9 77
ISSN 0351-6407
640019
035
Murska Sobota, 23. novembra 2000, leto Lil, št. 47, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit
Sveta Kata sneg pred vrata.
AKTUALNO OKOLI NAS, str. 2
GOSPODARSTVO, str. 6
Plazovi še kar naprej grozijo
Ljutomerska Vesna dobila direktorico Katarina Paal
Zmerno oblačno bo in suho.
KRONIKA, str. 1 7
V Sloveniji se pot konča
Največ od pet tisoč dolarjev dobi »ata«, »boter«
tam gon
»Primer napada na uradno osebo je policija obravnavala
in zoper Marka Slaviča podala kazensko ovadbo,« pravi med drugim Aleksander Jevšek v pogovoru za Vestnik.
str. 10
GOSPODARSTVO
Kaj se dogaja na trgu s kmetijskimi reprodukcijskimi materiali? O tem posebna blagovna borzna svetovalka Vestnikove kmetijske panorame.
Stanko Polanič
bi
in Bojan Žunič
predlagata zunajsodno poravnavo - delavci pravijo, da gre za miloščino. str. 7
ZA DVIG POMURJA MED PRVIH PET V SLOVENIJI
POTREBNIH 48 MILIJARD TOLARJEV
str. 7
LUDVIK VREČIČ (1900-1940)
Študija (portret), po 1932., olje, platno, 61 x 41,5 cm (Pokrajinski muzej Murska Sobota)
Ob stoletnici umetnikovega rojstva je pripravil Pokrajinski muzej Spominsko razstavo Ludvik Vrečič (1900-1995). Otvoritev razstave bo v četrtek, 23- novembra 2000, ob 18. uri v razstavišču Pokrajinskega muzeja Murska Sobota (2. nadstr.). Razstava bo na ogled do 11. februarja 2001, za-tcm pa se seli še v Ljubljano in Maribor. Sočasno je izšla pri Pomurski založbi monografija o slikarju, za katero je spremni esej prispevala Meta Gabršek Prosenc, katalog znanih del Janez Balažič, osebno kroniko in bibliografijo pa je prispeval Franc Kuzmič.
KUPUJMO BLAGO DOMAČIH IZDELOVALCEV
geslom Kupujmo blago slovenskih proizvajalcev. Sekcijo sestavlja štirideset - obrtnikov, sodelovali pa so Titan Šivanje, Suzana Lebar -preoblačenje gumbov in zaponk, šiviljstvo Lady D, modna kravata
Gyergjek, šiviljstvo Metka, butik For You, pletenine Anna, SPTŠ ter optika Pavlič, trgovina in lepotilni studio Ki-silak in Zlatarstvo Danč. Domače izdelke pa so na modni reviji predstavile tudi manekenke modne agencije Error.
V prenovljeni restavraciji hotela Diana je bila v soboto zvečer modna revija, ki jo je organizirala Sekcija tekstilcev v okviru Obrtne zbornice Murska Sobota. Potekala je pod
NAROČNIK
VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK!
DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN Barbara KRENDL N0RIČKIVRH7 9250 G. Radgona
Sodelujte v nagradnem žrebanju!
halo.simobil.si alt pokličite 080 40 40.
c) sestra dvojčica
□glejte si televizijski oglas Halo in odgovorite na vprašanje.
Kdo je na drugem telefonu?
a) ljubimec
Za odgovor pokličite 040 940 940.
s
I
Z s
■I g
s
J
2	AKTUALNO OKOLI NAS
23. november 2000, VESTNIK
Spodbujanje čezmejnega sodelovanja
Zaživelo
Katastrofa pod Mangrtom
Plazovi še kar naprej grozijo
šestnajst projektov
pomočjo Sklada za male projekte, ki plasira sredstva programa Phare, je tudi v pokrajini ob Muri zaživelo in se v zadnjih dveh letih udejanjilo dvaintrideset projektov. Sklad je v letošnjem letu
podprl šestnajst projektov nevladnih in neprofitnih organizacij, za katere so namenili 260 tisoč ECU-jev, izvajalci pa so jih porabili 230 tisoč. S takimi projekti želijo spodbujati večje in trajnejše povezovanje ljudi v tri-lateralni obmejni regiji Slovenije, Avstrije in Madžarske. Letošnje projekte in nove možnosti sodelovanja so predstavili na konferenci predstavnikov treh dežel, ki je bilo v hotelu Radin v Radencih.
Goran Šoster, direktor Prleške razvojne agencije in tajnik Sklada, je povedal, daje prispelo kar 72 projektov, ki so jih ocenili kot odlične, sredstva pa so dobili tisti, ki so najbolj izstopali. »Izvajalce programa je odlikoval entuziazem, še posebno pa je prišlo do izraza teamsko delo, medtem ko so bili projekti, ki jih je izvajal posameznik, manj uspešni.« Če gledamo višino odobrenih sredstev na prebivalca po upra-
vnih enotah, je dobila največ UE Lendava, 52 odstotkov, Murska Sobota 26, Ljutomer 12 in Gornja Radgona 10 odstotkov. Največ sredstev se je porabilo za kulturo in kulturno dediščino, ekologijo, za go-
spodarski razvoj in človeške vire.
Porabljenih je bilo 230 tisoč ECU-jev. Izvedli so 248 aktivnosti: kulturnih prireditev, seminarjev, delavnic, strokovnih srečanj in drugega, nastalo pa je tudi veliko publikacij in strokovnega gradiva, kjer je zabeležena kultura ljudi v tej pokrajini.
S
V letošnjem letu je Sklad podprl naslednjih šestnajst projektov: Turistično društvo Velika Polana je pripravilo dolgoročno strategijo za Deželo štorkelj, ZKD Gornja Radgona je izpeljal letos že šesto mednarodno gledališko prireditev Meja na reki - Grenze im Fluss, ZKD Lendava seje ukvarjal s projektom RIO - rudarstvo in okolje, pripravili so idejni osnutek za naftni muzej na prostem v Petišovcih, Motoklub Veterani iz Murske Sobote je s svojimi vozili ustvaril Potujoči muzej starodavnih motornih vozil, cilj projekta radioamaterjev RTC-klub Murska Sobota je bila vzpostavitev hitrih digitalnih povezav med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo, Območno združenje RK Ljutomer je izvajalo akcijo Droge in mladi, Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot sije prizadevalo za vključitev pomurske regije v uveljavitev skupne blagovne znamke za trženje živil na območju tri D, Občina Šalovci se je predstavila z biogradnjo z naravnimi materiali, izvedli so projekta Hiša iz slame ter Odkrivanje vodnih izvirov Krke, Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer je zbiral in raziskoval vaške grbe, TD Bistrica je predstavilo v projektu Življenja ob Muri vsebino nastajajočega krajinskega parka Mura in se posebno posvetilo kulinariki v tej pokrajini, v občini Hodoš so ustanovili Telehišo, center za vseživljenjsko učenje, KD Osem src se je ukvarjalo s projektom Spoznajmo se, temeljni cilj projekta je bil srečevanje ljudi na območju Pomurja, Porabja in avstrijske Štajerske, KTD Moščanci se je osredotočilo na kulinariko v krajinskem parku Goričko - Raab - Orseg, projekt
Občine Turnišče je bil vzreja rib v termalni vodi, društvo za kulturo in ljudsko izročilo pa je raziskovalo ljudsko mitologijo med Muro in Rabo.
Ob izvajanju projektov so nastale tudi številne publikacije, kjer je zapisano ali na kakršen koli drug način zabeleženo avtentično izročilo tega območja.
A.NANA RITUPER RODEŽ«
liSTIIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodeč. Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov tn fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 220,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM
KAZNIVIH DEJANJ
Plese 9, Murska Sobota
ajlepšemu, verjetno bi se s tem strinjali mnogi, kotičku Slovenije s svojimi slapovi in dolinami narava ne pri-zan^a. Bovško območje je pred leti na velikonočno nedeljo prizadel potres in komaj so se začeli ljudje vračati na to območje, so ponovno začutili bič narave, tokrat v obliki vode, blata in kamenja, ki je odnašal ceste, hiše, vozila, živali in ljudi. Plaz pa je odnesel tudi varen občutek domačinov, ki bi ga vsakemu morala dajati domača vas.
Katastrofa, o kateri že ves teden poročajo vsi mediji, naj bi se zgodila v noči iz četrtka na petek. Takrat seje namreč gmota zemlje izpod Mangrtske planine, ki so jo strokovnjaki opazovali že nekaj dni pred tem, saj je bilo potrebno zaradi velikega deževja, ki ta del Slovenije namaka že več tednov, dežurstvo vse noči, vseeno utrgala in po strugi Predelice v nekaj sekundah pridrvela vse do reke Koritnice, ob kateri leži tudi nesrečna vas Log pod Mangrtom. Več milijonov kubičnih metrov blata in kamenja je na svoji poti v dolino pred seboj zbrisalo pet domačij, poškodovalo še nekatere druge objekte in pod seboj pokopalo sedem ljudi. Čeprav so po tem dogodku mnogi očitali strokovnjakom, ki so gmoto zemlje, ki se še ni utrgala, opazovali in bili nekaj ur pred katastrofo mnenja, da za vas Log pod Mangrtom ni nevarna, so nato pozneje po besedah preživelih sorodnikov in vaščanov izvedeli, da je teh nekaj ljudi po lastni volji ostalo na svojih domovih, saj so jim kljub domnevni nenevarnosti svetovali, da se za nekaj dni izselijo na varno. Za sedem od njih je bila ta odločitev zadnja, druge pa, ki so imeli več sreče, so dan po

tragediji odpeljali v hotel Alp v Bovcu, kjer so nastanjeni tudi drugi vaščani Loga in bližnjega Strmca.
Hotela pa, kot kaže, tako hitro še ne bodo zapustili, saj strokovnjaki nekaj dni po sprožitvi plazu menijo, da obstaja še vedno nevarnost plazov, ki bi bili lahko
Avstrijska vohljaška afera
Zaščita
informacijskega sistema
Vlada obljublja več zaščite osebnih podatkov avstrijskim državljanom - Tudi zakonske rešitve - Poostren nadzor nad policisti - Svobodnjaki v protinapadu
vstrijska vlada bo zaradi vohljaške afere vzpostavila nov, varnejši in bolj zaščiten računalniški sistem osebnih podatkov. Afera je izbruhnila pred slabim mesecem, ko je nekdanji policist in pisatelj
Josef Kleindienst objavil knjigo, v kateri opisuje, kako so policisti iz službenega računalniškega sistema (EKIS) pridobivali tajne informacije za kontroverzno svobodnjaško stranko (FPO). Strankini funkcionarji
naj bi za nekatere informacije plačali tudi po 60.000 avstrijskih šilingov, nekatere pa naj bi jim policisti priskrbeli tudi iz čisto ideoloških prepričanj. Gre za informacije o tistih fizičnih in pravnih osebah, ki so kritizirale skrajnodesničarsko stranko takratnega voditelja Jorga Haiderja. Podatke je med drugimi v strankino korist uporabljal tudi sedanji minister za sodstvo Bohmdorfer, takrat svobodnjaški odvetnik.
A
Kazni za nezakonita poizvedovanja
Avstrijsko notranje ministrstvo bo poostrilo nadzor nad policisti, ki bodo imeli dostop do teh informacij. V prihodnje bodo imeli tudi državljani pravico izvedeti, kdo je poizvedoval o njih, kolikokrat in kaj v zvezi z njimi gaje zanimalo. Upravičeni bodo tudi do odškodnine, če so bili podatki o njih objavljeni. Če se bo pojavil sum nelegalne poizvedbe za kakšnimi podatki, bo prizadeti obveščen, daje primer kaznivega
pogubni sedaj tudi za tiste hiše, ki jih prvi plaz ni porušil. Ob vsem tem pa se pojavljajo še majhni potresni sunki, ki bi lahko sprožili novo gmoto, ki visi nad vasjo. Škoda, ki je nastala ob prvem plazu, naj bi bila zelo velika. Tako je vlada že v ponedeljek namenila 140 milijonov tolarjev
vohljanja o njem prevzelo državno tožilstvo.
Svobodnjaki iščejo grešnega kozla
Svobodnjaška stranka, za katero je vohljalo vsaj 60 policistov iz vse države, se je takoj ob izbruhu afere postavila v protinapad. Najprej so poskušali javno diskvalificirati notranjega ministra Ernsta Strasserja, češ da bo on kriv, če gre modro-črna vladna koalicija po zlu. Ko pa je vlada imenovala tudi preiskovalno komisijo, v kateri je prevzel eno
pomoči, to pa naj bi zadostovalo le za najnujnejše stroške reševalcev in nastanitve trenutnih brezdomcev. Preostale škode še vedno ne ocenjujejo, saj je lahko iz dneva v dan večja, ker dež na tem območju še vedno moči tla.
C. K.
FOTO: REUTERS«
pomembnejših vlog generalni direktor službe za javno varnost Erik Buxbaum, so se pojavile svobodnjaške zahteve po njegovi premestitvi, če že ne odstavitvi. Vodja svobodnjaške poslanske skupine Peter Westenthaler je Buxbaumu najprej grozil s tožbo, potem pa mu kar postavil ultimat: če ne bo do sredine tega tedna sam odstopil, bodo svobodnjaki proti njemu povzeli nekatere »parlamentarne korake«. Svobodnjaki Buxbaumu očitajo, da pri preiskavi ni objektiven in da se jim želi maščevati zgolj iz osebnih ideoloških razlogov. We-stenthalerjeve besede so bile močne in konkretne, toda argumentov na njihovi strani je vse manj. Čeprav preiskovalna komisija Horstu Binderju (policistu, ki je prav tako vohljal za svobodnjaškimi kritiki in potem postal za nagrado Haiderjev telesni stražar) kljub suspenzu krivde ni mogla dokazati, se krog sumničenj okrog svobodnjakov vse bolj oži.
MARJETKA RAUŠL«
ibhi , 23. november 2000
AKTUALNO DOMA	3
Seja v V. Polani trajala natanko 32 minut
Svetniki izglasovali nezaupnico županu
Prša: »To ni bila seja, ampak skupek hudih laži«
e natanko 32 minut je trajala seja, ki so jo v torek popoldne sklicali svetniki občinskega sveta občine Velika Polana. Očitno je bilo, da so se vsi na sejo dobro pripravili in so že vnaprej vedeli, o čem bo govora in kakšni bodo izidi glasovanja. Navzoč je bil tudi župan Štefan Prša, ki je na začetku še sedel za isto mizo, po sedmih minutah pa mu je bilo dovolj in se je usedel na stol ob zidu polne sejne sobe ter na videz zainteresirano in neprizadeto spremljal dogajanje.
Medtem pa so svetniki glasovali o njegovi nezaupnici in jo s šestimi glasovi za in enim proti (Damjan Jaklin) tudi sprejeli. Toda tudi sami se zavedajo, da ima ta nezaupnica le moralni pomen, ne pa političnega, saj župana lahko odstavijo ali imenujejo le ljudje na volitvah ali pa če predčasno sam odstopi. Prša je po seji v neformalnem pogovoru z novinarji dejal, da tega ne namerava storiti, da pa ima sedaj na voljo dve varianti. Razmišljal je že o odškodninski tožbi proti svetnikom zaradi članka v Delu, kjer so mu očitali nestrokovnost in nesposobnost: »Enoje, če se kregamo v domačih logih, to pa je prebrala vsa Slovenija in prek tega ne morem,« a seje trenutek zatem nekoliko umiril in tudi sam priznal, da bi bila ta odškodninska tožba preveč dolgotrajen Proces. Druga varianta, ki jo je nakazal, pa je, da bi sedaj
sklicati kmalu), in če jih bodo svetniki redno bojkotirali, bo razpustil občinski svet.
O preostalih točkah torkove seje ni treba veliko pisati, saj so svetniki v glavnem izglasovali sklepe o nezadovoljstvu nad županovim delom in razlago, kaj se dogaja npr. z občinskim samoprispevkom in z zapisniki, očitajo mu tudi, da je včasih »brez razloga na začetku prekinil sejo«. Tokratno sejo je vodil podžupan Boris Ostre, sklepe svetnikov pa je bral Jože Balažič: »Razpravljali smo o nezadovoljstvu tajnice občine, pa ni naredil nič. Določene zadeve ni uvrščal na dnevni red, ker mu določeni kandidat ni ustrezal. Svetnikom je očital, da so krivi, ker delovna telesa niso imenovana. Opozorjen je bil na netočno pisanje zapisnikov, sklepčne seje pa je zapisoval tako, kot da bi bile sklepčne.« Zanimivo je', daje le nekaj dni pred sejo
in široko pojasnil dogajanje v občini, a so mu svetniki zamerili tudi to, saj je po njihovem mnenju šest od njih »blatil in metal v slabo luč«. Nekoliko več vročih besed sta na seji med sabo izmenjala le Jože Balažič in Damjan Jaklin, slednji je predsednik turističnega društva. Balažič je prebral točko o neupravičenosti sklica izredne seje, na kateri naj bi Prša »poskušal vsiliti finančno pomoč turističnemu društvu v višini milijon osemsto tisoč tolarjev, ne glede na to, da proračun za letošnje leto sploh ni bil sprejet.« Jaklin je temu oporekal, da ni šlo za vsilitev, saj naj bi svetnikom v celoti predstavil program prireditve Polanski dnevi in zaprosil za finančno pomoč: »Če vas še kaj zanima, izvolite v pisarno turističnega društva in vam lahko vse pokažem.«
Štefan Prša je po seji izjavil, da »to ni bila seja, ampak skupek hudih laži« in dodal: »Tisti, ki v imenu občanov sprašujejo, pa ne vedo razložiti, bi morali naslednji dan odstopiti«. Občinski svet je imel doslej dvanajst sej, devet rednih in tri izredne, in Prša priznava, da so bile le-te v začetku res nestrokov-
ne, toda: »Težave so se začele, dokler ni bil imenovan podžupan. Od takrat naprej seje začelo sestankovanje zunaj, dopisovanje z Ljubljano ipd. Rešitev sem ponudil že prej, in to tudi na neformalnih sestankih. Doslej se nisem ukvarjal z mislijo, ali so to problemi politične narave ali kakšni drugi. Mogoče so.« Sam je po torkovi seji ponudil novinarjem svoje gradivo, kjer pravi, da so svetniA sklicem te seje kršili osem členov poslovnika in statuta: 17. (svet predstavlja, sklicuje in vodi seje župan. Predlagani dnevni red lahko zapolni še z novimi točkami), 18. (strokovno in administrativno delo zagotavlja občinska uprava), 19. (dnevni red seje predlaga župan), 7. (svet uporablja pečat na vabilih za sejo), 21. (seje sveta sklicuje župan), 22. (skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red), 25. (v predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le točke, za obravnavo katere so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s poslovnikom, svet ne more odločiti, da se na dnevni red uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj) in 56. (strokovno in administrativno delo za občinski svet zagotavlja občinska uprava). Svetniki pa zahtevajo, da da župan javnosti konkretne odgovore o sredstvih za samoprispevek, gradnji čistilne naprave in kanalizacije, financiranju gasilskih in drugih društev ipd., še posebno zato, ker občina sploh še nima sprejetega proračuna za letošnje leto.
TOMOKOLEŠi
Komentar
Drnovšek preseneča
Č
e smo pred dvema tednoma Vestnikovo pisanje o političnem dogajanju v Sloveniji končali s koalicijskimi pogajanji, kjer seje celo domnevalo, da bo Drnovšek lahko vladal brez ko-
alicijskih partnerjev ob pomoči sporazumov z nekaterimi manjšimi
strankami, je sedaj jasno, da ni izbral te različice, ampak mu je
bila ljubša dvotretjinska večina. Vrnil se je k prvotnemu scenariju
in prejšnji teden je bila med LDS, ZLSD, SLS + SKD in DESUS-om podpisana koalicijska pogodba.
Vendar pa vse ni šlo tako gladko, saj je moral na odločitev SLS + SKD čakati vse do zadnjega trenutka, ker so imeli le-ti probleme s svojim podmladkom, za katerim naj bi domnevno stala brata Podobnik Kljub vsemu je prevladala težnja po vladanju. Dan po podpisu seje na glasovanju za Drnovška kot predsednika vlade že pokazala koalicijska premoč. Pred izvolitvijo v razpravi sta bila zanimiva, seveda ker se tiče Pomurja, le govor Požončeve, kije Drnovška spomnila, da z našega območja prihajajo kar štirje poslanci njegove stranke, to pomeni, da so zanj volih mnogi Pomurci, tudi »ženske z rutami« so zaradi njega hitele na volišča, in govor Franca Kanglerja, poslanca SLS + SKD, kije opozarjal na to, da v vladi ne bo nobenega ministra iz Pomurja, Štajerske in Koroške, ki se štejejo med nerazvite regije, razvoj le-teh pa naj bi bil prioriteta v vladnem programu.
Da pa veselje močne pozicije ni bilo popolno, so poskrbeli poslanci opozicijskih strank SDS in NSi, ki so četrtkovo in tudi vse nadaljnje seje bojkotirali. Razlogi naj bi bili v nestrinjanju opozicije z razdelitvijo parlamentarnih delovnih teles. Takšno bojkotiranje delovanja parlamenta sicer ne moti, ker lahko odločitve sprejema brez njih, je pa res, da se s tem blati demokracija države, da je zakonodajno telo v državi avtokratično urejeno.
