SPREHODIMO SE OB LJUBLJANICI
Pomlad je najlepši čas za sprehode. Drevesa še kažejo debla in veje, brez listne obleke. Pomladna živahnost in nemir prebujanja se čutita na vsakem koraku. Vabim vas na sprehod, tokrat ob reki Ljubljanici.
Kar lep del te čudovite in po načinu nastajanja edinstvene reke imamo v naši občini. Še pred petnajstimi leti je bila »smrdljiva« reka. Bila je na zelo slabem glasu in ljudje so ji obra-čali hrbet. Pesniki o njej niso več pi-sali pesmi, slikarji so nehali posedati po njenih bregovih. Ko pa je Ljub-ljana 1977 dokončala 1. 1958 začeti kanalizacijski sistem, ki je odtlej vse mestne odplake speljal v Zalog, so se začele razmere počasi spreminjati. Ljubljanica se je rešila zgodovinskega bremena, ko je bila ljudetn najprej kanal za odplake in potem še vse drugo.
Nekaj onesnaževalcev je od Vrh-nike do Zaloga še ostalo. Zapornice pri Cukrarni bi morali opremiti z na-pravami za preprosto mehansko pobi-ranje večjih odpadkov iz vode. Vevče imajo svojo kanalizacijo še vedno spe-, ljano v Ljubljanico, Papirnica nima čistilne naprave. Gradnja centralne ljubljanske čistilne naprave v Zalogu stoji! V mestni in v občinskih skupšči-nah pa se gospodje še zmeraj prepi-rajo predvsem o tem, kdo je imel več zaslug v deset dnevni vojni.
Kljub naštetim pomanjkljivostim se je Ljubljanici uspelo »oprati«, da je
vsaj do Vevč postala ena naših najči-stejših rek. V njej spet živi lipan - riba čistih rek. Poselile so jo tudi divje race in druge vodne ptice. Zanimivo je bilo opazovati postopno, pa vendar nezadržno prodiranje rac po Ljublja-nici navzgor, ko so bile v zadnjih de-setih letih iz meseca v mesec višje in globlje v mestu. Še dobro se spomi-njam, kako so jih bili veseli Kodeljev-čani. (Dan za dnem so jih krmili z mo-stu za pešce, saj niso mogli verjeti, da je to res. Zdaj so race že po vsej reki, tudi sredi mesta, pod Tromostovjem, vse do območja svojih barjanskih vrst-nic. Ljubljanica je z njimi dobila svojo dušo, ponuja nam jo in nas prosi, da se spet zagledatno vanjo in jo uvr-stimo med naše naravne zaklade. Plečnik ji je s svojo arhitekturno ure-ditvijo bregov v Trnovem in v centru že izkazal človeško prijaznost. Tudi v naši občini so načrtovalci mestnih sosesk, Štepanjskega naselja in Novih Fužin, spoštljivo upoštevali reko. Ohranili so ji naravno podobo z ve-liko prostora za pešce in kolesarje ter za športna igrišča. Lani so delavci v sklopu progTama javnih del očistili zaraščeni desni breg v Štepanjskem naselju. Letos z deli nadaljujejo, tako
da bi lahko bili že kar zadovotjiu. če bi se le kaj obrnilo na bolje v samem občinskem središču na levem bregu Ljubljanice, od Pletenine do Teola. Danes vas, spoštovani bralci. vabim prav sem. Počasi se sprehodite po ulici ob Ljubljanici. od Krpana do brvi ali še naprej do Kajuhove ceste. Tako zanemaijenega, barakarsko dhr-
To sta le dva posaetka ar ohre^i refcc Ljubljanice v naši občni. ¦asprati Kode-Ijevega, gledano z Blke Ob "' ~ ~ " leta 1993. (Foto: S. G.)
