih -ko-mita-tih hranilne vioge stalno. Tudi povpraševanje /po posestvih je vidno večje. Upata, da se bo boljšanje nadaljevalo in javilo na vsej črti. Neenakomerna tendenca na svetovnih borzah. sarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 20. marca t. 1. 3e bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija . glede dobave mesa za čas od t aprila 1931 do 31. marca 1932. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi). Dobave. Prometno-komercijalni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede oddaje nalepljenja grafikonov in glede dobave 66.900 pol tiskovin. — Strojni oddelek Direkcijo državnih železnic v Ljubljani sprejemi do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov gorilcev, 2000 vložkov za acetilenske gorilce in raznega niateri-jala za kemični laboratorij; do 26. marca t. 1. pa glede dobave 15.000 kg železa in 560 komadov prašnic. — (Po- goji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave raznega okovja; do 30. marca t. 1. pa glede dobave 24 kg kovinskih vijakov. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 1. aprila t. 1. ponudbe glede dobavo 325 komadov žarnic. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 2 aprila t. 1. ponudbe glede dobave 20 i komadov belo emajliranih umivalnikov. — Direkcija državnih železnic v Zagrebu sprejema do 21. marca t. 1. ponudbe glede dobave pisarniškega materijala. — Dne 15. aprila t. 1. se bo vršila pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 12.000 m* lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Oddaja rekonstrukcije ležišča na mostu preko Donave pri Novem Sadu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 15. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in načrti pa pri gradbenem oddelku te direkcije). Oddaja zgradbe treh dvonadstropnih stanovanjskih hiš v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 14. aprila t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji, proračuni in načrti pa pri istem oddelku). Oddaja zgradbe dveh dvonadstropnih stanovanjskih hiš v Mariboru se bo vršila polom ofertalne licitacije dne 15. aprila t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice ^a TOI v Ljubljani, pogoji, proračuni in načrti pa pri istem oddelku). Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Osijek se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 8. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Pragersko se bo vršila potom licitacije dne 7. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji). Oddaja elektroinstalacijskih del se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 8. aprila t. 1. pri inženjerskem oddelku Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek • Svoji k svojim I Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Najboljši stroji! Vsak kupec najboljš referenca Tudi na obroke do bavi tvrdka c. Ustanovljeno leta 1906. Ljubljana Gradišče 10 m REX (0. Zagreb Sajmište 56 Telefon štev. 2268 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvan Jelačin Ejubljanci Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Toina in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! GUSTAV PUC LJUBLJANA. TRŽAŠKA CESTA 9 nasproti tobačne tovarne n.T.br, hl«P«r»»vo Napeljava strelovodov po najnovejšem sistemu Jamstvo za solidno Izvršitev Oblastno koncesijonirana in* italacija vodovodov Oddelek za strokovnjaško izvršitev in popravo vseh vrst auto-blatnikov in hladilnikov vseh vrsl -por fotografija^ ali risbah, iM/e n afs CLstmk: Josip Verlič ‘Veletrgovina koloni- „ Zaloga špirita, jalne robe. raznega zganja in dunajska cesta 33 ‘Golna postrežba ‘Ustanovljeno leta 1840 vode. Ceniki na razpolago ■■Ht. 't Krcdifaii zaved za žrgcvinc in industvijo Bjubljtma, ‘Pveševnova ul. 5C (v laminem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št.: 2040, 2457, 2648; interarban: 2700,2806. - Petereon International Banking Code Obrestovanj• vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predaj ral ln krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menie ter nakazila v tu- ln inozemstvo, safedeposlti Ltd. Knjige, Časopise, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, ~wr Telefon ‘25 52 letake, naročilnice v blokih s poljubnim Številom listov, barvotiske, ■ —^ Ljubljana, Gregorčičeva 23 cenikc kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah ISKARNA MERKUR Lastna knJIgo> veznica Ureja dr. IVAN PLBSS. — Za Trgovsko - Industrijsko d. d. »MBRKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.