Drnovšek pa v tem času, ko opozicija zasedanje še vedno bojkotira, sestavlja listo kandidatov za ministre, ki naj bi jo do konca tedna ponudil državnemu zboru. Pri tem se mu mudi, ker opozicija sedaj grozi še s predlogom o razpisu referenduma, na katerem naj bi se volivci odločali o novem zakonu o vladi. Uvajanje referenduma naj bi opoziciji prineslo nekaj časa in podaljšalo njeno vladanje, tako da bi se še lahko pogajali za boljšo pozicijo pri razdelitvi parlamentarnih delovnih teles. Kot je pred kratkim zagotovil Janez Janša, stranka predloga o referendumu ne bo vložila. Vseeno pa, čeprav se mu sedaj več ne mudi, premier vedno bolj preseneča z imeni za ministre.
C. KOSEDNAR ■
izšlo glasilo Občina Velika Pola-, na, v katerem je župan na dolgo
nekajkrat sklical seje občinskega sveta (dejal je, da prvo namerava
V Veliki Polani so svetniki kar sami sklicali sejo. Župan Štefan Prša sedi v ozadju. Foto: TK
Na črpalki v Odrancih ni goriva
dor se je v zadnjem času ustavil na Petrolovi črpalki goriva v Odrancih - najemnik je zasebno podjetje Mobix Črenšovci - se mu je lahko zgodilo, daje bila črpalka zaprta.
Pa ne zaradi cistern, ki bi polnile rezervoarje, tako kot je to običajna praksa na večini drugih črpalk, ampak iz drugih razlogov. Včeraj (v sredo) smo poklicali lastnika podjetja Matijo Kuzmo, da bi nam povedal, kaj je vzrok, da večkrat ne točijo goriva. Odgovoril nam je, da je ta hip v Ljubljani na pogovoru pri Petrolu, kjer se skuša dogovoriti, da bo oskrba z naftnimi derivati na črpalki v Odrancih spet nemotena. JG ■
Brigadir SV Steiner zlorabil položaj?
»Rad bi se branil, pa se ne smem«
ako nam je povedal Alojz Steiner, nekdanji brigadir 3. operativnega poveljstva slovenske vojske v Celju, ki so ga obtožili zlorabe položaja in nepravilnosti. V anonimnem pismu mu očitajo zlora-
bo službenega položaja in nekorekten odnos do svojih podrejenih, do vojakov in tudi do drugih civilnih delavcev. Primer smo vzeli pod drobnogled tudi zato, ker gospod Steiner stanuje v Murski Soboti. V preiskavo so vključene pristojne službe Generalštaba slovenske vojske in Ministrstva za obrambo. In ker preiskava, ali se je res »požvižgal na zakone in pravilnike«, še poteka, informacij niso hoteli posredovati.
V anonimnem pismu, ki naj bi ga poslali pripadniki 827. čete vojaške policije, med drugim piše o zlorabah službenega položaja in o odnosu do podrejenih. Takoj po prihodu na 3. OPP SV konec leta 1998 je oklestil osebne dohodke zaposlenih in se »požvižgal na vse zakone in pravilnike, ki urejajo delavske pravice«, pri tem pa si sam nekoliko materialno opomogel. Dve leti naj bi Šteiner neupravičeno uporabljal službeno vozilo in službenega voznika za prihode in odhode z dela na relaciji Mur-
ska Sobota-Celje-Murska Sobota. Svojemu šoferju je tako vsak mesec izplačeval 32 nadur. Že pet let pa si je izplačeval še dodatek za ločeno življenje, čeprav živi doma. Na račun tega naj bi državo okradel, tako so izračunali, za 3,5 milijona tolarjev. V pismu je še zapisano, da naj bi bil omenjeni brigadir precej nepriljubljen med pripadniki slovenske vojske, zanimiv pa je tudi podatek, da so mu pred kakšnim letom dni vlomili v osebno vozilo, ukradli službeni GSM ter kovček, v katerem naj bi imel
strogo zaupne dokumente.
Ker gre za visokega častnika slovenske vojske, sta za vse informacije odgovorna Generalštab in Ministrstvo za obrambo, kjer so bili izredno redkobesedni. Zaradi preiskave, ki še poteka, smo lahko izvedeli edino to, daje še vedno zaposlen v slovenski vojski, v 3. operativnem poveljstvu pa ne dela več.
Po telefonu smo poklicali tudi gospoda Alojza Šteinerja, ki pa zadeve ni komentiral. Pojasnil je, da bi se rad branil pred obtožbami, pa se ne sme, nadrejeni so mu to namreč preprečili. Upa, pravi, da bo dobil priložnost na sodišču. Dodal je še, da
nekomu ustreza, da novinarji packajo po njem. Če mu bodo dovolili, da se bo branil, bo povedal še svojo zgodbo.
A. NANA RITUPER RODEŽi
Podpsi: Brigadir Alojz Šteiner
Oglasi vam poskušajo prodati marsikaj.
Ta, ki ga gledate, le eno: dostojno življenje.
4 LOKALNA SCENA	23. november 2000, MK
Nadzorni odbor Občine Črenšovci je predlagal
Preplah, da gre za ukinitev KS
Naslednjič bodo spet obravnavali to vprašanje - Župan in nekateri črenšovski svetniki so morali popustiti
e že tako, da lahko pride do različnega razumevanja določenih predlogov in sklepov. To se je na primer zgodilo v primeru poročila Nadzornega odbora o polletnem poslovanju Občine Črenšovci, ki so ga na prejšnji seji svetniki soglasno podprli, ne da bi pomislili, da so s tem že prižgali tudi zeleno luč za prenos vodenja finančnega poslovanja krajevnih skupnosti Bistrica in Črenšovci na občinsko upravo. In kmalu potem je nastal določen preplah, da bi to pomenilo ukinjanje krajevne skupnosti.
Eden od sklepov, ki ga je v svojem poročilu zapisal nadzorni odbor, se je glasil: »Zaradi sprotnega in cenejšega zagotavljanja podatkov ter zaradi lažjega spremljanja in vodenja prihodkov in odhodkov krajevnih skupnosti nadzorni odbor predlaga občinskemu svetu, da prouči (podčrtal avt. prisp.) možnost prenosa vodenja finančnega poslovanja na občinsko upravo Občine Črenšovci. Nadzorni odbor predlaga enoten sistem vodenja dvostavnega knjigovodstva z ločenima stroškovnima mestoma za KS Črenšovci in KS Bistrica, saj so prihodki in odhodki KS sestavni del integralnega proračuna občine. Vodstvi krajevnih skupnosti ter vaški odbori pa bi še naprej opravljali enake funkcije kot doslej.« Župan Anton Tbrnar ter svetniki Jožef Horvat, Danijel Kolenko in Zvonko Horvat so menili, da je bil s tem že sprejet sklep o prenosu vodenja finančnega poslovanja s krajevnih skupnosti na občinsko upravo, s čimer se nikakor niso strinjali svetniki iz KS Bistrica (v njihovem imenu je to povedal Ivan Raj), pa tudi Janez Horvat iz Trnja je dejal, da so na seji Sveta KS Črenšovci zavzeli stališče, da če jim bo občina vzela denar, potem ni potrebno delovanje krajevne skupnosti, zato naj tega ne bi storili vsaj še dve leti, to je do konca mandata. Razmisliti bi tudi kazalo, da bi ukinili vaške odbore in za vsako vas ustanovili krajevno skupnost. Na stran tistih, ki so menih, da sklep o prenosu finančnega poslovanja KS na občino še ni bil sprejet, seje postavil tudi svetnik Sven Sarjaš iz Črenšovec, saj so po njegovem mnenju sprejeli le poročilo s pripombami, ne pa tudi končnih sklepov.
In izid »dvoboja«? To vprašanje bodo še enkrat obravnavah na naslednji seji, ko bi kazalo proučiti tudi prenos finančnega poslovanja na občinsko upravo za občinske javne-zavode - osnovni šoli z vtrcema v Črenšovcih in na Srednji Bistrici.
JOŽE GRAJ ■
V Kobilju ponovili referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka
Odločitev za razvoj
o se je sredi leta na Kobilju iztekel krajevni samoprispevek, so se v občini odločili, da razpišejo referendum za novega, saj si brez teh sredstev niso mogli zamišljati nadaljnjega razvoja svojega kraja. Žal občani pred pol leta na referendumu uvedbe krajevnega samoprispevka niso podprli, po prizadevanjih vodstva občine pa so se na zboru občanov vendarle odločili, da referendum ponovijo. To so storili minulo nedeljo, ko se je 540 vpisanih volivcev v rednem in posebnem volilnem imeniku odločalo o prispevku za razvoj kraja in občine.
Z udeležbo na nedeljskem referendumu so v Kobilju zadovoljni, saj je svoj glas oddalo 362 volivcev, za uvedbo krajevnega samoprispevka pa jih .je glasovalo 261 ah 72,10 odstotka.
Tako bodo zaposleni iz Kobilja v prihodnjih petih letih plačevali mesečno 2 odstotka od plač in pokojnin, obrtniki bodo prav tako prispevali 2 odstotka od svojih čistih plač, medtem ko bodo lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov letno prispevali 5 odstotkov od katastrskega dohodka. Po dva tisoč tolarjev mesečno bodo prispevah še zaposleni v tujini in prejemniki pokojnin iz tujine, lastniki hiš, ki nimajo stalnega bivališča v Kobilju, pa bodo prispevah po 1.500 tolarjev.
Sredstva, kijih bodo zbrali s krajevnim samoprispevkov, bodo prednostno namenih oskrbi s pitno vodo, s temi sredstvi pa bodo uredili tudi ulično razsvetljavo in vzdrževali ceste.
L. KOVAČI
V Bakovcih uspel referendum
ezultati nedeljskega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih, to je za obdobje od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2005, v krajevni skupnosti Bakovci kažejo, da se je večina ljudi odločila za nadaljnje dodatno zbiranje denarja. Od 1.298 vpisanih v volilni imenik se je referenduma udeležilo 634 volivcev ali 48,84 odstotka. Za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 428 ali 67,51 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 206 ali 32,49 odstotka.
Tako bodo zaposleni in upokojenci plačevali mesečno po 1,5 odstotka od neto plač oz. neto pokojnin, 4 odstotke samostojni obrtniki, znesek 6 odstotkov velja od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, z 2,5 odstotka bodo obremenjeni zaposleni v tujini od neto povprečne plače v RS za preteklo leto, s 100 DEM letno v tolarski protivrednosti pa lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega bivališča v KS
Bakovci.
M. JERŠEi
Radenski svetniki z zamudo sprejeli polletni proračun
Na jasni poti ne manjka zatikanj
Ker večje prihodke pričakujejo šele v drugem polletju niso zaskrbljeni nad njihovo 39-odstotno realizacijo - Decembra bodo znani že podatki o 11-mesečnem poslovanju
O
srednja pozornost na seji občinskega sveta v Radencih je bila namenjena informaciji o izvrševanju proračuna v prvem polletju 2000. Tudi tokrat so iz občinske vreče največ namenili za družbene dejavnosti ter za naložbe v komunalno in cestno gospodarstvo. Pri uresničevanju letošnjega proračuna so sledili usmeritvam, da so proračunski prihodki in odhodki čim bolj pregledni in primerljivi.
Tako je uvodničar iz občinske uprave Janez Ivanuša med drugim dejal, da so prihodki realizirani 39-odstotno, kar je dobrih 200,2 milijona tolarjev. To naj bi bilo pričakovano, saj nekatere večje prihodke, ki niso bili načrtovani, pričakujejo šele v drugem polletju. Pri tem gre zlasti za večje naložbe v izgradnjo in obnovo komunalne infrastrukture ter rekonstrukcijo Osnovne šole Kapela. Ob rekonstrukciji ceste Radenci-Vučja vas, ki je ravno zdaj v polnem teku, pa
Svetniki so s posebno pozornostjo prisluhnili tudi informaciji o združitvi Radenske in Pivovarne Laško.
Kot je poudaril generalni direktor Alojz Behek, od sodelovanja s Pivovarno Laško, ki je zdaj 84-odstot-ni lastnik Radenske, pričakujejo dolgoročne koristi, zlasti pa izboljšanje njihovega strateškega položaja na evropskem trgu. Še naprej bodo nosilci turizma in proizvodnje brezalkoholnih pijač, do konca leta pa bodo opravili še nekatere statusne spremembe.
Pomurska turistična zveza
Trženje v turizmu
Usposabljanje prek javnih del
P
omurska turistična zveza (PTZ) je skoraj dve leti prek sistema javnih del izvajala izobraževalni program za trženje v turizmu in po zaključeni tretji fazi je, sicer po nekaj mesečni zamudi, osem-
najstim udeležencem programa izročila listine o uspešnem zaključku.
Listine je podelil Štefan Dra-vec, predsednik PTZ, v sodelovanju s predstavnico Zavoda RS za zaposlovanje ter predstavnikom BSC (poslovno podporni center) iz Kranja. Tovrstno usposabljanje so namreč razvili v omenjenem centru, ki so ga na Zavodu za zaposlovanje podprli, na PTZ pa so ga izvajali. Udeleženci iz številnih občin Pomurja (največ jih je bilo iz Gornje-Radgone) imajo za sabo 420 ur predavanj, vaj, delavnic in podobnih priprav za usposabljanje na področju tu-
rizma. Tako so bile med nalogami programa tudi popis propagand-no-informativnih gradiv, turističnih ponudnikov, turističnih programov in prireditev, popis in zbiranje spominkov, etnoloških, kulinaričnih in krajinskih posebnosti, izdelava programov izletniške ponudbe občin in Pomurja... Dravec je ob podelitvi povedal, da jih je od vseh udeležencev dvanajst zaposlenih, od tega jih devet deluje v turizmu, obenem pa je tudi izrazil upanje, da bi se v bližnji prihodnosti v turizmu pokazalo še več
Sluh preverjajo že novorojenčkom
Z darovanim denarjem SGP Pomgrad kupili aparat za preverjanje sluha
sak tisoči otrok se rodi gluh in zanj je zelo pomembno, da čim prej razume govor in se nauči govoriti. »To danes že počnemo pri trimesečnih dojenčkih, saj so statistični podatki pokazali, da tak otrok, ki je zelo zgodaj preskrbljen s slušnim aparatom, ne zaostaja v razumevanju govora in v govoru za normalno slišečim otrokom,« je povedala predstojnica oddelka za bolezni ušes, nosu in grla murskosoboške bolnišnice mag. Breda Breznik Farkaš, dr. med., ko je predstavljala novo pridobitev oddelka, aparaturo za zgodnje preverjanje sluha.
Z njim lahko merijo specifičnost in aktivno zvočno sevanje notranjega ušesa, ki se prenaša prek verige slušnih koščic in bobniča do zunanjega sluhovoda, kjer ga potem merijo z zelo občutljivim mikrofonom. Aparat lahko uporabljajo za pftverjanje sluha tako pri novorojenčkih in dojenčkih kot pri odraslih, ki se jim sluh poslabšuje zaradi različnih razlogov. Aparat, ki so ga imeli nekaj časa na izposoji, so kupili z denarno pomočjo družbe SGP Pomgrad ali direktorja Stanka Polaniča, ki je v ta namen daroval poldrugi milijon tolarjev,
dodatno opremo pa je kupila murskosoboška bolnišnica.
Prvi dogovori o nakupu aparata za zgodnje preverjanje sluha so bili marca lansko leto, in sicer na pobudo Cvetke Škafar, socialne delavke in sekretarke pomurskega društva gluhih in naglušnih, Nade Hemjak s Centra za sluh in govor iz Maribora ter Janeza Miheliča, predsednika odbora uporabnikov in staršev otrok s polžkovim vsadkom. »Nad predlogom, da bi pri vseh novorojenčkih takoj kontrolirali sluh, sem bila navdušena,« je povedala predstojnica ginekološko porod-
bodo pridobili tudi 8,4 milijona tolarjev odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v nekmetijske namene. To pa bo za občino, ki se ne more samo financirati in je torej deležna t. i.
državne finančne izravnave, precejšnje olajšanje. V tem obdobju so odhodki znašali nekoliko več, in sicer 220,5 milijona tolarjev, kar je 41 odstotkov načrtovanega.
V razpravi je svetnik Mihael Petek opozoril na nizek odstotek izkoriščenih sredstev za varstvo okolja. V mislih je imel predvsem smetišče, glede katerega bijejo bitko s podjetjem Saubermacher. Mateja Ivanušo pa je najbolj motilo to, zakaj so v Krajevni skupnosti Radenci izkoristili že 60 odstotkov predvidenega denarja, v KS Kapela pa samo 34 odstotkov. Kot mu je bilo pojasnjeno, je to posledica velikih vlaganj v dokončno ureditev Prisojne ceste v Radencih in magistralke na odseku Šratovci-Ra-denci. Na očitek Jožeta Flegarja, češ daje tako pripravljen proračun neažuren, je župan Herbert Šefer zagotovil, da bodo do naslednje seje občinskega sveta v decembru že pripravljeni podatki o 11-mesečnem izvrševanju proračuna. Vedeti je namreč treba, daje nekaj tudi takšnih objektov, kot je npr. velika poslovna stavba Radenske, ki jih bodo dokončali šele v prihodnjem letu.
MILAN JERŠEi
možnosti za zaposlitev, kjer računajo predvsem na pred kratkim» ustanovljene lokalne turistične organizacije.
D. TIBAOT , FOTO: J. ZAUNEKERi
Udeleženci so med svojim usposabljanjem med drugim tudi zbrali zanimive informacije in podatke o najrazličnejši turistični ponudbi v Pomurju.
nega oddelka Eva Koltaj Kocan, dr. med. Novorojenčkom, ki se rodijo v murskosoboški porodnišnici, tako testirajo sluh že vse od
lanskega decembra in v tem času so pri petih otrocih odkrili do polovice zmanjšano slišnost.
MHi
Radenci
Dražji vrtci
O
d 1. decembra bodo v radenski občini veljale nove ekonomske cene za posamezne programe v vrtcih. Tako bodo v vrtcih Radenski mehurčki v Radencih, Grozdek na Kapeli in Na hribčku na
Janževem Vrhu morali starši malčkov za posamezne oddelke plačevati višje mesečne obroke. Za oddelek prvega starostnega obdobja (od enega od tretjega leta) bo nova cena znašala 49.000 tolarjev, za oddelek drugega starostnega obdobja (od tretjega leta do vstopa v šolo) 48.000 SIT, za poldnevni program (5-urni brez malic) pa 33.600 SIT.
Upoštevajoč cene življenjskih potrebščin in druge stroške so se oddelkih drugega starostnega obdobja odločili za 10-odstotni dvig ekonomskih cen v vrtcih, pri oddelkih prvega starostnega obdobja pa za 12-odstotno podražitev. To opravičujejo s storitvami, ki so povezane še z dodatnimi materialnimi stroški, predvsem glede nege otrok. Upoštevati pa je treba tudi to, da znašajo stroški živil mesečno 5.320 tolarjev na otroka, strošek rezervacije za mesečno odsotnost otroka iz vrtca pa 25 odstotkov od prispevka staršev.	M. JERŠE ■
VESTNIK , 23. november 2000
LOKALNA SCENA
Predsedniku skupščine Železne županije izkazali pozornost
Sožitje, ki je lahko zgled
Pogovori brez predstavnikov Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti občine Lendava - V Porabju ni dvojezičnega šolstva
Koliko točk so dobili vrtci in šole iz Pomurja na šolskem ministrstvu?
Največ G. Petrovci in Odranci
bvestilo, ki je bilo namenjeno sredstvom javnega obveščanja v zvezi s ponedeljkovim obiskom predsednika skupščine Železne županije Petra Marka v moravskotopliški občini, je dalo vedeti, da gre predvsem za protokolarno zadevo. Izkazalo pa se je drugače.
Naša stran je namenila temu obisku, sodeč po udeležbi, precejšnjo pozornost.
O
O Slovencih v Porabju niso ravno dosti govorili. Omenjali so, da tečejo priprave na odprtje mejnega prehoda Čepinci - Verica, Andrej Gerenčer pa je dejal, da ga skrbi dvojezično šolstvo v Porabju. Re-
snici na ljubo pa o dvojezičnem šolstvu v Porabju sploh ne moremo govoriti, saj poteka pouk v madžarščini, slovenščino pa poučujejo podobno kot tuji jezik.
JOŽE GRAJ ■
Sporazum za Ekonomsko šolo M.
Sobota ni zaživel, kot je bilo predvideno
Na sprejemu gostov pri mejnem prehodu Prosenjakovci - Ma-gyarszombatfa sta se županu Francu Cipotu in predsedniku Madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Moravske Toplice Tiborju Vorošu pridružila tudi poslanca slovenskega parlamenta Ivan Gerenčer in Maria Poszonec, kasneje, v Dvojezični OŠ Prosenjakovci, pa še Geza Džuban.
