otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. (Priloga Vrtcu.) Štev. 12. Ljubljana, dni 1. decembra 1895. III. tegaj. Držite ga, držite, da ne pade! §ivel je mal deček, sirota brez očeta in matere. So-sedovi so ga iz usmiljcnja vzeli v hišo, ker ni imel sorodnikov. Kljub svoji mladoeti — bilo mu je kotnaj pet let — moral je pasti krave, a bil je vedno veselega lica, da-si je moral zgodaj vstajati in ni imel druzega zajuterka, kakor kos drnega kruha. Nekega jutra priliiti mimo pašnika po kolovoznem potu stara žonica. De5tk jo vprasa: »Žena, kam pa tako hitite?« Ona: »K rnaši.« Doček se začudi: »Kaj pa je maša ?« — Nihče ga ni poučeval v svetih resnicah. — Zena pravi: wZ menoj pojdi. boš pa videl.« »Kaj bom pa videl?« — »Ljudje bodo v oerkvi molili.« — »Kako bodo pa molili ?« vpraša dalje mali radovednež. — «Z menoj pojdi, bodeš pa še ti molil«, odvrne zopet ženica, prime ga za ročieo ter vede s seboj. Po poti mu mora odgovarjati ke na sto in sto vprašanj, predno dospeta do cerkvioe. Tu deček Se jedenkrat poprosi ženico, naj mu vendar pove, kako 178 bode molil, a ona kratko odvrne: »Kakor drugi, tako pa ti«, in med tem vstopita. Deček poklokne zraven nje, sklene drobni ročici ter ponavlja v jedno mor: »Kakor drugi, tako jaz; kakor drugi, tako jaz!« in kar ne trene z očesom od oltarja. Ko pa pridejo maSnik do povzdigovanja in povzdignejo sv. hostijo, zakliče na ves glas: »Držite ga, držite, da ne pade!« Po sv. maši ga obsujejo ljudje in vprašajo, kaj mu je bilo; a on še bolj začudeno gleda, niso li videli malega deteta, katerega so mašnik kvišku dvig-nili in samo za prstke na nogah ao ga držali. »Še nikoli niaem videl tako lepega deteta, kakor danes«, dejal je, a ljudje so naznanili to g. duhovniku, kateri so prevzeli nedolžnega deLka v svojo skrb. O, srečen deček, ki je videl v resnici, kar vidimo mi le v podobah belega kruha pri vsaki sv. maši. Kajti pri vsaki sv. maši je na naših altarjih tiati, ki je ležal v Betlehemskih jaslicah kot ljubeznivo božje Detece. -ik.