jega videza namreč ne boste našli ob vsej dolžini Ljubljanice niti od Livade više ne. Že pred mnogo leti smo v Naši skupnosti opozarjali na to. Pri-čakoval sem. da bo kaj pomagalo, morda vsaj zdaj. ko je Ljubljana po-stala glavno mesto države Slovenije in s tem tudi mesto diplomatov in pred-stavništev. Ko so lani na desnem bregu nehaii striči živo mejo, sem to razumel kot najcenejši ukrep, da se zastre pogled na levi breg s strani Kodeljevega. Prav zdaj so živo mejo spet poslrigli. Levi breg pa se še vedno spreminja le na slabše. Lastniki
stanovanj in delavnic pozidujejo breg Ljubljanice in lezejo vse globlje k vodi. Kar jim do vode še manjka, pa imajo za smetišče, ki ga odnesejo vi-soke vode. Zasebnik. ki mu je že pred leti pogorel del stavbe. vse do letos ni pospravil po bregu razmetanifi ostan-kov. Zdaj gracii. izkopni material pa spušča po bregu v Ljubijanico- Malo iriže ob toku preurejajo staro stavbo in tudi tam so nizko v breg vkopali betonsko teraso. Verjetno bo to še eno gostišče. Sicer z malo nenavadno arbitekturo, vendar je edina. ki je svoje lice obrnila k Ljubljanici in Ko-deljevemu. Vse druge stavbe so obr-njene na Zaloško cesto, barakarsko pozidana dvorišča in smetišča pa so ob Ljubljanici. Celo cvetličarna Eli je reki in Kodeljevemu obrnila hrbet. Čeprav je najmlajša in arhitekturno skibno pretehtana novogradnja, si je zaradi nenehnega dograjevanja tudi ta nadala barakarsko podobo in si privošdla barakarski poseg na bregu, ob sanitarijah nekdanje pokrite trž-nice. Škoda ploščadi nekdanje trž-nice? To je bil edini zračni prostor na tevem bregu v samem občinskem sre-diSču. edini mogoči dostop do brega Ljubljanice.  Ta  prostor sta  si   po-
Ijiihljanicii ni it-0 •¦sninJljiva-' rtkii, je pa še zelo obremenjena z našo nchvaležnostjo in nespuštovanjem. Posnemajmo race in jo spet vzljubimo. (Foto: Borut Krajnc)
stopno prisvojila in si ga zagradila gostišče Luka in cvetličarna Eli. Do brvi je sicer še nekaj prostora, vendar za avtomobile in smetnjake cvetli-čarne. Še dobro, da so pTed leti zgra-dili požarne stopnice. Teh si menda ne bodo prisvojili. Vsaka občina iraa svoj Mali Vrhek, naš je verjetno kar tu, v samem občinskem središču.
Razumljivo, stavb ob bregu Ljub-ljanice ne bomo podrli in naredili pro-stora za ljudi in drevesa, moramo pa ga načrtno preurediti in mu dati celo-vito podobo. Ko so tu po regulaciji Ljubljanice leta 1828 začeli graditi Novi Vodmat, si seveda niso mogli misliti, da bo mesto kdaj seglo tako globoko na podeželje. Toda zdaj je to mesto. Na srečo je vsaj desni breg nepozidan. Morali bi ga še bolj name-niti ljudem in Ljubljanici. Živo mejo je treba znižati na višino zaščitne ograje. Še najbolje pa bi jo bilo pov-sem odstraniti in namesto nje zgraditi kolesarsko pot od Kajuhove do za-pornic pri Cukrarni, Pozneje pa od izvira do sotočja v Podgradu.
Tako mislim. V naši občini nimamo gora ne jezer in ne divjih sotesk ali termalnih vrelcev, imamo pa reke kot malo katera občina v Sloveniji. Sava, Ljubljanica z Gruberjevim preko-pom, Dobrunjica, Besnica in največje slovensko sotočje štirih rek, ki ga je kot naravno posebnost opisoval že Valvazor. Poleg naštetih pa imamo pod našimi polji in industrijsko cono še eno »reko«. našo podtalnico, dra-goceno pitno vodo. Reke so naše naj-večje in dragoceno naravno bogastvo. Zato bi morala biti vsa naša pozor-nost obrnjena k njim. Sotočje štirih rek bi morali imeti v občinskem grbu. Qdnos do rek bi moral biti predpisan z zakonorfi, moral bi postati stalnica v vseh naših dejanjiri. Postati bi mo-rali tudi svetel zgled drugim obuHam in krajem. Že v prejšnjih stoletjih so meščani Ljubljane najraje zahajali na deželo ob lepi Ljubljanici. Od Senpe-tra mimo Turna (Kodeljevo) na Fu-žine in Studenec (zverinjak kneza Turjaškega), ali pa še naprej do mlina in kasneje Papirnice na Vevčah, Za-voglja, Zgornjega in Spodnjega Kaše-lja. do rečnega pristanišča v Zalogu. Prepričan sem. da lahko to spet po-stane, če le hočemo. In podobno ob Savi, Dobrutvjščici in Besnici, vse do razgledišč in hribovskih kmetij. Ven-dar, če se hočemo pogovarjati o tu-rizmu v naši občini. se moramo začeti prav tu, ob Ljubljanici v občinskem središču, v Mostah. Kaj menite?
SLAVKO GERLICA