Prva tema, ki so jo »obdelali« na kraju samem, je bila prehodni dom za begunce v Prosenjakovcih. Poslanca Gerenčerja je med drugim zanimalo, zakaj ima Madžarska tako odprte meje oz. liberalno politiko do beguncev. Peter Marko je odgovoril, da je to v skladu z demokratičnimi procesi v Evropi in da naj bi meje še bolj odprli. »Če bo res tako, potem bodo 2-milijonsko Slovenijo begunci požrli,« je pristavil Gerenčer. Marko pa je povedal, da imajo tudi na Madžarskem velike
probleme z begunci in da bodo meje proti Vzhodu bolj zaprli šele, ko se bodo vključili v Evropsko unijo, in sicer zaradi schen-genskega sporazuma.
Sledil je obisk v vrtcu in osnovni šoli v Prosenjakovcih, kjer so gostom pripravili prisrčen sprejem. nato pa so sedli za skupno
mizo in se pogovarjali o aktualnih vprašanjih, povezanih predvsem s položajem pripadnikov narodnosti (Madžarov pri nas in Slovencev v madžarskem Porabju) na obeh straneh meje.
Tibor Vbroš je v svojem predstavitvenem nagovoru med drugim dejal, da živijo Madžari na Goričkem v sožitju z večinskim narodom, da imajo dvojezične vrtce in osnovne šole, narodnostna kulturna društva, svoje predstavnike v občinskem svetu ... Ne podpirajo pa posameznikov v pomurski
Po srečanju na mejnem prehodu so se gostitelji in gostje peš podali do bližnjega prehodnega doma za begunce v Prosenjakovcih. (Foto: JG)
madžarski skupnosti s sedežem v Lendavi, ki vidijo samo svoje interese, zato z Lendavo ne sodelujejo več. S tem pa nikakor ne razbijajo sožitja, kot jih je »napadel« v Neps-zabadsagu Feri Horvat.
Predsednik skupščine Železne županije Peter Markoje glede tega dejal, da mu je zelo žal, ker je prišlo
do razkola med »lendavskimi« in »goričkimi« Madžari, sicer pa je bila njegova ocena, daje v Sloveniji oz. Prekmurju dobro poskrbljeno za uresničevanje pravic pripadnikov madžarske narodnosti, daje dvojezična vzgoja na visoki ravni, sožitje med manjšino in večino pa je lahko za zgled. Madžarska vlada posveča večjo pozornost oz. namenja večjo finančno pomoč madžarskim manjšinam v drugih sosednjih državah, to pa po njegovem mnenju ni prav, ampak bi morali obravnavati vse enakopravno.
Priznanje Antonu Štorgu
Tudi v KS Nemčavci »za«
edeljskega referenduma v Nemčavcih o uvedbi krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. februarja 2001 do 31. januarja 2006 se je od 244 volilnih upravičencev udeležilo 183 ali 75 odstotkov
volivcev. Za krajevni samoprispevek je glasovalo 148 volivcev ali 80,9 odstotka, proti jih je bilo 34 ali 18,6 odstotka, neveljavna pa je bila le ena glasovnica ali 0,5 odstotka.
Z zbranim denarjem nameravajo v naslednjih petih letih dokončati pločnike in asfaltirati cesto skozi naselje, sanirati kapelo kot simbol Nemčavec, urediti pokopališče ter razširiti kanalizacijska kraka do vaško-gasilskega doma in športno-rekreacijskega centra. Oba kompleksa naj bi tudi dogradili. Čaka pa jih tudi tekoče vzdrževanje obstoječih infrastrukturnih objektov, ki so v lasti krajevne skupnosti, in drugih funkcionalnih obveznosti.
Poslej bodo zaposleni, obrt-
niki, upokojenci in zaposleni v tujini plačevali 2-odstotni delež od zaslužka oz. pokojnin, kmetje 5 odstotkov od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, lastniki nepremičnin v KS Nemčavci, ki tu nimajo stalnega prebivališča, pa 150 DEM letno v tolarski vrednosti.
M.JERŠEI
Srečanje starejših občanov Kuzme
Množična
udeležba
S
rečanje starejših občanov Kuzme, ki ga pripravljajo vsako leto, je postalo tra-
dicionalno, ljudje pa so ga dobro sprejeli. Na pogostitev, ki sojo pripravili za vse občane Kuzme, je prišlo 170 občanov, starejših od 65 let, ostali pa so tudi po kulturnem programu, ki so ga zanje pripravili učenci domače osnovne šole. Za dobro razpoloženje je namreč poskrbel še harmonikar.
LKI
Vpisujemo v tečaje
RAČUNALNIŠTVA
Podpredsednik Medobčinskega društva invalidov (MDI) Gornja Radgona Janko Trstenjak in pomočnik referenta za šport in rekreacijo Franjo Fekonja sta podelila praktično nagrado neutrudnemu športniku in organizatorju športnih tekmovanj invalidov Antonu Štorgu iz Radenec. Brez njega bi, kot so povedali na podelitvi, bile športno rekreativne dejavnosti pri MDI revnejše. Ob sklenitvi sezone so podelili posebna priznanja za prva mesta: Rozaliji Močnik, Ivanu Lukiču, Milanu Farkašu, Janku Trstenjaku in Francu Čuku; za druga mesta pa: Neški Škrobar, Stanku Borkoviču, Francu Čuku, I. Hajdinjak in Ivanu Dinbergu. Vsekakor gre omeniti tudi dosežke še nekaterih drugih: Zofka Frank, Nata-
Začetni tečaj
Nadaljevalni tečaj Internet in elektronska pošta (E-mail) Ustvarjanje spletnih strani Programiranje v jeziku Java
lija Dolamič, Monika Borko itd. - Foto: O. B.
inistrstvo za šolstvo in šport je lani objavilo ponoven razpis za sofinanciranje naložb na področju osnovnega šolstva in predšolske vzgoje v posameznih občinah po Sloveniji.
Kot je določeno, poteka sofinanciranje iz dveh virov, in sicer na podlagi Zakona o najetju posojila pri Skladu Sveta Evrope za socialni razvoj ter pri izvedbi projekta investiranja v šolski prostor in opremo v letih 1998-2002, poleg tega pa še iz dopolnilnih sredstev občinam (sredstva za investicije).
Te dni je postalo znano, koliko točk so dobili vrtci in osnovne šole iz Pomurja na ponovnem razpisu. Podatki niso ravno spodbudni. Tako seje med osnovnimi šolami na spisku 282 šol iz različnih krajev Slovenije uvrstila najvišje OŠ Odranci (za adaptacijo in novogradnjo šolskih prostorov), in sicer na 30. mesto. Prejela je 146,70 od 300 možnih točk. Na 37. mesto s 137,53 točke seje uvrstila OŠ Janka Ribiča Cezanjevci (adaptacija in novogradnja osnovnošolskih in vrtčevih prostorov), 61. mesto ali 110,08 točke je »osvojila« OŠ Kuzma (adaptacija in novogradnja prostorov za osnovno šolo in predšolsko vzgojo), sledijo OŠ Stročja vas (7 L mesto oz. 102,12 točke), OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (126. mesto oz. 70,09 točke) itd. Proti koncu seznama so OŠ I in OŠ III M. Sobota, na zadnje mesto med pomurskimi šolami pa seje uvrstila OŠ Gornji Petrovci (250. mesto oz. 13,24 točke). Treba je dodati, da je ostalo v veljavi tudi vse tisto, kar je bilo sprejeto in še nerealizirano z razpisom leta 1994, kot na primer OŠ Apače, ki sojo pred kratkim že začeli dograjevati.
Kandidiralo devet vrtcev
Če seje Občina Gornji Petrovci najslabše odrezala s kandidaturo za dograditev telovadnice pri osnovni šoli, pa ji je uspelo doseči največ točk za projekt, s katerim nameravajo zgraditi nov vrtec. Prejeli so 150 točk (od 205 možnih), ki sojih uvrstile na 20. mesto (od 104 prijav). Sledijo Sveti Jurij ob Ščavnici (31. mesto oz. 149,66 točke), Križevci pri Ljutomeru (58. mesto oz. 90,52 točke), Murska Sobota - Štefana Kovača (66. mesto oz. 76,95 točk) itn. Najslabše seje »odrezal« vrtec Mavrica v Rakičanu (100. mesto oz. 18,62 točke).
EŠ - letos samo 10 milijonov za arhitektonski natečaj
V sporazumu, ki so ga podpisali nekdanji šolski minister dr. Slavko Gaber, nekdanji župan Mestne občine M. Sobota Andrej Gerenčer ter tedanji in sedanji ravnatelj Štefan Harkai - to je bilo pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami -, bi se morala letos začeti tudi gradnja nove ekonomske šole v Murski Soboti.
Dejstvo pa je, da iz te moke letos ne bo kruha. V državnem proračunu so zagotovili samo 10 milijonov tolarjev za arhitektonski natečaj. Mestni občini M. Sobota pa je naloženo, da najde ustrezno lokacijo. Le-ta še ni določena (končen sklep), pripravljena pa je analiza možnih lokacij in kot najverjetnejša se nakazuje parcela ob Noršinski ulici.
JOŽE GRAJ ■
Svetniki občine Križevci niso navdušeni nad cesto
R
Slab vpliv na kakovost življenja
ekonstrukcijo ceste skozi .Vučjo vas v dolžini 860 metrov, ki jo financira Družba za avtoceste Republike Slovenije, so svetniki občine Križevci podprli in soglašali tudi z deležem, ki ga mora za
to prispevati občina. Rekonstrukcija omenjenega odseka, ki se vključuje v načrtovano avtocestno omrežje, bo stala 213,7 milijona tolarjev, po prvotnem predlogu bi morala občina za to nameniti 43 milijonov tolarjev, vendar so po dogovorih z Darsom delež občine znižali na 7,6 milijona tolarjev.
Precej živahnejša pa je bila razprava o rekonstrukciji regionalne ceste od Vučje vasi do Križevec oz. do boreške kapele, katere predračunska vrednost znaša 483 milijonov tolarjev, naročnik rekonstrukcije je Družba za državne ceste, občina pa naj bi zanjo zagotovila 33,6 milijo-na tolarjev.
Čeprav so se z Družbo za državne ceste uspeli dogovoriti, da bodo sočasno uredili še drugo potrebno infrastrukturo ob tej cesti, so bili svetniki mnenja, da bo občina na račun rekonstrukcije te ceste premalo iztržila. Občani Križevec namreč ne čutijo prevelike potrebe po rekonstrukciji tega cestnega odseka, saj se bo z njeno rekonstrukcijo in zaprtjem petanjskega mostu čez Muro ves promet preusmeril na to cesto.
To, kar zdaj doživljajo prebivalci ob cesti Lendava-Gomja Radgona, bodo poslej čutili prebivalci križevske občine, ki stanujejo ob cesti, pravijo svetniki in zatrjujejo, da se bo kakovost življenja ob tej cesti poslabšala, zato tudi niso sprejeli sklepa o podpisu pogodbe za rekonstrukcijo omenjene ceste, pač pa so vodstvu občine naložili, da predstavnike Družbe za državne ceste povabi na pogovor v Križevce, na katerem bodo skušali najti za vse sprejemljive rešitve.
L. KOVAČI
6 GOSPODARSTVO / FINANCE	23. november 2000,
Trgovsko-storitvene dejavnosti
Poslovna zgradba nekdanjega MTT-ja
Se v Ljutomeru razvija nov center?
V
Ljutomeru so leta 1960 postavili objekt Mariborske tekstilne tovarne (MTT), ki so ga zgradili s t. i. udarniškim delom tamkajšnji ljudje sami. Že naslednje leto se je v njem začela proizvodnja tekstilnega blaga.
Konec osemdesetih seje občina samovoljno odločila in predala objekt, ki je veljal za družbeno lastnino, v lastništvo MTT-ju, kjer so pozneje na podlagi tega pridobili visoko hipoteko na zgradbo (štirideset milijonov DEM). Zaradi stečaja podjetja so v ljutomerski tovarni končali z deli 1996. leta in tako je izgubilo delo okrog petsto ljudi. Takrat je objekt MTT-ja v Ljutomeru prevzela Slovenska razvojna družba, ki je začela zgradbo (po delih) prodajati. Zdaj je v njej okrog deset uporabnikov oz. lastnikov objekta, ki tukaj izvajajo trgovske, storitvene in proizvodne dejavnosti. Od Franca Markoviča, lastnika enega od podjetij, ki poslujejo v zgradbi, smo izvedeli, da so bili prostori prodani za približno dva milijona DEM, pred kratkim pa je več sedanjih lastnikov skupaj kupilo še zadnji neprodani del in od vsega tega ni dobila občina nič. Z zadnjo prodajo je Slovenska razvojna družba tudi izbrisala hipoteko na zgradbo.
Pred kratkim prodan del objekta je velik 1400 m2, kupili pa so ga zaradi potrebnega saniranja, saj je že npr. zatekajoča streha zelo slabo vplivala na druge prostore. Za ta odkup je bila zainteresirana tudi občina Ljutomer, in sicer za namene mladinskega centra, vendar se lastniki s tem niso strinjali, saj so želeli, da se tukaj izvajajo izključno poslovne dejavnosti. Preden so zdajšnji lastniki lahko začeli poslovati, so morali zgradbo tudi primerno ob-
noviti, saj so bili prostori precej dotrajani in tudi uničeni ter izropani. Na novo so morali vgraditi vse inštalacije, obnoviti streho ter pročelje ... Na skupni površini 8000 m2 ima največji delež podjetje Elgo (skoraj 3000 m2), ki se ukvarja s proizvodnjo elektromateriala in ima zaposlenih okrog petdeset delavcev, večina jih je iz nekdanjega MTT-ja. Markovič meni, da je tukaj zdaj zaposlenih od sto petdeset in dvesto ljudi, to pa je po njegovih ocenah zelo spodbudno, hkrati pa so tudi preprečili propadanje objekta. »Poleg tega je ponudba dovolj zanimiva in raznolika, da privabi ljudi, saj v njej potekajo prodaja pohištva, avtomateriala, tekstilnih izdelkov, storitve gradbeništva in vulkanizerstva, tako da ljudje že vidijo v zgradbi neki poslovni center,« pravi Markovič. Vse možnosti so, da se tukaj razvije drugi center mesta oz. da mesto preseže navezanost na strogi center, saj je v bližini tudi nekaj trgovskih in poslovnih objektov, ki bi se lahko zelo dobro povezali z novim poslovnim centrom v prostorih nekdanjega MTT-ja.
D. TIBAOT, FOTO: N. JUHNOVI
Zgodba lendavske rafinerije je končana
Paranje po šivih ali reorganizacija na vidiku
Na čakanju prvih oseminštirideset delavcev
N
afta Lendava je »mrknila« z medijskega obzorja. Uradni informatorji so se zavili v molk, in kot da bi to spoštovali tudi Petrol in njegovi novinarski adjutanti. (Ali pa se zaveda tudi lastne brozge, ki vsake toliko
časa priplava pred javnost?) Drgnjenje na odprtem polju zaradi Naftinega tropa
- se je, posebno še od takrat, ko je dobro prodala lastniški delež v Geoplinu, in kupnino že tudi spravila na svoj račun, umaknilo v bolj zasebne sfere.
A kljub skopim uradnim informacijam nam je nekaj lahko povsem jasno: zgodba lendavske rafinerije je končana. Rafinerija ne obratuje že me
sec dni, surovine za predelavo ni, prav tako ne strateškega partnerja, ker zanj država še vedno ni razpisala mednarodnega razpisa, ki gaje pred časom skorajda izsilila od Petrola. V taki situaciji je uprava Nafte Lendava na seznam čakajočih postavila prvih oseminštirideset delavcev, ki naj bi jih čez štirideset dni zamenjala ali se jim pridružila še druga skupina. Pripravlja tudi teren za že tolikokrat napovedovano in potem spet umaknjeno reorganizacijo znotraj družbe ali rezanje po šivih, da bi rafinerija ne dušila še preostalih dejavnosti. Zadnjemu takemu poskusu so nasprotovali zaposleni pa tudi država z ministrico za gospodarstvo Teo Petrin, saj ji je bila celovitost Nafte potrebna za pogajanje s Petrolom o delitvi bremen starih obveznosti. Po sedanjih razmerah sodeč pa se organizacijska razcepitev kaže kot potrebna za reševanje potapljajoče se ladje.
Mali delničarji pa bi jo utopili kar vso. Oktobra so poslali predsedniku nadzornega sveta dr. Miranu Mejaku zahtevo za odpoklic uprave Petrola, tako zaradi grozljivo slabega poslovanja Petrolove odvisne družbe na Hrvaškem kot sodelovanja pri agoniji Nafte Lendava. Zanjo tudi predlagajo stečaj. Toda, otipljivo premoženje Nafte kot celote spet ni tako malo vredno, da bi se mu lastniki kar tako odpovedali. Stečaj pa bi pomenil ravno to. Zato, če se bo kaj spravljalo v stečaj, se bo le po delih, to pa bo mogoče po izvedeni reorganizaciji, kajti za ograjo Nafte je vendarle še veliko vrednega, še posebno sedaj, ko postaja rezervoarski potencial tržno zanimiv in ko je dala država z uredbo o podelitvi rudarske pravice Nafti pravico do razisko
vanja in saniranja vrtin na območju Murske depresije.
MHI
Podpisan zgodovinski sporazum
Januarja prvi vlak na Madžarsko!
Kaj pa avtocesta?
enzion Hubertus v Lentiju na Madžarskem bo verjetno šel v zgodovinske kro-
nike, saj sta minuli četrtek minister za promet in zveze Republike Slovenije Anton Bergauer in minister za promet, zveze in vodno gospodarstvo Republike Madžarske Laszlo Nogradi tam podpisala pomemben mednarodni sporazum o vzpostavitvi mejnega železniškega prometa. Sporazum daje zeleno luč za začetek transporta na železniški progi Murska Sobota-Hodoš-Madžarska, tako da bi po besedah ministra Bergauerja prvi vlak na drugo stran meje lahko zapeljal že januarja prihodnjega leta: »Gradbena dela.bodo konča
li s procesom. Pa še ena subjektivna pripomba: tudi na Hrvaškem gradijo avtocesto Goričan-Le-tenye in so že nekoliko dlje, mi pa bi radi začeli z gradbenimi deli v prvi polovici prihodnjega leta.«
ščanja trase v prostorje v Sloveniji zelo zapleten in težaven, kljub temu pa smo že uspeli traso v celoti umestiti. Odsek med Beltinci in Pincami je predviden tako, da se bo gradnja začela leta 2002, to pa je glede na izjave go-
na do 20. decembra, tako da bo otvoritev lahko še isti mesec. Če ne bo prišlo do kakšnih zapletov, česar pa ne pričakujemo, bi januarja 2001 pričeli z lokalnim potniškim prometom, z novim voznim redom junija 2001 pa z rednim tovornim in potniškim prometom.«
Sporazum mora po naši zakonodaji ratificirati še parlament, to pa naj bi se zgodilo najpozneje
na januarski seji. Podobno je tudi
na madžarski strani, kjer bo sporazum odobrila vlada. Minister Nogradi seje strinjal z Bergaue-rjevim predlogom, da bi bila decembrska otvoritev sestavljena iz treh prireditev, dveh v posameznih državah in skupne na mejni postaji Hodoš, udeležila pa bi se je premiera Janez Drnovšek in Viktor Orban, ki je že izjavil, da bi bil zelo rad na slovesnosti.
Madžarski prometni minister Nogradi pa je v Lentiju našo stran nekoliko presenetil z vprašanjem o avtocestni povezavi: »Leta 1993 je bil podpisan sporazum tudi o tem. Mi smo izdelali študijo o opravičenosti projekta, potem pa je stvar nekoliko izgubila na pomembnosti. Zadnjega pol leta smo zopet aktivnejši, tako da smo dali prednost gradnji avtocestnih odsekov Tor-nyiszentmiklos-Nagykanizsa in Letenye-Nagykanizsa. Strokovnjaki so se dogovorili in določili mejno točko Tomyiszentmiklos/ Pince, v oktobru smo dali vse tehnične podatke in besedilo. Zdaj pričakujem, da sprejmete to besedilo, da bomo mi lahko zače-
Nogradi je bil še lahko nekako zadovoljen z Begauerjevim odgovorom: »V Sloveniji zdaj gradimo avtocestne povezave, ki morajo biti končane, da bodo sposobne prevzeti ta promet z meje. Tako imamo v gradnji štiri odseke na avtocesti Vučja vas-Beltinci. Pogodba za največji most prek reke Mure je že podpisana in gradnja se mora začeti že v letošnjem letu. Redno se pripravljamo tudi na druge odseke in eden od prvih bo odsek Pince-lendavska obvoznica. V prihodnjih letih pa bo stekla celotna gradnja od Pinc do Maribora. Kar pa se tiče skupne mejne točke Pince - Tomyiszent-miklos, je mešana delovna skupina oktobra v Moravskih Toplicah že uskladila besedilo k sporazumu in mislim, da ga bomo lahko potrdili že pred koncem letošnjega leta.« Toda besede državnega podsekretarja z Urada za ceste Angela Polajnka, da bo avtocestna povezava do Pinc stekla leta 2002, so ga neprijetno presenetile, čeprav tega seveda na zunaj ni pokazal: »Postopek ume-
Zelo spodbudno
Delo za tisoč delavcev
TBP izvozi 87 odstotkov izdelave, Prevent - Halog pa vso
ajuspešnejši lenarški družbi sta nedvomno Tovarna bovdemov in plastike (TBP) in mešano podjetje Prevent - Halog. Obe gospodarsko povezani podjetji zaposlujeta že več kot tisoč delavcev (TBP 350, Prevent ■ Halog pa 700), to pa je odličen prispevek k zmanjševanju števila nezaposlenih.
TBP ima letno realizacijo v višini 4,5 milijarde tolarjev in 87 odstotkov proizvodnje izvozi v Nemčijo, Anglijo, ZDA in Mehiko. Prevent - Halog, kije od 1998. leta ena od družb slovenjgraškega Preventa, ima letno realizacijo blizu 12,5 milijarde tolarjev. Vsa proizvodnja gre v izvoz.
Predvsem v Prevent - Halogu so dobile zaposlitev ne le šivilje domačinke, ampak tudi z drugih območij - tudi gornjeradgonskega. Delavci, zaposleni v obeh podjetjih, delajo v svetlih in urejenih delovnih prostorih.
F. BR. ■
spoda ministra nekoliko prepozno, zato bomo naredili vse, da bomo roke spremenili in se skušali koordinirati s sosednjo stranjo.
Pomembno je, da smo se dogovorili za mejno točko. Treba pa je še določiti obseg in tehnologijo. Idejne rešitve so že.pripra-vljene, tako da pričakujemo ugodne rezultate že v prvi polovici
prihodnjega leta.«
Oziroma krajše: medtem ko se Madžari že pripravljajo na gradnjo, se pri nas še vedno ubadajo z besedilom sporazuma in tehničnim urejanjem postopka. Hrvati pa v tišini veselo gradijo svoj odsek ...
TOMO KOLEŠI
Ministra Nogradi in Bergauer sta podpisala zgodovinski sporazum o začetku železniškega prometa med Slove-
nijo in Madžarsko. »Ministru se redko zgodi, da v svojem mandatu podpiše tako pomemben sporazum,« je do-
godek komentiral madžarski minister. Foto: TK
Prodaja Konusa Ljutomer razveljavljena
Ob treh kupcih je Slovenska razvojna družba odstopila od razpisa
jutomerski usnjarji so se nadejali novega lastnika, s katerim bi poživili podjetje in proizvodnjo, še posebej zato, ker so se na razpis o prodaji konec oktobra prijavili trije kandidati. Toda uprava SRD-a je na dan odpiranja ponudb, osmega novembra, odločitev o izbiri najprej preložila za dva dni, potem pa se odločila, da bo odstopila od razpisa. Uradno zaradi zastoja na sodišču. Kaj naj bi to bilo ali zaradi česa je prišlo do zastoja, po poizvedovanju v Ljubljani nismo izvedeli, nobenih informacij pa tudi niso imeli v Ljutomeru. Podrobnosti naj bi bile znane po včerajšnjem sestanku.
MHI
Trgovsko podjetje Vesna Ljutomer bo s prvim januarjem vodila Katarina Paal
Potrošnik jo sesuva
omurska investicijska družba je pred skoraj tremi leti najavila, da pripravlja za Vesno, trgovsko podjetje v Ljutomeru, koncentracijo kapitala ali prevzem, posle nakupa pa je sklepala za Potrošnik.
Zaposleni so se odločili za zavarovanje lastništva ter ustanovili poo-blaščenko, ki ima v lasti 54-odstotni delež podjetja, 45,99 odstotka pa je v rokah Potrošnika.
Pomurska investicijska družba pa je Potrošnik pripeljala še do lastništva znotraj pooblaščenke, po nekaterih informacijah celo do desetih odstotkov. Katarina Paal, direktorica družbe pooblaščenke, je za medije že izjavila, da gre za nelegalni nakup, ker so delnice združene v pooblaščenki in jih Potrošnik ne more registrirati. Nelegalno pa naj bi bilo tudi prvo imenovanje direktorja družbe, ko je Potrošnik želel ustoličiti svojega človeka, Draga Sedonjo. Po drugem glasovanju na nadzornem svetu naj bi prevzela tudi krmilo matične družbe Katarina Paal, sedaj namestnica računovodje v podjetju. Po napovedih naj bi dobil zaplet v zvezi z imenovanjem direktorja tudi sodni epilog. Postopek imenovanja direktorja so speljali predčasno na -željo dosedanjega direktorja družbe Emila Kuharja, ki se bo upokojil.
Potrošnik je torej odločen prevzeti Vesno, zato je pred časom od Pomurske investicijske družbe zahteval, da izpolni svojo obveznost do naročnika posla ali bo zoper njo vložil tožbo, želje po prevzemu pa je Emilu Kuharju prenesel tudi pomočnik direktorja Živil Gorazd Tršan, ki mu je ob decembrskem obisku najavil prevzema Potrošnika in predlagal poslovno sodelovanje še z Vesno, ki naj bi se nadgradilo z odkupom delnic pooblaščenke.
MHI
IBTil , 23. november 2000
GOSPODARSTVO	7
Možnosti regionalne strukturne politike v Pomurju po volitvah
Strokovnost (in nestrokovnost) zastopanja »regionalnih« interesov
Za skok med »prvih pet razvitih regij v Sloveniji« 48 milijard tolarjev
SGP Pomgrad
Visokogradnje v likvidaciji
StankoPolanič in Bojan Žunič predlagata zunajsodno poravnavo
bdobje junija in julija 1999 je predstavljalo vroče obdobje sprejemanja Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja tudi za takratne (in sedanje) poslance in poslanko iz pokrajine ob Muri. Tedanja izkusila je pokazala, koliko so naši »regijski« poslanci in poslanka sposobni razumeti - in ne razumeti - kompleksnost sistemske nastavitve razvojno in evropsko naravnane bodoče regionalne strukturne politike v Sloveniji. Ti isti poslanci in poslanka imajo v štiriletnem mandatu, ki je pred nami, ponovno možnost, da dokažejo svojo strokovnost (in nestrokovnost) na področju zastopanja »regionalnih« interesov strank, katerih predstavniki so v regiji ali pa regionalnih interesov regije, iz katere prihajajo.
O
Od strokovnega poznavanja Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in njemu pripadajočih podzakonskih aktov, kot je na primer obveza o pripravi regionalnega razvojnega programa za Pomurje na eni strani in poznavanja postopkov priprave proračunskega memoranduma na drugi, bo v prihodnjih letih odvisna tudi pogača, ki bo Pomurju namenjena v okviru delitve razvojnega dela državnega proračuna. Strokovna moč »pomurskega poslanskega kluba« je torej eden od bistvenih dejavnikov pri uveljavljanju regionalnih interesov znotraj poslanskih klubov posameznih strank.
Ideja o pripravi tako imenovanega »Razvojnega zakona o Pomurju« je v krogu skupine kritičnih pomurskih intelektualcev nastala kot reakcija na lansko pomlad pripravljen osnutek predloga »Zakona o Zasavju«. Ideja je bila tudi zapisana predvsem kot parodija na nesmisel, ki bi lahko nastal, če bi vsaka od dvanajst statističnih regij pripravila svoj »regionalni zakon«. Zato je obveljal razmislek, da je bolje regionalne interese uveljavljati skozi takrat prihajajoči Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja Slovenije.
Kljub temu da moramo ta predlog tudi danes brati z nekoliko ironičnim podtonom, pa ima osnutek veliko uporabnega za postavitev resničnega zakona o Pomurju. Tako predlog v svoji preambuli »določa višino in način zagotavljanja finančnih sredstev za prestrukturiranje industrije, zaustavitev depopulacijskih gibanj in spodbujanju endogenega razvoja Pomurske regije v obdobju 2000-2006.« Potemtakem bi za- to je namreč cilj, ki je bil posredovan
na zadnjem regionalnem posvetu v klubu PAC - v obdobju sedmih let v Pomurju potrebovali okrog 48 milijard SIT.
V okviru že omenjenega regionalnega posveta je poslanec Feri Horvat predstavil osnutek »Zakona o pomurski pokrajini«. Pri tem moram poudariti, da gre pri razumevanju potrebe po oblikovanju tako imenovanega zakona o »pokrajini ob Muri«, ki ga je predstavil poslanec Horvat, in »Razvojnega zakona o Pomurju«, kot je omenjen v osnutku zgoraj, po vsej verjetnosti za potrebo po uskladitvi na ravni koncepta, namena in rezultatov takega regijskega zakona.
Naj poskušam to pojasniti: namen poskusa narediti »zakon o pokrajini« je prav gotovo v prehi-
Regionalni sklad dela za Pomurje
V pomoč presežnim delavcem
aja ustanovljen Regionalni sklad dela za Pomurje je oktobra izvedel prvo delavnico za razvoj poklicne kariere. Udeležili so se je štirje delavci, ki so bili ugotovljeni kot tehnološki presežki v Pomurski založbi ter enajst iskalcev dela, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, ki pa so ostali brez zaposlitve pred kratkim in ki bi z manjšo spodbudo lahko našli novo poklicno kariero. Z drugo delavnico, v katero bodo vključili presežne delavce še drugih podjetij, pa bodo začeli decembra. Delavnica za razvoj poklicne kariere traja en mesec, aktivnosti za posameznega udeleženca, vključenega v sklad, pa v obliki informiranja, svetovanja, pomoči pri pisanju vlog, navezovanju stikov z delodajalci, iskanju dela dve leti.
Cemu sploh tak sklad? V Sloveniji so se skladi razvili kot pomoč podjetjem s presežno delovno silo. Projekt je bil povzet po tujih tovrstnih modelih, z njim pa naj bi preprečili večji prehod presežnih delavcev v odprto brezposelnost. Gre torej za pomoč podjetjem, ki so v postopkih prestrukturiranja prisiljeni ugotavljati presežne delavce, ter delavcem, preden se uvrstijo med brezposelne. Programi skladov dela spadajo
tevanju oz. pospešitvi sprejemanja zakona o pokrajinah, ki ga pripravlja služba Vlade za lokalno samoupravo in željenim končnim rezultatom - v Ustavi zagotovljene pravice - ustanovitve »Pokrajine ob Muri«, kot ustavno pravnega veznega člena med državo in občinami. Ta koncept - sicer dobronamerno, vendar tudi dokaj naivno - stavi na to, da so se občine sposobne in pripravljene povezati v »Pokrajino ob Muri«. To pa se je zelo hitro izkazalo kot iluzorno početje. Razlog za neuspeh je predvsem v pomanjkanju določb o finančni teži tega predloga, kar je vsekakor nujen predpogoj za sodelovanje občin.
Osnutek neuradnega predloga »Razvojnega zakona o Pomurju« pa se že v svoji osnovi ukvarja predvsem in zgolj (mogoče je to tudi njegova pomanjkljivost...) s sintagmo tako imenovanega »razvojnega denarja« in se kot tak navezuje na Regionalni razvojni program za Pomurje, ki naj bi bil pripravljen in sprejet prihodnje leto. Kot tak bi ta »razvojni zakon« torej predstavljal vmesno stopničko do ustavnopravne ustanovitve »Pokrajine ob Muri«.
v okvir državnega programa aktivne politike zaposlovanja.
»Sklad dela smo želeli ustanoviti že pred dvema letoma, tako zaradi problemov zaposlovanja v regiji kot zaradi napovedanega ugotavljanja tehnoloških presežkov v Nafti Lendava. Velike podpore takrat še ni bilo, sodelovanje pa je v zadnjem trenutku odpovedala tudi Nafta. Po letu mrtvila smo ponovno šli v akcijo in za soustanovi-
Zakaj je podpora strokovne in politične javnosti tovrstnemu razvojnemu zakonu potrebna ravno v tem trenutku?
V pripravi je dispozicija za pripravo »Regionalnega razvojnega programa Pomurja«, ki jo - skupaj z lokalnimi razvojnimi pobudami in agencijami - pripravlja RRA Mura. Že prihodnjo pomlad lahko pričakujemo dogovarjanje regij z resornimi ministrstvi za umestitev vsebin regionalnih razvojnih programov v sektorske dele dvoletnega nacionalnega proračuna. Ta pogajanja bo potem spremljala tudi »konkurenca« med regionalnimi razvojnimi programi posameznih regij. Dosedanje izkušnje kažejo, da je pri pogajanjih z razvitejšimi slovenskimi regijami Pomurje vedno potegnilo krajši konec in je kljub realnim razvojnim potrebam »voza« ne more in ne more »potegniti iz blata«. Vzporedno nastopanje s posebnim - mogoče celo zakonskim - predlogom bi po vsej verjetnosti omogočilo boljšo pogajalsko, izhodišče regionalnih akterjev v procesu priprave in tudi v bodočih pogajanjih o vključevanju pomurskega programa v pripravo državnega proračuna.
ANDREJ HORVATI
Delavci pravijo, da gre za miloščino
urskosoboško sodišče je sprejelo na predlog lastnikov za družbo SGP Pomgrad Visokogradnje štirinajstega septembra sklep o začetku postopka likvidacije, zato je Stanko Polanič, direktor družbe, nekdanjim delavcem Viso-kogradenj, ki imajo na sodišču tožbe za izplačilo pripadajočih prejemkov tako do družbe Visokogradnje kot do matične družbe SGP Pomgrad, poslal obvestilo o ponujeni sklenitvi zunajsodne poravnave, s katero naj bi poravnali štiri leta
stara sporna razmetja. V obvestilu delavcem je še zapisal, da jim bodo v zameno za umaknjeno tožbo po podpisu poravnalne pogodbe priznani znesek izplačali takoj. Stroške zastopanja v primeru sklenitve zunajsodne poravnave naj bi, po Polaničevem mnenju, poravnal sindikat.
Predlog za zunajsodno poravnavo je bil pričakovan, toda ponudba likvidacijskega upravitelja Bojana Žuniča in direktorja SGP Pomgrad Stanka Polaniča je za delavce neugodna. Poravnavo naj bi namreč sklenili delavci kot tožniki z likvidacijskim upraviteljem družbe SGP Pomgrad Visokogradnje ter direktorjem SGP Pomgrad. Posamezni delavec naj bi dobil izplačano manj kot tretjino ugotovljene pravdne terjatve. Čeprav je Stanko Polanič v obvestilu zapisal, da bodo v primeru podpisa pogodbe delavcem priznani znesek izplačali takoj, pa pogodba, pripravljena za konkretnega delavca, o tem ne govori, enako tudi ne o času, ko naj bi bil ta znesek sploh izplačan.
Delavci tožniki so zaradi tega v škripcih, saj se bojijo za svoje delovno mesto. Ponudbo novega direktorja v nepodpisanih pismih, ki krožijo med njimi pa tudi v javnosti, imenujejo prevaro, ponujeni znesek poravnave pa miloščino. Pozivajo se, da pri svojih zahtevah ostanejo trdni, ker da jim glede njihovih tožb na sodišču dobro kaže.
MHB
teljstvo sklada nagovorili Območno organizacijo ZSSS in razvojno agencijo RRA Mura, kot donator pa je pristopil Razvojni center Murska Sobota,« je povedala Vesna Gomboši, menedžerka Regionalnega sklada dela za Pomurje.
Sredstva za delovanje prispevajo država, podjetja, ki so podpisala pogodbo, in lokalna skupnost ali ustanovitelji. Stroški za enega udeleženca programov znašajo petsto tisoč tolarjev, sto petdeset tisoč za svojega delavca prispeva podjetje, preostanek pa glede na izkazane stroške Zavod za zaposlovanje, vendar s šestdesetdnevnim odlogom. Za tiste udeležence, ki so že med brezposelnimi, pa mora prispevek podjetja nadomestiti denar, ki ga sklad"zbere v lokalni skupnosti.	mh g
Javni poziv sindikatov
Za 13. plačo
veza svobodnih sindikatov Slovenije je delodajalce pozvala, naj zagotovijo t. i. 13. plačo. Trinajsto plačo naj izplačajo v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti, določili kolektivnih pogodb dejavnosti in sprejetimi merili za ugotavljanje dela plač, izhajajoč iz uspešnosti poslovanja v podjetjih, piše v sporočilu ZSSS. Hkrati delodajalce pozivajo, naj decembra zagotovijo izplačilo božičnice v vseh primerih, ko je to določeno s kolektivno pogodbo podjetja ali posebnim dogovorom med sindikatom in vodstvom družbe.
V sporočilu za javnost pa še opozarjajo, da obstaja možnost izplačila dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja tudi na način, ki je določen v 19. členu zakona o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001. Po tem členu je zgornja meja izplačila na delavca ena povprečna letna mesečna plača na zaposlenega, obseg sredstev za ta izplačila pri posameznem delodajalcu pa ne sme presegati desetine mase plač v podjetju oziroma četrtine ugotovljenega celotnega dobička.
M.JERŠEB
Kilavo dete LTO
Novi prostori DZS
Kdo bo skrbel za občinskega otroka?
a zadnji občinski seji v Ljutomeru so svetniki obravnavali poročilo javnega zavoda LTO Ljutomer, kjer se je spet odprlo nekaj vprašanj. Sejo sta obiskala tudi v. d. direktorja LTO Valentin Odar in Roman Caf, predsednik upravnega odbora, ki je poročal o vseh izvršenih nalogah v. d. direktorja.
Hkrati je tudi pozval vse svetnike, da čim prej rešijo vprašanje V zvezi s plačevanjem članarine, saj brez tega ni dovolj sredstev za učinkovito in celostno delovanje. Iz tega razloga so v. d. direktorju podaljšali njegov mandat še za šest mesecev (to je potrdil tudi občinski svet), saj ne želijo začeti dela z novim direktorjem, dokler ne bo zadeva rešena. Svetnica Re-bernikova ni bila zadovoljna s finančnim poročilom, ki je po njenem mnenju preskopo, manjkalo pa je tudi poročilo iz
lanskega leta; in še vedno je mnenja, da je izplačilo več kot deset milijonov tolarjev iz občinskega proračuna (za delovanje LTO) nezakonito. Čez čas je razprava zašla na plačevanje članarine, vendar pa so, ker to ni bila vsebina točke dnevnega reda, razpravo prekinili. Mimogrede jim je Pavličič v razmislek posredoval še svoje mnenje o delovanju LTO-ja, kije vsebovalo kar nekaj prispodob. Menil je, daje takšen otrok, kot je LTO, zaradi slabih staršev (občina kot ustanovitelji-
ca) obsojen na smrt. Ugotavljal je, da se je občinski svet z županom na čelu odločil to kilavo dete ubiti, saj ga ne preživljajo dovolj, kaj šele, da bi ga negovali.
■ Ob tem je še dodal, da je sramota za toliko opevano turistično Prlekijo, da ne zmore zadržati turistov v teh krajih in jim postreči s kakovostno turistično ponudbo, kjer se mora v prvi vrsti izkazati predvsem dobra organizacija. Po njegovih besedah naj bi bili prvi koraki narejeni preveč po sili, ob tem pa je Pečnik postavil vprašanje, zakaj so z LTO-jem težave le v ljutomerski občini, Gošnjak pa je poudaril, da-bi morala Prlekija čez dvajset let živeti od turizma. Rezultat razpravljanja je bil dogovor, da bodo še do novega leta skušali rešiti vprašanje članarine, tako da bi lahko LTO zaživela v pravi podobi.
D.TIBAOTB
Regijski prodajni center DZS je odprl v petek v Obrtni ulici 24 (nasproti BTC-ja) v Murski Soboti svoje nove prostore. Marko Tomaževič, direktor trgovine DZS, nekoč Državne založbe Slovenije, danes pa se bolj predstavljajo za Drzne znanilce .spremembe, je simbolično odprl vrata novim prostorom, kamor se je preselila veleprodaja DZS-ja, medtem ko ostaja prodaja na drobno v BTC-ju, kjer je bila do sedaj.
V novih prostorih so na 350 kvadratnih metrih pripravili tako imenovan »show room« ali vzorčno sobo, kjer predstavljajo ponudbo okoli sedem tisočih izdelkov, kijih imajo v zalogi. Poleg tega, daje ena od osnovnih dejavnosti DZS-ja založništvo raznovrstne literature, posameznike in podjetja oskrbujejo s pisarniškim materialom, šolskimi potrebščinami, tiskovinami in obrazci, poslovnimi darili in drugim. Pravijo tudi, da prodajajo material, ki ga potrebuje vsak, in to iz kakršnih koli razlogov. Tudi v prihodnje si bodo prizadevali, da bi kupce še naprej kakovostno oskrbovali s pisarniškim materialom, naročeno pa lahko svojim strankam pripeljejo tudi na delovno mesto. Štefan Tratnjek, vodja PC Murska Sobota, je še dodal, da bodo svojo ponudbo kmalu razširili tudi na prodajo prek interneta.
FOTOGRAFIJA IN BESEDILO: ANRR ■
8
IZBRANO
23. november 2000, »Sili
ŠOUM in Študentski svet UM še vedno v sporu
Prispevek naj bi bil neobvezen
tem, da so morali študentje letos na mariborskih fakultetah pri vpisnini plačati obvezni prispevek v višini 2500 SIT za obštu-dijske dejavnosti, smo že pisali. Zaradi tega je prišlo med Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Študentskim svetom pri Univerzi Maribor, kije prispevek predlagal, do spora, ki ga rešuje tudi sodišče.
Čeprav sodišče še ne bo tako hitro razrešilo glede tega, ali je Študentski svet upravičen pobirati ta prispevek, se na stran ŠOUM-a postavlja tudi Združenje nacionalnih študentskih organizacij Evrope (ESIB), kije na svoji skupščini konec oktobra nasprotovalo dejanjem študentskega sveta Univerze v Mariboru, ki so usmerjena k pridobivanju finančnih sredstev za njihove dejavnosti na način, ki obremenjuje študente, saj brez plačila le tega ne bi mogli začeti ali nadaljevati študija na Univerzi v Mariboru.
Verjetno je ravno zaradi te reakcije ESIB-a Študentski svet pred kratkim, torej po vpisu študentov, svojemu predlogu dodal, da plačilo prispevka ni bilo obvezno, to se sliši neverjetno, pa je res, saj je to potrdil tudi predstavnik študentskega sveta pri Univerzi v Mariboru. Zdi se torej, da hoče študentski svet na vsak način upravičiti svoj predlog in zbirati denar, ki ga bodo, kot zatrjujejo, uporabili res samo za obštudijske dejavnosti, saj bo kmalu pripravljen finančni načrt, kjer se bo do zadnjega tolarja vedelo, kam bo namenjen.
Vprašanje je torej, zakaj si to tako prizadevajo, če seveda izključimo možnost lastnih interesov zaradi natančne priprave finančnega načrta? Mogoče zaradi tega, ker se jim ŠOUM, po nedavnih pisanjih v medijih, da ni demokratično urejen, ne zdi preveč dober gospodar, ki bi bil pripravljen financirati obštudijske dejavnosti? Konec koncev je prišla tudi iz teh vrt pobuda za ustanovitev vzporedne študentske organizacije pod okriljem univerze.
Skratka, če ŠOUM trdi, da študentski svet UM ni pristojen za pobiranje takšnih prispevkov, študentski svet očitno misli, da ŠOUM ni »primeren« za financiranje obštudijske dejavnosti, za katere sredstva v vččini pridobiva iz javnega razpisa.
Ne glede na to, kdo bo dobil pravdo, pa študentje svojega denarja (2500 SIT) ne bodo dobili nazaj, razen seveda v obliki kratkočasenja ob obštudijskih dejavnostih. Kakšno povračilo za vložen denar pa bodo dobili tisti (pridni) študentje, ki jih šport, kultura in zabava ne mikata?
C. K. ■
Ks/ovo
Matjan Erjavec
31. oktobra 2000 smo se
na pokopališču v Beltincih poslovili od kamnoseškega mojstra, uglednega člana in podpredsednika Območne obrtne zbornice Murska Sobota Marjana Erjavca.
Svojo pot je Marjan začel v Erjavčevi družini 27. septembra 1953 kot drugi od treh živečih otrok. Oče je bil znan obrtnik kamnosek v Beltincih in širši okolici, zato se je Marjan po osnovni šoli izučil za kamnoseka In pozneje ob delu končal še srednjo gradbeno šolo. Po rani smrti svojega očeta je leta 1982 prevzel obrt in jo uspešno razvijal naprej. Kamnoseštvo Erjavec je daleč naokrog znano po vestnem in kakovostnem delu. Ni se dalo skriti Marjanovega zadovoljstva, ko je s svojimi sodelavci zaključil vsa predvidena dela ob prvem novembru, prazniku, ki bo zaznamoval njegovo delo kot njegovo prerano slovo.
Marjanovo polno in aktivno življenje je pustilo sledi vsepovsod. Še zlasti je bil predan stanovski organizaciji, ki jo vsa leta spoštoval in cenil. Vfunkciji podpredsednika Območne obrtne zbornice Murska Sobota in člana izvršilnega odbora, se je z vso odgovornostjo lotil zadanih nalog in s svojimi bogatimi idejami in izkušnjami veliko prispeval k uspešnemu delu zbornice in razvoju obrtništva.
Ob svojem poslovnem delovanju je spoznal, da je za razvoj kamnoseške dejavnosti potrebno združevanje vseh kamnosekov. Tako je bil med akterji za ustanovitev Sekcije cementninarjev in kamnosekov Slovenije, kjer je bil tudi aktiven član Izvršilnega odbora sekcije.
Težko bo zapolniti vrzel Marjanove aktivnosti in predanosti tudi v domačem kraju, kajti njegova prizadevnost in ustvarjalnost je dolga leta združevala obrtnike in podjetnike občine Beltinci na področju razvoja obrtništva in družabnega življenja stanovskih kolegov. Poleg svojega razgibanega življenja pa je bil aktiven tudi v športu in številnih klubih.
Marjan je bil velik in načelen človek. Hvaležni smo mu za njegovo načelnost in iskreno voljo za skupno dobro.
Njegova pot je nedokončana, bivanje prekratko in načrti neizpeljani do konca, jesen njegovega življenja posvečena družini pa neudejanjena.
OBRTNIKI IN PODJETNIKI OBČINE BELTINCI OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MURSKA SOBOTA
V domači bolnišnici opravljajo pobolnišnično zdravljenje in nego
V pomoč bolnikom po končanem zdravljenju
Zanimanje za pobolnišnično zdravljenje je vedno večje
d oktobra potekata v murskosoboški bolnišnici podaljšano bolnišnično zdravljenje in nega, ki se kot enoletni pilotski projekt, podprt s strani ministrstva za zdravstvo, izvaja le še v sežanski bolnišnici. Za pobolnišnično zdravljenje in zdravstveno nego so v regijski bolnišnici namenili dvajset do trideset postelj, bolnike pa sprejemajo iz bolnišnic severovzhodne Slovenije, iz Maribora, Ptuja, Slovenj Gradca in Celja.
»V času izvajanja projekta ugotavljamo, daje zanimanje za pobolnišnično zdravljenja vse večje. Sedaj imamo enaindvajset bolnikov, šest bolnikov pa je že zapustilo enoto,« je povedala Daniela Moreč, pomočnica direktorja murskosoboške bolnišnice za zdravstveno nego in odgovorna za projekt.
»Bolniki so glede na potrebe po zdravstveni negi veliko bolje obravnavani, kot če bi bili razmeščeni po vseh oddelkih. To enoto, katere postelje imamo na infekcijskem in kirurškem oddelku, tudi bolje opremljamo s pripomočki za nego,« je povedala sogovornica. V tej enoti so namreč bolniki, ki potrebujejo za življenjske funkcije delno ali popolno pomoč medicinske sestre. Bolniki so z oskrbo zelo zadovoljni, saj so v bolnišnici za njihovo dobro počutje in boljšo nego dodatno zaposlili pet zdravstvenih tehnikov in enega bolničarja, ki
(Ne)urejenost pokopališča?
Salamenski grobovi se še vrtijo
Nameščanje lovilcev
a naš članek iz 46. številke i naslovom Etična prizadetost pokopališča se je takoj odzval predsednik KS Šalamenci Dušan Domjan, ki je mnenja, da je bil članek enostransko napisan in da naj bi vseboval nekaj netočnosti. Skupaj s članom vaškega odbora Štefanom Kuličem sta nam pokazala pogodbo, ki jo je kot naročnik sklenila KS Šalamenci z izvajalcem del, firmo Tlakovanje Alojz Gomboc, s. p., iz Murskih Črnec, za ureditev pokopališča. To je bila v bistvu samo ena od zadev, ki so jo leta 1998 v Šalamencih sprejeli z uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. 2.1999 do 1. 2. 2003 v višini 15 milijonov tolarjev. Poleg omenjene nadaljnje ureditve pokopališča in spremljajočih objektov se bo še uredila javna razsvetljava, asfaltirale nekatere ceste, obnovila ekumenska kapela ipd.
Za ureditev pokopališča se je KS za Tlakovanje Gomboc odločila na osnovi najprimernejše ponudbe izmed treh ponudnikov. Vrednost investicije je znašala nekaj čez milijon 412 tisoč tolarjev: »Treba je upoštevati močan nagib terena, na katerem stoji pokopališče. Leva Stranje vzdignjena, tako da če Gomboče-vi delavci steze ne bi naredili tako, kot sojo, bi ta stran močno izstopala. Ta nagib steze je
dela prek javnih del, s pomočjo stalnega fizioterapevta pa je tudi okrevanje bolnikov dosti hitrejše. Bolniki lahko v negovalni enoti ostanejo najdlje tri mesece.
Bolnika napoti v enoto pobol-nišničnega zdravljenja in zdravstvene nege le bolnišnični zdravnik, ki ga je zdravil, o njegovem sprejemu pa po pregledu dokumentacije presodi komisija, ki jo sestavljata dva zdravnika in diplomirana ter višja medicinska sestra. V enoto sprejemajo predvsem tiste bolnike, pri katerih pričakujejo, da se bo stanje toliko popravilo, da bodo lahko vsaj delno zmogli sami opravljati življenjske aktivnosti.
Ker Zavod za zdravstveno zavarovanje ne poravnava vseh stroškov pobolnišničnega zdravljenja in nege, bolnik ali njegovi svojci prispevajo po dva tisoč tolarjev na dan. Ta cena pa se bo najverjetneje spremenila, ko bodo po mescu ali dveh izvajanja
najboljša rešitev, podjetje Gomboc pa je delo naredilo tako, kot je v tem trenutku najboljše mogoče. Osebno od članov KS nihče ni vplival na izvajalca, ki ima tudi izkušnje, saj je uredil že nešteto pokopališč. Glede na to, da nekateri pravijo, da je steza
a.

Takšna je nova celotna podoba pokopališča v Šalamencih.Foto: TK
programa že lahko opravili prve izračune dejanskih stroškov.
Podaljšano bolnišnično zdravljenje in nega je zaenkrat le še projekt, ki pa naj bi postal redni program vseh bolnišnic,»... kajti naše zdravstvo in zdravstvo v Evropi se usmerja v zmanjšanje bolniških postelj in skrajševanje
preozka, pa si je treba zamisliti pogrebce, ko nesejo ali peljejo krsto, zato je dva metra potrebni minimum. Robniki so narejeni predvsem zaradi vode, da ne bi odtekala.« Domjan se zaveda, da vsem ne more biti zadoščeno, poudaija pa, daje v bistvu sporen

ležalne dobe. Tudi bogate države, ki imajo prehospitalno zdravstveno varstvo in socialno varstvo bolje urejeno kot Slovenija, imajo negovalne bolnišnice. Zato mislim, da program po izteku projekta ne bo zamrl,« je povedala Daniela Moreč, diplomirala medicinska sestra.
MHI
samo en grob, drugi se s to rešitvijo strinjajo ali je bil z njimi sklenjen kompromis. Sam je povprašal za mnenje že dva strokovnjaka s tega področja in oba sta mu potrdila, da je v tem trenutku nemogoče narediti drugače. Za spodnji del steze je izvajalec Gomboc obljubil, da bo prišel in zamenjal lovilec meteornih vod z drugim ter da bo spomladi še enkrat prišel pogledat, ali je še kaj za popraviti. Poleg tega pa je v pogodbi jasno zapisan člen, da bo podjetje v primeru poškodbe poravnalo stroške na lastno odgovornost.
TOMO KOLEŠi
•■»I
' -Ur
i i*.
VESTNIK , 23. november 2000
IZBRANO
9
Jasna Šantavec četrta v Evropi
Odslej pod nadzorom tujih trenerjev
Ta hip išče sponzorje
Z
dijakinjo četrtega letnika Srednje medicinske šole smo se srečali v predmestnem naselju Murske Sobote, v njenih Černelavcih. Seveda je bilo srečanje zaradi Jasninih uspehov zanimivo in zaradi
njene še nagajive mladostne duše sproščeno.
Jasna Šantavec nam je povedala, da se že pet let aktivno ukvarja s hitrostnim rolanjem, ki je v Sloveniji sicer vedno bolj razširjeno, vendar je kot šport še dokaj neorganizirana dejavnost. »Z udeležbo v seriji maratonskih , rolanj sem začela aktivno pot športnice leta 1995. Seveda sem začela rekreativno rolati že kot cicibanka. Ko sem izvedela, da v svetu organizirajo tudi tovrstna tekmovanja, sem se leta 1996 prijavila na tekmovanje za pokal Slovenije, na katerem sem zasedla tretje mesto. Prav to tekmovanje mi je vlilo upanje, da lahko dosežem še kaj več. Leto 1996 je bilo zame zelo naporno, saj sem prepotovala vso Slovenijo. Slednje se mi je obrestovalo z osvojitvijo naslova državne prvakinje na kratkih in dolgih progah. Že naslednje leto sem bila v svoji konkurenci v naši domovini nepremagljiva, udeležila pa sem se tudi prvih mednarodnih tekmovanj. V italijanskem Monfalco-neju sem dosegla najboljši rezultat, prvo mesto na razdalji tisoč in četrto na tri tisoč metrov. Po-
sebej sem ponosna na tretje mesto v prav tako italijanskem Por-denoneju na tekmovanju Alpe -Jadran, kjer so bili dobri rolarji. Udeležila sem se tudi maratona in kot najmlajša tekmovalka zasedla šesto mesto, ki me je tako motiviralo, da sem se še istega leta kot stalna državna reprezen-
tantka udeležila svetovnega prvenstva v italijanskem Piombinu, kjer sem bila prav tako najuspešnejša tekmovalka reprezentance s sedemnajstim mestom med tridesetimi udeleženkami iz dvajsetih držav.
Na razdalji petnajst kilometrov sem bila leta 1999 v Sloveniji, Italiji in na Madžarskem nepremagljiva. Udeležila pa sem se tudi evropskega prvenstva, s katerega sem se vrnila nekoliko ra-
zočarana, saj sem se v različnih kategorijah uvrstila od 15. do 23.
mesta.«
> Vsekakor pa velja omeniti, da je bila za Jasno Šantavec letošnja sezona ena napornejših. Največji uspeh je dosegla na maratonskem tekmovanju na Dunaju, ki je štelo za svetovni pokal. Med sto tekmovalkami iz osmih držav je dosegla v petih maratonih četrto mesto, to pa je velik uspeh, saj so se tja uvrstile le najboljše tek-
movalke sveta. Jasna pa se je letos udeležila tudi tekmovanja za evropski pokal v Padovi in dosegla v različnih panogah uvrstitve med 11. in 16. mestom. Še to leto bo začela trenirati pod vodstvom tujih trenerjev, zato trenutno najbolj vneto išče pokrovitelje, ki bi vsaj delno pokrili stroške intenzivnega treniranja in potovanj v tujino, ki so jih doslej v celoti poravnavali starši.
BORIS HEGEDUŠ«
Številna bera medalj in pokalov Jasne Šantavec
Svetniki črenšovske občine so dobili tudi odgovor o zadevi Žižek
Tam je bila tudi inšpekcija
Še naprej bo treba iskati ustrezno rešitev za vse avtoprevoznike
malu po tistem, ko so na občini v Črenšovcih spregovorili o pripombah na račun zasebnih prevoznikov na Bistricah, že zlasti podjetja Avtoprevozništvo in prodaja naftnih derivatov Anton Žižek z Gornje Bistrice, o čemer smo pisali tudi v našem tedniku, seje
vendarle nekaj zgodilo.
K
Najprej je bilo »zanimivo« to, da seje oglasil pri županu podjetnik Žižek in med drugim povedal, da se zaveda, da s svojo deja-
vnostjo - prevozom naftnih cistern (tudi polnih) in drugega tovora po delu ceste skozi strnjeno naselje proti sedežu svojega po-
djetja - moti tamkajšnje domačine, zato si tudi prizadeva, da bi usposobili za promet pot, ki vodi od njegovega parkirišča do glavne cestne povezave Črenšovci-Srednja Bistrica-Razkrižje med polji.
Deloma je asfaltirana, preostali del pa zavažajo in utrjujejo z
Občinska seja v Tišini
»Strankarski zapisnik«
Dnevni red le s težavo sprejeli
N
a seji tišinškega občinskega sveta se je zataknilo že pri obravnavi in sprejemu zapisnika prejšnje seje. Nekateri svetniki iz opozicije so namreč ugotavljali, da naj bi bil zapisnik pomanjkljiv in so
zato zahtevali, da se po zvočnem zapisu ponovno zapiše.
Svetnik Buček je ugotavljal, da ni navedenega vsega, kar je rekel, tako da je predlagal, da tokrat zapi-snika v tej obliki ne bi sprejeli. » Njegovemu mnenju seje pridružil še svetnik Hašaj, ki je menil, da gre za strankarsko napisan zapisnik. Županje nato predlagal, da se ponovno posluša zvočpi zapis osme in devete točke (le tu so bile podane pripombe), s čimer pa se ni strinjal Hašaj, predlagal je namreč, da se v celoti zapiše nov zapisnik, vendar je obveljal županov predlog.
Začetnim zapletom je sledil še eden pri obravnavi dnevnega reda. Buček je predlagal zamenjavo neka-terih točk in med drugim umik točke, kjer naj bi odločali o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Menil je, da bi s tovrstnim plačilom preveč obremenili občane,
saj je prepričan, da vsi ne bodo zmogli plačevati. Umik omenjenih točk ni bil izglasovan, nakar je Buček postavil vprašanje, ali želijo s tem pokriti proračunsko luknjo, zatem pa seje z besedami »Ne bo me zraven, ko bomo o tem glasovali« pripravil, da zapusti sejo. Oglasil se je podžupan Omar, ki je Bučka spomnil, da imajo iz tega naslova v proračunu predvidenih sedemnajst milijonov tolarjev, o čemer so že trikrat glasovali, pa takrat ni bilo nobenih pripomb. Sklep glede sredstev so torej potrdili, odloka za plačevanje pa še ne, ob tem pa ga je Buček vprašal, kako bo s sredstvi iz ministrstev, ki so ravno tako zajeta v proračunu, pa jih (še) niso dobili. Županje Bučku še očital, daje s pripombami vedno prepozen ali pa jih ima le takrat, ko mu kdo tako na-
rekuje. Ob tem seje oglasil svetnik Poldauf, ki gaje zanimalo, zakaj župan vedno, ko se oglasi kdo iz open zicije, pravi, da jim narekujejo, kako naj delajo. Hašaj je nato dodal, daje predlagana zamenjava točk ključnega pomena za njihovo nadaljnjo navzočnost na seji. Želeli so namreč, da se najprej poda poročilo o investicijah, in to so svetniki vendarle sprejeli.
Pri težko pričakovanem poročilu o predvidenih investicijskih prihodkih in odhodkih v letošnjem letu so svetniki izvedeli, da je bilo od 717 milijonov tolarjev poravnanih več kot petsto milijonov, iz najrazličnejših naslovov pa računajo še na 114 milijonov, tako da naj bi bilo nepokritih 69 milijonov tolarjev. S temi podatki seje razpoloženje na seji nekoliko sprostilo in župan je predlagal, da bi na naslednji seji (že ta petek) skušali najti nekaj predlogov za pokritje teh sredstev. Buček ■ je še dodal, da bi bili pogovori v pre, teklosti drugačni, če bi jih sproti obveščali o stanju.
D. TIBAOT«
gramozom. Za garaže, ki so jih postavili v neposredni bližini sedeža podjetja, so si pridobili vsa potrebna soglasja, zdaj pa gre za preživetje in razvoj firme.
Prevoz in prodaja naftnih derivatov je zanje kruh, zato ju zaradi neurejenih razmer glede dovoza do sedeža in parkirišča ne morejo kar tako ustaviti.
To je vsekakor objektivno dejstvo. In ne gre tudi prezreti, da daje podjetje zaposlitev določenemu številu šoferjev.
Druga »zanimivost« pa je bila ta, da se je na kraju'samem oglasila tudi inšpekcija, kije ugotovila, da Žižkovo podjetje zares nima soglasja za parkirišče, ki so ga uredili za garažami - o tem so namreč doslej krožile le takšne in drugačne govorice.
Inšpekcija je izdala odločbo, da morajo parkirišče legalizirati. Kdaj in ali jim bo uspelo pridobiti vsa potrebna soglasja, pa je drugo vprašanje.
Glede na to, daje dokaj blizu vodovodno zajetje za Gornjo in Srednjo Bistrico, to najbrž ne bo tako lahko urediti. Ali pa? Ne župan, ne svetniki, ne člani občinske uprave o tem niso rekli nobene besede, zato morda to res ne bo poseben problem.
Znova pa je prevladalo mnenje, ki so ga zastopali predvsem bistriški svetniki, da bi se morala občina zavzeteje lotiti ureditve obrtniško-industrijske cone ob cesti zunaj naselja Gornja Bistrica (v smeri proti Čren-šovcem), kjer bi bilo lahko tudi ustrezno parkirišče za tovorna vozila še drugih avtoprevoznikov na Bistricah, ki imajo prav tako težave s parkiranjem.
JG«
Anketa
Kupujmo blago domačih izdelovalcev
V
prenovljeni restavraciji hotela Diana je bila v soboto zvečer modna revija, ki jo je organizirala Sekcija tekstilcev v okviru Obrtne zbornice Murska Sobota. Potekala je
pod geslom Kupujmo blago slovenskih proizvajalcev. Sekcijo sestavlja štirideset obrtnikov, sodelovali pa so Titan Šivanje, Suzana Lebar - preoblačenje gumbov in zaponk, šiviljstvo Lady D, modna kravata Gyergjek, šiviljstvo Metka, butik For You, pletenine Anna, SPTŠ ter optika Pavlič, trgovina in lepotilni studio Kisilak in Zlatarstvo Danč. Domače izdelke pa so na modni reviji predstavile tudi manekenke modne agencije Error.
Herman Kisilak, predsednik Sekcije tekstilcev: Znano je, da je tekstilna in obutvena proizvodnja v Sloveniji v veliki krizi. Za izboljšanje položaja moramo nekaj narediti in eden od načinov je, da predstavljamo svoje delo in domače izdelke. Pokazati želimo, da znamo doma narediti nekaj boljšega in da ni treba iti čez mejo, ko se želimo obleči. Domače blago se sicer da tržiti, samo tržne niše je treba najti. Mura ni konkurenca, ker so manjša šiviljstva bolj fleksibilna. Mali obrat se lahko hitro prilagodi, šiva po meri, opravlja popravi-
la ... Pri manjših proizvajalcih kupujejo predvsem tisti, ki so zahtevnejši, ali pa tisti, ki ne najdejo svojih številk. Problem vidim v tem, da se malo šiviljstev in krojaštev odloči za vajenca, saj dajo vajenci prvo leto delodajalcu zelo malo, stroški pa so lahko veliki.
Ditka Petkovič, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota: Veseli smo, da nas je obrtna zbornica povabila, da se letos prvič udeležimo njihove modne revije. Naša šola sicer vsako leto sodeluje na modni reviji slovenskih šol, ki poteka v festivalni dvorani v Ljubljani, marca pa pripravimo še svoje tekmovanje. Danes se učenci naše šole predstavljajo s svojimi modeli, ki so jih ob pomoči mentorjev sami sešiti. Kolekcija, ki smo jo predstavili, je za pomlad poletje, na-jnenjena pa je mladim, najstnikom. Prizadevamo si, da bi
bila kakovost na čim višjem nivoju, in glede na rezultate in odmeve moramo priznati, da smo ena od najboljših slovenskih šol. Verjetno tudi zaradi tradicije, tovarne Mura, številnih manjših obrtnikov... Naj omenimo še prizadevanje, da bi naša šola prva dobila nov program konstrukcijskega modelarja. To bo omogočalo, da bo tisti, ki bo končal ta program, znal narediti izdelek od ideje do realizacije.
Štefan Titan, Titan šivanje: Na modni reviji sodelujemo že petič. Ker se približuje čas maturantskih plesov in novoletnih prireditev, smo prikazali slovesne obleke za posebne priložnosti. Jaz se ne morem pritoževati, da bi nam šlo slabo, kajti naši proizvodi, to je šivanje po meri, se dobro prodajajo, in lahko povem, da so potrebe še večje. Imamo sedem redno in tri pogodbeno zaposlene. Delamo tudi za nekaj gostinskih lokalov in hotelov na morju. Res pa je, da je konkurenca velika, še posebno v
primerjavi s črnimi trgi, pa tudi
Madžarska je v bližini. In mi za tako nizko ceno, kot je pri na-
ših sosedih, ne moremo narediti kakovostnega proizvoda. Naša prednost pa so bogate izkušnje, hitrost in ugodne cene.
Suzana Lebar, Preoblačenje gumbov in zaponk: Mislim, da sem

■It

tu v širši okolici edina, ki se ukvarjam s preoblačenjem gumbov, zaponk in drobnih galanterijskih izdelkov. Za to delo sem se med drugim odločila, ker je to družinska tradicija, z obrtjo smo se začeli ukvarjati v 60., z gumbi pa v 70. letih. Naše delo je znano daleč naokoli, povezana sem z vsemi šiviljami iz naše sekcije, k nam hodijo kupci z vseh koncev Pomurja, delam pa tudi za tovarno Mura, Pletilstvo Prosenjakovci, Beltinko ... To delo je zame nekaj posebnega,
saj moraš imeti za taka drobna dela potrpljenje in tudi veselje, posebno pozornost posvečam delu s strankami. Zelo rada jim svetujem in jih želim razveseljevati z drobnimi stvarmi, ki prispevajo k njihovi eleganci. Naš slogan je, daje gumb okras in ne samo za za-
penjanje.
NANA RITUPER RODEŽ FOTO: JURE ZAUNEKER ■
1O
INTERVJU
23. november 2000, Vm
začetku novembra je minilo leto dni, odkar ste direktor Policijske uprave Murska Sobota. Je potekalo vaše delovanje tako, kot ste si ga predstavljali oziroma zastavili, ali so ga dogodki preusmerili?
Jevšek: Po tem, na kar sem kot direktor PU lahko vplival, so se moja pričakovanja uresničila. Uspelo nam je, da delo pomurskih policistov poteka na visoki strokovni ravni. To pomeni čim večjo raziskanost kaznivih dejanj in zagotavljanje varnega življenja Pomurcem. Vmes so posegli dogodki, na katere policija ne more vplivati, predvsem na povečanje ilegalnih migracij in porast števila kaznivih dejanj v letošnjem letu. Doslej smo obravnavali namreč za 16 odstotkov več kaznivih dejanj kot v enakem obdobju lanskega leta, to pomeni, da smo letos obravnavali 1.852, lansko leto pa 1.598 kaznivih dejanj. Velik porast gre predvsem na račun premoženjske kriminalitete, na račun odvzemov in tatvin vozil in tukaj imajo kar precejšnjo vlogo oziroma delež ilegalni migranti. Zaradi teh se je varnost poslabšala.
Torej varnost - na kakšen način: v smislu povečane količine ilegalnih prebežnikov ali v smislu spremembe psihologije delovanja ilegalnih prebežnikov.
Jevšek: Mislim, da je to povezano. Povečalo se je število kaznivih dejanj ilegalnih prebežnikov. V Veliki Polani je bilo storjeno hudo kaznivo dejanje, ko so vzeli prostost občanu, ga pretepli, potem pa izpustili na Primorskem. Statistično je varnost slabša, ker imamo povečano število kaznivih dejanj in manjšo raziskanost, lani je bila 64-, letos pa 58-odstotna.
Ali je lahko posledica teh povečanj agresivnosti tudi zaradi tega, ker ste presekali povezovalne poti, ali se je spremenila struktura migrantov?
Jevšek: Pri preprečevanju organiziranega vodenja smo v letošnjem letu naredili več. Letos smo 115 oseb kazensko ovadili zaradi nedovoljenih vodenj čez državno mejo. Problem je v zakonu o azilu. Ilegalni migranti po tem zakonu ne potrebujejo več ilegalnega vodnika, saj vedo, da morajo zaprositi za azil, potem gredo v azilni dom in potem se lahko brez policijske kontrole gibljejo po vsej Sloveniji do trenutka, ko je vloga za azil rešena. Tako jih z avtobusom odpeljemo v Ljubljano v azilni dom, tam jih odložimo, potem pa se prosto gibljejo proti Novi Gorici in ilegalno prestopijo mejo z Italijo. Ker pa je postopek reševanja vlog za azil praktično neuspešen, saj je bilo v Sloveniji pozitivno rešenih le nekaj deset vlog, se ljudje zopet pojavljajo predvsem na južnem delu države v smeri proti Italiji. Mi pa te prevoze organiziramo zato in tudi drago plačujemo, ker ne moremo pustiti ilegalcev na našem območju, da bi se prosto gibali, ker bi bilo potem še več kaznivih dejanj. V večini ilegalci niso storilci kaznivih dejanj, to počno zaradi preživetja. So izjeme, kot je bil primer iz Velike Polane, kjer je šlo verjetno za osebe, ki so se že ukvarjale s kakimi kriminalnimi posli, kajti tisti, ki vlamlja zaradi preživetja, tako brutalnega dejanja ni sposoben narediti.
Ali azil postaja že množična praksa ilegalcev, prej se je opažalo, da so ga spretno izkoriščali predvsem Iranci.
Jevšek: To je ravno poanta
Intervju z Aleksadrom Jevškom, direktorjem Policijske uprave Murska Sobota Največ od pet tisoč dolarjev dobi »ata«, »boter« tam gori
Marka Slaviča smo kazensko ovadili
tega zelo slabega zakona. Jaz trdim, da to ni ne vzhodni ne zahodni, ampak samo slovenski zakon, in to se v krogih vodnikov in v krogih oseb, ki so namenjene na Zahod, razve. S spremembo zakona o azilu bo najbrž tudi manj Irancev in Iračanov, ki jih je bilo v letošnjem letu še posebno veliko. Problem je tudi sarajevsko letališče, saj BiH ne zahteva za islamske države vstopnih vizumov in sarajevsko letališče je zračna luka, kjer se zbirajo azilanti.
Kako to, da je ta kanal v bistvu tako močan v severovzhodni Sloveniji, saj bi človek pričakoval, da je južna meja bližnjica.
Jevšek: Odgovor je enostaven: zaradi utečenih kanalov čez Hrvaško in potem dalje v Slovenijo. Če pogledamo številke, smo na območju Pomurja prijeli do 20. novembra 6.672 ilegalnih migrantov, lani v enakem obdobju 4.953. S Hrvaškega jih je prišlo 3.378, lani pa 896. In azil? Lani smo obravnavali na območju PU Murska Sobota v celem letu
samo 124 vlog za azil, letos pa že 2.924. Kdo bi vedel, koliko jih bo še pred koncem leta?
Kaj pa pomeni razglasitev Hrvaške za tretjo varno državo? Je tu Slovenija lahko uspešna glede na to, da Italijani tako močno pritiskajo na nas, ker da v bistvu pospešujemo te migracije?
Jevšek: To pomeni, da jih bomo mi, če zaprosijo za azil, lahko vrnili na Hrvaško. Ko tujec zaprosi za azil in dokažemo, da je prišel s Hrvaškega, ga vrnemo in ga ne bo treba voziti v Ljubljano in ne bo kaznivih dejanj, ki bi jih sicer lahko storili na našem območju. Tako smo začeli delati prejšnji teden in ta trenutek je še prehitro ocenjevati, kaj bo prinesla odločitev vlade.
Zdi se, da je v Ljutomeru neko močno vodniško jedro, ki je
povezano z domžalskim. Je to kakšna organizirana povezava?
Jevšek: Gotovo je organizirana že od Sarajeva. Kar se tiče o območju vstopa v državo je ljutomerskih 14 kilometrov meje s Hrvaško in še ormoški del. Tu se cepi. Tu v bistvu tečejo verige. Nekaj teh verig poznamo in jih spremljamo ter občasno uspemo presekati. Vodniki so »delavci«, To so ponavadi tisti, ki so se že ukvarjali s kaznivimi dejanji (vlomi, tihotapljenje živine...) in poznajo mejo ..., ki dobijo manjši delež, ampak se še zmeraj splača. Cena od sarajevskega letališča do italijanske meje je okrog 5.000 dolarjev »po glavi«, se pa vsota razdeli; največ dobi »ata«, »boter« tam gori, potem pa nekaj še drugi.
V bistvu je torej še vedno aktualna Italija, saj se je avstrijska smer presekala.
Jevšek: Na našem koncu Avstrija ni zanimiva. Verjetno tudi zato ne, ker je ta del meje dobro varovan, tudi s strani avstrijskih varnostnih organov. - Kot cilj se
pojavi Italija. Brž ko si v Italiji, si v Evropski zvezi in Jam je potem pot odprta ... Italija pa ima sicer toliko ilegalnih prebežnikov, da niti sama ne ve, koliko.
Omenili ste tudi slabšo raziskanost kaznivih dejanj. Ste zato zamenjali šefa urada kriminalistične službe?
Jevšek: Po odstotku raziskanosti kaznivih dejanj je PU Murska Sobota še vedno na tretjem mestu, in sicer je v Sloveniji trend porasta kaznivih dejanj in padec raziskanosti. Kar se tiče gospodarske kriminalitete, je porast števila kaznivih dejanj, in sicer je bilo doslej v letošnjem letu 395 kaznivih dejanj, lani pa 273, vendar je treba pojasniti, daje pri gospodarski kriminaliteti porast predvsem na račun nekaterih nepravilnosti, povezanih z uporabo interneta, to pa tudi štejemo za
gospodarsko kriminaliteto; tako se gospodarska kriminaliteta v strukturni ni bistveno spremenila. Tukaj gre predvsem za kazniva dejanja davčnih utaj pri uvozu in prodaji osebnih avtomobilov, potem nekaj zlorab uradnega položaja, ki jih je bilo letos 14.
Že takrat, ko sem zamenjal g. Fariča, sem jasno in nedvoumno povedal, daje prišlo do zamenjave zaradi tega, ker sem enostavno ocenil, da je treba v kriminalistični službi doseči kakovosten premik v smislu večje operativnosti. Kakršna koli namigovanja na nezaupanje ali na slabo delo seveda niso na mestu, ker je gospod Farič prevzel delo načelnika operativno- komunikacijskega centra ir uživa moje zaupanje.
Področja prometne varnosti, ki je tudi aktualno, pa tudi ne moremo zaobiti, mar ne?
Jevšek: Pri prometni varnosti ugotavljamo, da se naše črne na povedi s konca lanskega leta ure sničujejo. Doslej je bilo sicer ne koliko manj mrtvih (letos 24. lani v enakem obdobju 27), toda do konca leta je še 40 dni. Pred nami je mesec december, ki je pogosto usoden, tudi vremenske razmere so lahko slabe, tako da se bojimo, da se bomo zelo približali lanski številki: 29 mrtvih v cestnem prometu. Žal seje povečalo število prometnih nesreč, prav tako število hudo poškodovanih.
V letošnjem letu smo izvedli manj represivnih ukrepov kot lani. Prav pritisk ilegalnih migracij, o čemer smo prej govorili, je vplival, da smo se v letošnjem letu ukvarjali bistveno več (gledano skozi število opravljenih ur) z ilegalnimi migracijami in smo imeli manj časa, da bi se posvetili cestam, večji represivni dejavnosti, večjemu nadzoru v cestnem prometu, da bi tudi raziskovali kazniva dejanja, ker enostavno nismo imeli ljudi.
Kakšne pa so vaše ugotovitve v zvezi s trgovino z drogo?
Jevšek: Število teh kaznivih dejanj narašča. Trgovina z drogo je v Pomurju resen problem, čeprav bi jaz rekel, da je Pomurje, Murska Sobota in seveda vsa druga območja, ki tudi niso imuna, za neke velike količine mamil premajhen prostor kot območje za trg. Za dilerstvo pa se, tudi po nekaterih zadnjih zadevah, ugotavlja, da imamo na našem območju kar močne dilerje tudi za druga območja v Sloveniji in tudi v tujini.
Ste vi zaznali početje dveh Pomurcev, ki so ju prijeli na Koprskem?
Jevšek: Na to vprašanje ne morem odgovoriti, ker preiskavo vodi posebna skupina tožilcev in smo v bistvu vezani na konec preiskave. Ko bo zadeva končana, pa bom povedal, kolikšen je
bil naš delež pri tej zadevi.
Ali je to samo eden od centrov ali jih je še več?
Jevšek: To je pot mamil s Hrvaške in Bosne, pa - ne delajmo sin utvar - tudi prek mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi s kamionskimi prevozi teče v smeri proti Ljubljani in naprej v Italijo kot tranzit.
Na prehodu Dolga vas pa bi lahko naredili skupaj s carino več, če bi imela država posluh za izbolj-šanje delovnih razmer na tem prehodu. Gre tudi za to: ko neki mejni prehod »zaslovi«, potem se lahko pelje čezenj marsikaj.
Vrnimo se k operativnemu
delu policistov in kriminalistov. Ste našli morilca cven-skega podjetnika Janka Makoterja?
Jevšek: Ob tej zadevi moram ponoviti svoje izjave, ki sem jih že dal, in ne morem povedati nič več, dokler ne bomo raziskali tega kaznivega dejanja. Kdaj bo to, je težko napovedati, vendar zagotavljam, da delovna skupina, ustanovljena na mojo pobudo, intenzivno dela vse leto in da se je po zadnjih eksplozijah na policijski postaji v Ljutomeru in v komandirjevi hiši, ki je brat pokojnega, na Cvenu delo intenziviralo v tem smislu, da smo prvih deset dni praktično vsi delali samo pri tej zadevi in tudi vključili druge policijske uprave. Zdaj, ko seje obseg dela zožil na operativno zanimive informacije, se s tem še vedno ukvarja 15 kriminalistov in policistov. Pri preiskavi kaznivih dejanj imamo precej informacij in delamo predvsem v smeri dokazovanja kaznivega dejanja. Premalo je, če policija sumi ali ve, kdo je storilec kaznivega dejanja; premalo je, če prisluhnemo okolju ... Mi moramo dejansko tudi priti do materialnih dokazov in drugih podatkov, ki bodo tožilcu potem kot »orožje« v roki, da bo obtožnico zastopal.
Ali obstaja kakršna koli povezava med umorom Janka Makoterja in napadom na hišo njegovega brata Jožeta Makoterja, sicer komandirja PP Ljutomer, oziroma na policijsko postajo?
Jevšek: Povezave ta trenutek še ni mogoče izključiti in obstaja celo možnost, da bo s tem, ko bomo prijeli storilce, ki so izvršili kaznivo dejanje pred dnevi v Lju
tomeru in na Cvenu, pojasnjena tudi kaka okoliščina, povezana z umorom.
Ste zaradi teh groženj »preselili« Jožeta Makoterja na PU Murska Sobota?
Jevšek: Za to sem se odločil zaradi osebne varnosti komandirja. Mislim, da je prav, da se ga za nekaj časa »umakne« s tega delovnega mesta, da ne bosta toliko izpostavljena on in njegova družina. Sedaj opravlja delo inšpektorja na uradu uniformirane policije tukajšnje policijske uprave; drug razlog pa je bil čisto strokoven, in sicer si ne predstavljam, da na PP vodi delo oškodovanec kaz-
nivega dejanja. To je v diametralnem nasprotju in lahko prihaja v bistvu do subjektivnih ocenjevanj, to pa vsekakor vpliva na uspešnost raziskave in na občutek preiskovalcev. Kot oškodovanec ne moreš preiskovati kaznivega dejanja, s katerim si oškodovan, in mislim, da bi bilo to treba narediti že tedaj, ko je bil umorjen Janko Makoter, torej komandirjev brat. Za čas, ko potekajo te aktivnosti na PP Ljutomer, sem odredil, da vodi PP Ljutomer Franc Slokan.
Ste obravnavali domnevni napad znanega podjetnika Marka Slaviča na enega od inšpektorjev, ko naj bi mu s fizično silo preprečil opravljanje uradne dolžnosti.
Jevšek: Smo in zoper omenjenega je bila podana kazenska ovadba.
Kaj pa vaš status in materialni pogoji delovanja?
Jevšek: Na prvem mestu so materialni pogoji in osebna varnost policistov. Obseg dela po-' murske policije se je v zadnjih petih letih bistveno povečal glede na sistemizacijo, ki je bila narejena pred petimi leti. Vprašljiva je osebna varnost, policisti niso cepljeni proti nalezljivim boleznim. Zdaj, ko seje na območju Ljutomera nekaj zgodilo, pa so se sprožile aktivnosti in tudi sredstva bodo. Zdaj bomo policiste lahko cepili, direktiva je, da se nakupijo zaščitna sredstva itd. Žalostno je, da se mora nekaj zgoditi in da se šele potem sistem zgane.
J. VOTEK , Š. SOBOČAN
FOTO: N. JUHNOVi
VESTNIK 23. november 2000	KULTURA
11
Srečanje mladinskih pisateljev
Večernica letos Polonci Kovač
Murski Soboti je potekalo ta konec tedna tradicionalno, letos peto srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2000. Prireja ga MO Murska Sobota, izvajalec in realizator ideje je podjetje Franc - Franc, z vsebinskimi prispevki pa se vključujejo še revija Otrok in knjiga, ZPM ter PIŠK. V okviru srečanja je bil simpozij na temo etike v mladinski književnosti (o tem več v prihodnji številki), Vesna Racman Radovanovič je pripravila v restavraciji Pinky v hotelu Diana razstavo literarnih del sodelujočih pisateljic in pisateljev, v novem Zvezdinem salonu Murske republike pa je časopis Večer že četrtič podelili Večernico, nagrado za otroško in mladinsko literaturo.
Finaliste so izbirali med 65 kandidati. V ožji izbor so prišli Kajetan
Kovič z Mačjim sejmom, Feri Lainšček s knjigo Žlopi, Maja Novak s knjigo Male živali iz velikih mest ter Liljana Praprotnik Zupančič z Resničnimi pravljica-
glasbeni spremljavi brali odlomke iz del petih finalistov, majhne skrivnosti nekoliko zadržane nagrajenke pa je odstirala Norma Bale.
mi in pripovedkami, strokovna komisija pa se je odločila, da Večernico letos prejme pisateljica Polonca Kovač za knjigo Kaja in njena družina. Nagrada se letos podeljuje četrtič, dosedanji dobitniki večernice pa so bili Tone Pavček, Desa Muck in Janja Vidmar.
Polonca Kovač je povedala, da ji je zelo milo, daje to nagrado prejela prav v Murski Soboti, saj je deset let hodila v te kraje v službo. Kovačeva je navzoča v slovenski mladinski književnosti od 70. let. Tokrat pa v knjigi Kaja in njena družina tematizira človeške stiske. Deklica Kaja, ki doživlja ločitev staršev, je zbegana, saj se ubada s problemi, ki presegajo razumevanje osemletne deklice. S svojo knjigo bralcem sporoča, da otroštvo niso samo brezskrben smeh, veselje in, sreča, ampak tudi strah, bolečina in žalost. Na prireditvi so otroci soboške prve osnovne šole ob
Po uradnem delu je bil čas za družabnost, kije prav tako pomembna kot uradne okrogle mize in sla-
vnostna prireditev. To je čas za druženje, spoznavanje, razpravljanje o tem in onem ter čas, ko se pozno v noč »iščejo odgovori na vprašanja, kijih slovenski mladinski književnosti zastavlja naš čas«. Predvsem pa je to čas, da se družijo tisti, ki sicer intimno sedijo za svojim računalnikom ali pisalnim strojem, in ustvarjajo vsak svojo zgodbo.
Zaradi vsega, kar se tu dogaja in zgodi, se vabilu na srečanje vsi pisa-
telji, ki so povezani s knjigami, radi odzovejo. V soboto so udeležence popeljali še na ekskurzijo v Lendavo in okolico, kjer so jim predstavili kulturno dejavnost madžarske narodnostne skupnosti in kulturnozgodovinsko dediščino tega prostora. Po srečanju bo izšel še zbornik, za katerega bodo pisateljice in pisatelji, ki so se mladinskega srečanja Oko besede 2000 udeležili, prispevali svoje vtise in svoja besedila.
A. NANA RITUPER RODEŽB
Majhne skrivnosti nekoliko zadržane nagrajenke Polonce Kovač je odstirala Norma Bale. (Foto: ANRR)
Škof Anton Martin Slomšek
26. september 1800 - 24. september 1862
razglašen za blaženega ob 200-letnici rojstva
V dobi romantike, kijo je zaznamovalo tudi prebujanje zatiranih evropskih narodov, smo Slovenci dobili mnogo znamenitih in zaslužnih mož, ki so ostali zapi-
sani v spominu in srcu naroda na tak ali drugačen način. Tudi zvesti in rodoljubni duhovnik, učitelj, založnik, pesnik in pisatelj Anton Martin Slomšek nam je, ne da bi se poglabljali v zanj najpomembnejšo razsežnost duhovnika in kristjana, zapustil marsikaj, za kar bi mu skoraj pozabili biti hvaležni: jezikovne tečaje slovenščine, ko na to še nihče
ni mislil, ljubezen do slovenstva, narodno samozavest, vztrajno zavze-
manje za prezrti narod, vero v smisel človeka in zgodovine, vero v moč
izobrazbe, poklicno moralnost, pesmi V nebesih sem doma, Večernica, Veselja dom, ki jih pojejo še danes, Pesmi po Koroškem in Štajerskem znane, Hrano evangeljskih naukov, Blažeta in Nežico v nedeljski šoli, Drobtinice, Mohorjevo družbo, Mariborsko škofijo in verjetno še marsikaj, vse z enim samim namenom, ki ga je označil z besedami:»... da vas bom tisti odločilni dan mogel vse privesti pred vsevednega Sodnika
in reči: Vsi so tukaj.«
Nam vsem naj zapišemo še danes v razmislek in pomoč nekaj misli zaslužnega moža:
Slovenka me je rodila, Slovenka me je dojila, naj me tudi slovenščina hvaležnega sina ima.
Ljubi materni jezik po njegovi ceni, pa ne le v goli besedi, temveč v dejanju in resnici.
Samo neutrudna in ustrezna dejavnost duha oživlja njegovo moč.
Še marsikaj dragocenega in vedenja vrednega si lahko poiščemo sami v tem, kar je napisal ali kar je bilo napisano o njem. Veliko si lahko pomagamo na primer s knjigo Alojza Rebule Pastir prihodnosti.
Zanimivo in skoraj skrivnostno pa se zdi še dejstvo, da sta prišla pred 200 leti na svet drug za drugim dva tako znamenita Slovenca: Slomšek 26. novembra in Prešeren 3. decembra 1800.
BEABABOŠ LOGAR ■
Obnova kulturnih spomenikov
Likovni simpozij Lendava20
Prezbiterij stare župnijske cerkve Sv. Nikolaja v M. Soboti
eto, ki se izteka, je pri nas v Prekmurju potekalo tudi v znamenju številnih restavriranj - začetih in že opravljenih. Na vrsto so prišli grad pri Gradu, grad v Rakičanu, portal soboškega gradu, cerkev
v Turnišču, prezbiterij cerkve v Murski Soboti.
Mednarodna razstava v Lendavi
Soboška cerkev je od prve omembe datuma nastanka v minulih stoletjih doživela več prezidav, o čemer se lahko natančno poučimo iz ustrezne strokovne literara-ture, kot je na primer razprava Janeza Balažiča Prispevki k razreševanju umetnostno zgodovinke problematike soboškega prezbiterija, so pa o tem pisali tudi drugi (Stele, Zadnikar, B. Kovačič, Franc Obal...). Naj navedemo iz omenjenega gradiva le nekaj osnovnih, zanimivih podatkov: cerkev naj bi bila zgrajena ali celo prezidana leta 1071 - letnica je vklesana nad vrati cerkvenega pročelja. V štirinajstem stoletju je dobila prvotno romanska cerkev gotsko obliko, za prezidavo in poslikavo naj bi poskrbela plemiška družina Szechy oziroma ban Nikolaj, Szechyji so
dali opraviti tudi barokizacijo v drugi polovici 17. stoletja. Zadnjo prenovitev je cerkev doživela v letih 1910-1912, avtor njene nove, tudi sedanje podobe, ki kaže vpliv madžarske secesije, je bil arhitekt Lazslo Takats, po rodu iz Murske Sobote.
Že od meseca septembra pa poteka obnavljanje fresk v gotskem prezbiteriju. Te naj bi nastale v dveh različnih obdobjih: prve okoli 1370, druge okoli 1390, gotizacija je namreč potekala v dveh etapah in tudi freske same kažejo dva različna sloga - ploskovitega in prehod k plastičnemu. Strokovnjaki domnevajo, da jih je naslikal mojster iz Gomora na Slovaškem, od koder je tudi izvirala rodbina Szechy. Ko bodo dela končana, bo na novo zaživela marsikatera do
slej zabrisana podoba apostolov, svetnikov, pametnih devic, evangelista Janeza z orlom, prelep vzidani stenski tabernakelj in posebnost za tisti čas - podoba Kristusa, čigar obraz je transformiran v motiv Svete trojice s štirimi očmi in tremi nosovi.
Obnovitvena dela opravlja restavrator Stojan Grauf, zunanji sodelavec Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora. Veliko je že restavriral v Prekmurju - v Turnišču, Kančevcih, Veliki Polani, zdaj v Soboti. Restavratorstvo, tako pravi, obsega restavriranje, doslikavanje ali poslikavanje na novo. Delo je dolgotrajno in zahteva veliko potrpežljivosti: najprej je poškodovani fragment treba očistiti, utrditi z naravnimi materiali in dobiti obrise, nato pa je treba najti srednjo pot med zgodovinsko avtentičnostjo in namenom, da bi se vendarle nekaj videlo.
Osnovno pravilo pa je, da si ne smeš ničesar izmišljevati oziroma dodajati tam, kjer ni nobene informacije, vedno je treba upoštevati celoto.
Zelo pomembni sta pri delu izbira in kakovost barv, za vsak primer obstajajo posebni pigmenti.
Dela bodo predvidoma končali prihodnje leto. Kot je običaj že od zdavnaj, je za novo podobo prezbiterija poskrbel župnik cerkve sv. Nikolaja gospod Martin Horvat, ki pravi, da bodo skušali dati prenovljenemu prezbiteriju posebno vlogo v bogoslužnem ali kulturnem smislu, da ne bo sameval. Sredstva za obnovo prispevajo: polovico Ministrstvo za kulturo RS, drugo polovico pa si delita župnija in Mestna občina Murska Sobota.
BEABABOŠ LOGAR!
Sodelovali slikarji iz šestih držav
grajski Galeriji v Lendavi so odprli v petek razstavo 28. mednarodnega likovnega simpozija Lendava 2000, ki je potekal to poletje v lendavskem gradu in njegovi okolici. Tudi letos so organizatorji poskrbeli, da so se srečanja udeležili umetniki iz več evropskih držav z različnim pristopom do ustvarjalnega procesa, saj se gaje udeležilo poleg štirih slovenskih umetnikov še devet ustvarjalcev iz petih drugih evropskih držav.
Simpozij in razstavo del, ki so nastala med njim, je pripravila Galerija Lendava v sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov, podprli pa so ju tudi Ministrstvo za kulturo, lendavska občina in drugi sponzorji. Tako so svoja dela razstavili Pipo Altamo-re iz Italije, Rudi Benetik in Peter Huemer iz Avstrije, Veronika Dutt in Elke Simi iz Nemčije, Gydrgy Ezust iz Madžarske ter Anne Marie Holm in Kika Moll-ner iz Danske. Sodelovali so tudi štirje slovenski umetniki Dare Birsa, Suzanne Kiraly Moss, Domi
nik O. Križan in Črtomir Frelih. Devet od teh umetnikov je
Skulptura malih dimenzij
V soboški galeriji je bila minuli petek zvečer otvoritev razstave Skulptu-' ra malih dimenzij na Slovenskem v devetdesetih letih, kjer se s svojimi deli predstavlja 37 avtorjev: Batič, Begič, Bencak, Bezlaj, Boljka, Braniselj, Bratuša, Brunec, Čadež, Černe, Četkovič, Goisniker, Inkret, Kavčič Takač, Kiraly, Kolarič, Lenassi, Lovko, Makse, Meden, Petrič, Popovič, Posega, Purg, Putrih, Rojnik, Rozman, Skabeme, Smerdu, Štuhec, Tavčar Skabeme, Tršar, Tušek, Vidrgar, Vrščaj in Vukovič. Razstava bo na ogled do 17. decembra, vodstvo po razstavi pa bo že danes, v četrtek, 23. novembra, ob 17. uri. TK
Figole - Fagole
Dramska skupina na osnovni šoli pri Svetem Juriju na Goričkem, ki jo vodi učiteljica Lilijana Hajdinjak Zelko, je začela kmalu po začetku novega šolskega leta z aktivnim delom in tako je že naštudirala igro z naslovom Figole - Fagole. Pred domačim občinstvom se sicer še niso predstavili, gostovali pa so v avstrijskem mestu Oberwart na tamkajšnjem prvem gradiščanskem tednu šolskih gledaliških skupin. Čeprav so govorili v slovenskem jeziku, je bila njihova predstava med obiskovalci dobro sprejeta. Zdaj se pripravljajo na predstavitev v svoji šoli, radi pa bi gostovali tudi drugod. (JG)
sko le nadaljevali svoje delo in so že spoznali okolje, pridružili pa so jim se še štirje.
Razstavo je odprla kustosinja Tanja Šimonka, kije ob otvoritvi povedala, da so se umetniki letošnje kolonije »pogreznili v sebi lastne ustvarjalne rokopise, strukture in vsebine in zdi se, da se jih pregovorno čudežna lendavska pokrajina
ustvarjalo v Lendavi na simpoziju že leto pred tem in tako so dejan-
ni dotaknila, čeprav so v pogovorih poudarjali prav njen neokrnjeni
Prizor z razstave, delo domačinke iz Lendave Suzanne Kiraly Moss
čar. Snov in vsebina pač nista prenosljiva le na mimetičen način, temveč je - tako Kadinsky - predmetno privedeno do minimuma prepoznano kot najmočnejše učinkujoče realno ter najbogatejša vsebina.« Ustvarjalce na letošnji likovni koloniji je označila za »homogeno, otroško radovedno, komunikativno, radoživo, če je potrebno neustavljivo vztrajno in trdoživo skupino umetnikov«, to pa se gotovo opazi tudi na delih, ki so jih ustvarili, pa če jih je pri njihovem delu inspirirala okolica ah so črpali iz kakih drugih svetov. Razstavo si bodo obiskovalci lahko ogledali v galeriji v lendavskem gradu do 12. decembra.
J. GABOR!
12
AKCIJE
23. november 2000, film
Spet smo izročili Vestnikov zlatnik zvestobe
Lepo bi bilo, če...
... ne bi prišla bolezen
D
a, bolezen. Zgodilo se je nenadoma. Tri leta potem, ko se je zdaj 65-letni Drago Režonja iz Gaberja upokojil kot delavec v lendavski Nafti.
Zaradi kapi sta prizadeti noga in roka, zato težko hodi in tudi česa posebnega ne more postoriti ne v hiši ne zunaj nje. Še dobro, da ima ob sebi dobro ženo Roziko, ki je tudi upokojenka, vendar še kar zdrava.
Svojčas je delala v lendavskem Indipu. Zdaj skrbi predvsem za moža, obdeluje vrt in nabira orehe. Za tri vreče jih je in kar nekaj časa jih bo treba »treti«, preden bo iz njih izluščila jedro. To bodo dobre potice, buhteljni...
Drago in Rozika sta že vrsto let naša naročnika. Dokler sta hčerka in sin živela pri njiju, sta tudi onadva brala pomurski Vestnik, zdaj pa imata svoji družini. K dedku in babici pa radi prihajajo trije vnuki in vnukinja.
Včasih prelistajo njun časopis, če ga seveda ne preberejo že doma. Drago in Rozika dasta vnukom, ki obiskujejo šole, vsak teden nekaj denarja.
»Vse, kar sva želela, sva si ustvarila, ko bi možu le zdravje služilo,« je dejala Rozika. Ta ima zdaj, v poznojesenskem oziroma bližajočem se zimskem času za svoj
Morda so v večernem času preveč paberkovali o bolečih straneh
in pozabljali, da je jutri še en, morda lepši dan. Vsekakor pa je bil tudi ta po svoje lep: Dragu smo dali zlatnik in to moralno priznanje mu kar veliko pomeni.
š. s.a
konjiček še več časa kot poleti: šiva namreč gobeline. Kar nekaj jih krasi domačijo, druge je podarila.
»Dosedanje zdravljenje mi ni veliko pomagalo,« se je Drago malo potožil.
Zakonca Draga in Roziko Režonja je ob našem obisku obiskal tudi vnuk Miha in prisedel k dedku, ki si je pred tem ogledoval zlatnik. - Foto: Š. S.
RENAULT
se začne drama!
www,renault.si
Če jih pa že imate, vam ne bo treba zganjat' teatra. Gospodarska, vozila Renault vam namreč pri prevozu tovora prihranijo odvečne poti in so zato nepogrešljiv prota-. gonist katerekoli dejavnosti. K osnovnim modelom Renault . Master, Kangoo Express in Renault Exprešs ne pozabite prišteti še neverjetnega števila njihovih izpeljank, tako da lahko vi; in gospodarstvo računate, na več kot 80 različnih . modelov gospodarskih vozil. Pri izboru vam bo lažje, če . se oglasite v salonih Renault, kjer vam bomo strokovno svetovali. In če pade! odločitev pred i z t e k o m Je t a, . va m iz brano gospodarsko vozilo ponudimo m> sistemu finančnega leasih-ga brez obresti.

Gospodarska vozila Renault.
V njih ste vi gospodar.

Dedki in babice - vnuki in vnukinje (4
Vnuki so zrasli, prišla je pravnukinja
Od leve proti desni: Vida s fantom Tomažem, Gregec, babica Katarina in dedek Jožef s pravnukinjo Dolores, za njim je zet Branko, ob njem pa žena Lidija; med njima je vnukinja Mojca, ob njen je vnukinja Karmen, zadnja pa je Nataša. Na posnetku s praznovanja zlate poroke dedka in babice ni
vnukinje Renate, saj je bila v službi.
Babica Katarina bo v soboto godovala
o sta zakonca Katarina in Jožef Zadravec Jz Turnišča praznovala 50 let zakonske zveze oziroma zlato poroko, so prišli na slovesnost seveda tudi vnukinje in vnuk. Le kako ne bi, ko pa imajo tako radi dedka in babico. In tudi obratno: onadva živita zdaj, ko so njuni otroci že pri kruhu, skoraj samo za vniikice in vnuka. In pravnukinjo!
Najprej je spregovoril dedek Jožef, ki je veliko let delal na Nizozemskem, zato je bil manj z lastnimi otroki, kot je zdaj (veliko več) z vnukinjami in vnukom ter - pravnukinjo.
»Zdaj sem v glavnem doma. Vstajam pa zgodaj, kot da bi moral iti na delo. Vsako jutro se oglasi pri nas 13-letni vnuk Gregec, ki gre čez naše dvorišče v osnovno šolo. Povpraša, kako sva in ali lahko kaj naredi za naju. Tudi Gregčeva sestra, 14-letna Nataša, ki gre v šolo nekoliko pozneje, naju pride pozdravit, se pozanima, ali sva v redu.«
Omenjena vnuk in vnukinja sta potomca hčerke Jožice. Druga hčerka Dragica, ki prav tako živi v Turnišču, pa ima tri hčerke (dedek in babica pa tri vnukinje). Najstarejša je Renata, stara 24 let; Karmen jih ima 17, Mojca pa je stara 13 let.
Tudi one prihajajo na obisk na domačijo svojega dedka in babice v ulici Štefana Kovača. Zadravčev sin Stanko pa ima dve hčerki: 27-letno Lidijo in 20-letno Vido. Seveda sta tudi onidve Jožetovi in Katarinini vnukinji. Vida živi na Goričkem, Lidija z možem pa kar doma pri dedku in babici. Imata hčerkico Dolores, ki je torej pravnukinja in z njo se Zadravčeva kar veliko ukvarjata. Pradedek Jožef jo gre vsako popoldne iskat v otroški vrtec in jo varno pripelje domov. Dokler so bili vnuki majhni, je zanje veliko skrbela -medtem ko so bili starši v službi -predvsem babica Katarina.
»Ko sva z možem praznovala zlato poroko, so prišli na slovesnost vsi, razen vnukinje Renate, ki je morala biti v službi. Tudi darila so nama prinesli. Zelo sva srečna, ker
imava dobre vnukinje in vnuka. Zelo naju bodo osrečili, če bodo ostali tako pridni pri učenju in delu še naprej. Dokler smo imeli šporat na drva, so velikokrat prinašali v kuhinjo drva iz drvarnice. Ko sem bila v bolnici, so me vsi obiskali, prinesli sadje, kekse ali kaj drugega, in se iskreno zanimali za moje okrevanje,« je povedala babica in zdaj tudi že prababica Katarina.
V soboto godujejo Katarine. Tudi Katarina Zadravec iz Turnišča veliko da na svoj osebni praznik. Godu nikoli ne spregledajo tudi njene vnukinje in vnuki. Spet ji bodo prišli voščit in zaželeli predvsem zdravja. To je zanjo zdaj, ko ji malo nagaja zdravje, resnično največ, kar si želi.
š. s.a
24 ur z vami - Radio Murski val AUV
Od 15. novembra 2000 je v etru nov slovenski nočni program, skupni projekt lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije.
Deset radijskih postaj - Radio Trbovlje, Radio Štajerski val Šmarje pri Jelšah, Radio Murski val Murska Sobota, Radio Kranj, Radio Ptuj, Radio Celje, Radio Sora Škofja Loka, Radio Slovenske gorice Lenart, Koroški radio Slovenj Gradec in Radio Triglav Jesenic - se je odločilo, da svojih zvestih poslušalcev ne bodo zapustile niti ponoči. Po dve noči zapovrstjo program ustvarja ena od naštetih desetih radijskih postaj z ambicijo, da skupaj sestavijo slovenski nočni utrip, kot ga doslej ni uspelo še nikomur. Na Jesenicah se najpozneje stemni,
REGIONNJ*"	v Murski Soboti se dan začne prej, vmes pa je nešteto
skrivnosti slovenskih mest in vasi. Združeni na frekvencah desetih slovenskih radijskih postaj bomo umirjali, razneževali, krajšali in osvetljevali noč - skupaj s poslušalci in poslovnimi partnerji, ki verjamejo, da noč ustvari energijo dnevu, ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
Prebrano na vse štiri strani.
Bobu bob v Moskvi, Nevv Yorku, Ljubljani ali Murski Soboti. Štiri strani aktualnih dogodkov iz vaše regije so le še štirje dodatni argumenti več, da se pridružite našim bralcem.
Pokličite nas na tel.: (02) 23 53 500
Bobu bob v Pomurju.
pomurskWE@ER
W, 23. november 2000 KMETIJSTVO
Visoka kakovost medu
Izkušnje kmetovalcev
Prvo pomursko ocenjevanje
etošnje ocenjevanje medu v okviru strokovne razstave in strokovnih dni Sadje 2000 v G. Radgoni je potrdilo visoko kakovost slovenskega medu.
Od 127 ocenjenih vzorcev medu jih je bilo 33 ocenjenih z zlato medaljo. Še posebno so se izkazali pomurski čebelarji, ki imajo poleg 15 zlatih medalj v svojih vrstah tudi najuspešnejša čebelarja Franca Kovača iz Bakovec in Alojza Novaka iz Veržeja, ki sta osvojila vsak po dve zlati in eno srebrno medaljo. Da bi se bolje predstavili domačemu potrošniku in mu pokazali vse kakovostne vrste medu, bosta pripravila Zveza čebelarskih društev M. Sobota in Pomurski odbor za napredek čebelarstva prvo ocenjevanje pomurskega medu.
Pogoji za udeležbo:
-	na ocenjevanje se lahko prijavi vsak organiziran čebelar,
-	v ocenjevanje lahko da le vzorce medu, pridelane v Republiki Sloveniji v letu 2000,
-	oceni se samo en vzorec iste vrste medu,
-	vzorec sestavljata dve embalažni enoti po najmanj 500 g, od katerih mora biti ena brez vseh oznak o lastništvu (le vrsta medu), druga pa je opremljena s popolno etiketo,
-	ob predaji vzorca se izpolni prijavni list in plača kotizacija v višini 2.000 sit, - vzorce zbirajo na SKŠ Rakičan v tajništvu, in sicer v petek, 1. decembra, mbd 8.00 in 17.00 uro,
Glavačevi bodo letos oddali 200 tisoč litrov mleka
Cene krmil in vitaminsko -mineralnih dodatkov
-	ocenjevanje bo potekalo 4. in 5. decembra 2000 v skladu s pravilnikom, - rezultati ocenjevanja bodo objavljeni do 10. decembra 2000, o njih pa bodo udeleženci osebno pisno obveščeni,
-	razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo na prireditvi 16. decembra 2000,
-	kontrolne vzorce bo predal organizator ocenjevanja eni, od humanitarnih organizacij.
Čebelarji se dobro zavedamo, da lahko dosegamo tako visoko kakovost samo z ustreznim znanjem, to pa je bil tudi eden od motov čebelarske razstave ob prireditvi Sadje 2000. Zbiranje vzorcev bo združeno s strokovnimi predavanji, ki bodo že po tradiciji v SKŠ Rakičan. Temi letošnjega predavanja v petek, 1. decembra, ob 16. uri bosta dve. O zimskem zatiranju varoze bo predaval Jože Matavž, dr. vet. med., z Veterinarskega zavoda Slovenije, dr. Janez Poklukar pa bo predstavil strategijo razvoja slovenskega čebelarstva.
MAG. STANKO KAPUN, JOŽE MATAVŽ, DR. VET. MED. ■ I
Glavačevi, ki so se specializirali za rejo krav molznic, dobro sodelujejo s kmetijskosvetovalno službo in rezultati ne izostajajo.
Z
aradi vedno strožjih higiensko-sanitarnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živil živalskega izvora, v zadnjem času tudi v Pomurju ugota-
vljajo, da se zmanjšuje število rejcev, ki oddajajo mleko. Če
bodo morali rejci oziroma molzniki dvakrat letno opraviti še obvezne zdravniške preglede, se bo njihovo število še zmanjšalo. Da je koncentracija reje nujna, so mnogi že spoznali in v Pomurju se povečuje število večjih rejcev, ki večajo čredo krav molznic. Eden takšnih je gotovo tudi Stanko Glavač iz Beltinec, ki se je govedoreji zapisal že pred leti, srečali smo ga lahko na čelu stanovskega združenja rejcev govedi lisaste pasme v Pomurju, zdaj pa je tudi predsednik specializirane mlekarske zadruge pri Pomurskih mlekarnah.
vostno obvladovati čredo 40 krav molznic. Kakovost je pri pridelavi mleka še kako pomembna, saj je od nje odvisna tudi cena. Glavače-vi s kakovostjo doslej niso imeli težav, saj so somatske celice pod številom 200 tisoč, lani pa so imeli v povprečju le 4 tisoč bakterij in tako je njihovo mleko vedno v najkakovostnejšem razredu, ki zagotavlja dodatnih 10 odstotkov na osnovno ceno.
Glavačevi v Beltincih obdelujejo 25 hektarjev zemlje, 9 hektarjev je
Takojšnje izplačilo kompenzacij
O
dbor za poljedelstvo pri Kmetijsko-goz-darski zbornici Slovenije, ki se je pred tednom sestal v Murski Soboti, je namenil največ pozornosti kompenzacijskim plači-
lom, ki jih mora kmetom izplačati agencija za kmetijske trge.
Člani odbora zahtevajo, da je treba kompenzacije takoj izplačati kmetom, ki imajo popolne vloge, vsem drugim pa do konca leta. Agenciji tudi predlagajo, da vloge, pri katerih napake niso očitne in nimajo finančnega vpliva na izplačila, obravnava kot popolne in jih hkrati tudi izplača. Sicer pa velja v teh dneh posebna
pozornost dopolnjevanju oziroma popravljanju vlog za subvencije, ki jih je vlagateljem vrnila agencija za kmetijske trge in jih je treba vrniti v osmih dneh. Kmetom je pri odpravi napak priskočila na pomoč kmetijska svetovalna služba, v odboru za kmetijstvo pa so mnenja, da se mora vključiti tudi zadružni sistem.
Člani odbora so na seji zahtevali od tovarne sladkorja v Ormožu, da pri odkupu letine 2000 upošteva enake odkupne pogoje kot lani, pogodbo za pridelavo sladkorne pese v letu 2001 pa mora pripraviti do konca tega leta skupaj z združenjem pridelovalcev sladkorne pese.	L. KOVAČ I
Kmetija Glavačevih govejo čredo še vedno povečuje, vendar Stanko pravi, da velikih možnosti ni več. Oba goveja hleva sta že polna, o širitvi pa vtem trenutku še ne razmišlja. Morda se bo odločil tudi za to, vse pa bo predvsem odvisno od sinov ali hčerkp. Slednja obiskuje srednjo kmetijsko šolo in kaže največ zanimanja za delo na kmetiji, en sin je trgovec, drugi je končal kovinarsko šolo, oba pa tudi priskočita na pomoč pri delu na kmetiji.
V hlevih Glavačevih je trenutno okoli 60 glav goveje živine, 29 je krav molznic, drugo so teleta in
lastne, drugo imajo v najemu. Vso potrebno krmo za živino pridelajo doma, dokupujejo le superkoncen-trate, saj Stanko sam pripravlja krmne mešanice. Pri tem mu je v pomoč kmetijska svetovalna služba, z nasveti pa mu pomagajo tudi v lipovski tovarni močnih krmil. Največ površin namenjajo koruzi za silažo in zrno, saj jo sejejo na osmih, devetih hektarjih, pšenica raste na petih hektarjih, nekaj je krompirja in krmne pese, preostalo pa so tra-vno-deteljne mešanice. Pšenico sejejo zaradi kolobarja in jo prodajo, slamo pa porabijo za nastil in
Brez skupnega jezika pri tržnem redu za mleko
redbe o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki se ne sme objaviti prej, preden bo njena vsebina usklajena z zahtevami Kmetijsko-gozdarske zbornice, so zapisali člani strokovnega odbora za mleko pri tej zbornici v izjavi za javnost, ki so jo posredovali po skupni seji tega odbora in pogajalske skupine za pripravo tržnega reda za mleko sredi novembra.
S svojimi predlogi in sklepi je pogajalska skupina seznanila ministrstvo za kmetijstvo že sredi oktobra, vendar kaže, da odgovorni teh predlogov ne jemljejo preveč resno. O neresnosti obravnavanja tega vprašanja priča že samo dejstvo, da s pogajalsko skupino komunicirata podsekretarja, minister pa se na predloge ne odziva.
Ker je tržni red za mleko izredne-
ga pomena,za prihodnost slovenske živinoreje in kmetijstva, strokovni odbor za mleko pri kmetijsko-gozdar-ski zbornici pričakuje, da bo sogovornik pri njegovem usklajevanju tudi minister. Odgovor ministrstva na zadnje sklepe in predloge pogajalske skupine iz sredine oktobra po mnenju odbora ne vsebuje argumentiranih razlogov, s katerimi bi te sklepe in predloge lahko ovrgli, zato bodo s pogajanji v zastavljeni smeri nadaljevali. Pogajalska skupina in odbor še naprej vztrajata pri stališču, da mora biti ciljna cena mleka vezana na tečaj evra in mora znašati 74,14 tolarja za liter (pri tečaju 1 EUR = 208,92 SIT), cena pa se mora usklajevati tudi z gibanjem stroškov pridelave mleka.
Dokler ne bo usklajen tržni red za mleko, se z mlekarnami ne bodo dogovarjali o načinu oblikovanja in višini tržne cene mleka in ne bodo sklepali novih pogodb. Ker nove pogodbe z
mlekarsko industrijo do 1. januarja 2001 ne bodo sklenjene, zahtevajo, da ministrstvo za kmetijstvo podaljša sedanjo uredbo o določitvi elementov odkupne cene kravjega mleka oziroma izda novo, ki bo veljgla do konca prvega polletja prihodnje leto. V njej je treba spremeniti določilo, ki določa izhodiščno ceno, saj je treba upoštevati inflacijo od 1. januarja 1997 do 31. decembra 2000. Tudi
v primeru, da bi bil tržni red za mleko usklajen do 31. decembra letos, ne sme veljati pred 1. julijem 2001, vztrajajo v odboru za mleko in v pogajalski skupini. Upravnemu odboru kmetijsko-gozdarske zbornice tudi predlagajo, da sproži postopek revizije usklajenosti slovenske zakonodaje z evropsko. Moti jih predvsem pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil, ki je bil 10. novembra objavljen v Uradnem listu in med drugim zahteva šestmesečne zdravniške preglede za vse kmete, ki delajo pri molži. Trdijo, da to ne vzdrži, saj takšnih pregledov v državah Evropske unije ne zahtevajo in jih kmetje ne opravljajo. L. KOVAČ ■
plemenske telice. S pitanci se ne ukvarjajo, saj so se specializirali za rejo krav mlekaric in plemenske telice redijo v glavnem za potrebe lastnega remonta in povečanje staleža. Letos so čredo povečali za pet krav, sicer pa letno izločijo iz hleva od 25 do 30 odstotkov krav.
V hlevu obdržijo le najbolj kakovostno čredo, da uspehi ne izostajajo, pa potrjujejo s proizvodnjo. Po kravi so lani oddali povprečno 5.200 litrov mleka, s 112 tisoč litri oddanega mleka so bili lani med večjimi dobaviteljj Pomurskih mlekarn, letos pa bodo oddali že okoli 200 tisoč litrov mleka. Če bi bil v hlevu prostor, bi čredo še povečali za nekaj krav, saj Stanko pravi, da je njihova kmetija sposobna kako-
jo še dokupujejo.
Z zagotavljanjem lastne krme običajno niso imeli težav in vedno so imeli tudi zaloge, letos pa je suša opravila svoje. Namesto petkratne košnje so opravili le eno, izpad pridelka je bil tudi pri koruzi, zato so kupili 15 ton koruznega zrna in 75 ton polsuhih pesnih rezancev, to pa bo verjetno dovolj za prehrano obstoječe črede. '
Z rezultati, ki jih dosegajo, so Glavačevi zadovoljni, Stanko pa je nekoliko zaskrbljen nad novim tržnim redom za mleko, ki je v pripravi. Čeprav je ta še neznanka, bi morale mlekarne rejcem zagotoviti vsaj 65 tolarjev za liter mleka, saj se pri tej ceni reja še izide, pravi Stanko.
LUDVIK KOVAČ ■
Kmetje bodo volili v nedeljo, 3. decembra
Dokončno oblikovanje zborničnega sistema
Volitve v svete in izpostave območnih enot kmetijsko-gozdarske zbornice
Sloveniji je tako rekoč vse nared za še zadnje dejanje oblikovanja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Potem ko so že bile opravljene volitve v republiško zbornico in je le-ta že bila tudi konstituirana, bodo v začetku decembra opravili še volitve v svete območnih enot in odbore izpostav teh enot. V Sloveniji bo 13 območnih enot, število izpostav bo po enotah različno, v Pomurju bodo štiri (delovale bodo na območju upravnih enot).
Člani kmetijsko-gozdarske zbornice (fizične osebe) bodo volili člane v svete območnih enot v nedeljo, 3. decembra, medtem ko bodo pravne osebe volile med 4. in 8. decembrom. Kmetijska podjetja bodo volitve opravila na gospodarski zbornici, kmetijske zadruge pa na Zadružni zvezi Slovenije.
Svet pomurske območne enote bo 15-članski, kmetje bodo vanj izvolili 11 predstavnikov, po dva člana pa bodo izvolila kmetijska podjetja in kme-
tijske zadruge. Hkrati z volitvami v svete območne enote bodo tudi volitve v odbore izpostav, slednji bodo 7-članski, petjih bodo izvolili kmetje, po enega pa kmetijska podjetja in zadruge.
Do predvidenega roka, to je do 10. novembra do 19. ure, je bilo vloženih za volitve v svet pomurske območne enote 8 kandidatnih list, za 11 svetniških mest pa se bo potegovalo 77 kandidatov. Za volitve v odbor lendavske in soboške izpostave so po štiri kandidatne liste, v odbor izpostave v Gornji Radgoni sta vloženi dve, za ljutomersko izpostavo pa le ena kandidatna lista. Svoje predstavnike so kandidirala tudi kmetijska podjetja in zadruge, le za izpostavo v Lendavi ni kandidata kmetijskih podjetij.
Volišča za svet in odbore bodo na istih mestih, kot so bila ob volitvah v republiško kmetijsko-gozdarsko zbornico, v Pomurju bo 69 volišč, le v občini Sv. Jurij ob Ščavnici bosta še dve dodatni volišči.
L. KOVAČ ■
Potrošnik, Agrooprema Morska Sobota Tovarniško ime Pakiranje MPCvsil/kg pu-starter 10/1	100,30
pu-starter 50/1 97,00
s-super 10/1	105,90
s-super 50/1	102,70
bek 1 50/1	70,00
bek 2 50/1	66,90
tl-starter 10/1 87,90
bro-starter 10/1 85,80
bro-finišer 10/1 82,40
krmilo za zajce 10/1 73,70
ns-k (za nesnice)	10/1 79,20
vitaredin 2/1	267,60
krmilna moka 30/1 26,50
otrobi 25/1	31,57
bovisal 5/1	144,20
bovisal, zimski	5/1	144,20
Trgovina Zrno-vit, Lipovci
Tovarniško ime Pakiranje MPC v sit/kg pu-predstarter 10/1 86,90
pu-predstarter 50/1 84,60
pu-starter 10/1 71,30
pu-starter •50/1 69,10
super-pu 103,80
super-pit 10/1 63,80
s-super 10/1	75,30
s-super 50/1 73,10
s-bre 50/1	47,50
S-dOj 50/1	52,00
bek 2 50/1	47,70
s-merj	50/1	55,00
pravimin 1 5/1	204,10
pravimin 2 5/1 184,70
pravimin 2 pr 25/1 172,80
pravimin pit 25/1 182,50
pravimin pit	5/1	212,70
pravimin puj 25/1	232,20
pravimin puj 5/1	260,30
tl-starter 10/1 62,50
tl-starter 50/1 60,20
tl-u-pit 38,90
gov 1	50/1	46,90
gov u 42 50/1	53,00
prelac 25/1	149,00
gov u s 32 50/1	48,20
kravimin 2 bio zn	25/1	190,10
kravimin 2 bio zn	5/1 ' 199,80
kravimin 3 bio zn	25/1	179,30
kravimin 3 bio zn	5/1	189,00
kravimin 6 bio zn	5/1	123,80
kravimin 6 bio zn	25/1	123,10
kravimin 7 pit ru	25/1	118,80
lacto aroma 1.771,10
bro-starter 10/1 66,10
bro-starter 50/1 63,80
bro-finišer 10/1 58,60
bro-finišer 50/1 56,30
bro-super 10/1 93,70
bro-super 50/1 91,40
pur-starter 10/1 78,00
pur-starter 50/1 71,20
pur-finišer 10/1 55,60
ns-k	10/1	56,30
ns-k 50/1	54,10
ns-k super 10/1 75,20
ns-k super 50/1 73,00
vitaredin 2/1	204,10
vitaredin	25/1	189,00
kostomin___________________2/1______________
zrnovital 167,10
urea 37,00
ječmen za krmo	50/1 38,00
rž 30,00
živinska sol 50/1 25,00
mešanica krmnih žit 10/1_____________________ krmni oves rinfuza 34,00
krmni oves 40/1 36,90
bučne pogače	rintuza 77,20
sončnične tropine 39-40 %40,30 sončnične tropine rinfuza 37,40
ribja moka 10/1 177,50
sojine tropine, nove	70,30
sojcomil 25/1 162,20
pesni rezanci 32,90
IZ NAŠIH KRAJEV
23. november 2000, IBTU
V KS Pertoča so bili eni za, drugi pa proti
»Izpodbijanja« so bila odvečna
e oktobra, hkrati s parlamentarnimi volitvami, so se prebivalci Krajevne skupnosti Pertoča odločali tudi o uvedbi samoprispevka v vaseh Fikšinci, Pertoča, Večeslavci in Ro-poča. Kot vemo že iz nekaterih medijev, pa je prišlo do manjših
zapletov, ker se nekateri krogi niso strinjali z uvedbo referenduma v vaseh, kjer je le-ta uspel, saj naj bi se po njihovem moralo odločiti za uvedbo samoprispevka več kot polovica vseh volivcev iz celotne krajevne skupnosti, ki so volili, kar pa se ni zgodilo.
Toda, kot je pozneje potrdila tudi občinska volilna komisija, sklep o referendumu za uvedbo samoprispevka, ki je bil objavljen tudi v uradnem listu, je v svojem petnajstem členu jasno predpisoval, da se izidi glasovanja na referendumu ugotavljajo ločeno po vaseh, in v kolikor v kateri vasi referendum uspe, se v tej vasi uvede samoprispevek. Tako so izpodbijanja, da referendum na splošno ni uspel, bila odvečna in je občinska volilna komisija po sestanku Sveta KS Pertoča z dne 3. 11. 2000 potrdila izide referenduma. Po izidih referenduma bo tako samoprispevek uveden v vasi Pertoča, kjer se je za njega odločilo triinpetdeset odstotkov volivcev, in v vasi Ropoča, kjer je za uvedbo glasovalo skoraj šestdeset odstotkov. V Večeslavcih pa je proti glasovalo skoraj dvainpetdeset odstotkov, medtem ko je v Fikšincih enako storilo skoraj štiriinšestdeset odstotkov volivcev. Na Pertoči bodo poskušali s samoprispevkom v petih letih zbrati skoraj petnajst milijonov tolarjev, v Ropoči pa okrog sedem milijonov tolarjev. Denar od samoprispevka bo v teh dveh vaseh namenjen predvsem za ureditev cest, javno razsvetljavo in za ureditev vaških komunalnih objektov. Ob tem tudi upajo na pomoč občine, ki bi naj letno primaknila vsaj tolikšno vsoto,
kot jo bodo vaščani zbrali s samoprispevkom.
C. K. ■
Obisk krajev, kjer se je rodila ideja o ustanovitvi Rdečega križa
Na bojnem polju
r
Aktivisti RK M. Sobota med ogledom muzeja Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca v kraju Castiglione della Stiviere. (Foto: FM)
bmočno združenje Rdečega križa iz Murske Sobote je pred kratkim organiziralo za svoje aktiviste ogled
krajev, kjer se je Švicarju Jeanu Henryju Dunantu porodila ideja o tem, da bi bilo nujno organizirati društva, ki bi skrbela za ranjene v morebitnih vojnah.
To je bilo 24. junija 1859 na bojnem polju pri Solderinu v današnji severni Italiji, ko je samo v enem dnevu, po 15-ur-nem spopadu, padlo več kot 40 tisoč mladih fantov; še enkrat toliko jih je obležalo ranjenih in tudi med njimi je hitro kosila smrt.
Henry Dunant je o tem napisal knjigo z naslovom Spomini na Solferino. Leta 1864 pa je prišlo do ustanovitve Rdečega križa, ki danes združuje v okviru Mednarodne federacije nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca že 167 držav.
Med njimi je tudi Slovenija, in sicer od leta 1993. Ta humanitarna organizacija pa je delovala na naših tleh že od cesarske Avstrije dalje.
Nakupovalno središče Maribor
F. MATKO ■
Pridružili smo se petnajst tisočim pešcem na poti od Litije do Čateža
Kolona, ki ji ni bilo videti konca
Lendavčani in Ljutomerčani tja in nazaj s skupnim avtobusom
Skupina »naših« pohodnikov nekje na polovici pešačenja.
M
artinova sobota je bila prav gotovo nekaj posebnega za vse tiste, ki so se udeležili 14. popotovanja po Levstikovi poti, ki je bila dolga okrog triindvajset kilometrov in je vodila iz središča Litije
do Čateža - deloma po cestah skozi kraje, deloma po kolovozih med vinogradi ter peš poteh skozi gozdove in med travniki.
PD Ljutomer in PD Bundek iz Murskega Središča), nam je povedal, daje celotno organizacijo pohoda prevzelo zasebno podjetje Narava Bregar iz Litije, s čimer
je dobilo to množično pešačenje v spomin na popotovanje slovenskega pesnika Frana Levstika pred sto petdesetimi leti tudi komercialni značaj. Verjetno pa je bilo zaradi tega tudi bolje poskrbljeno za organizacijo. Pot je bila dobro označena, na več mestih pa so stali in nas usmerjali vodiči; seveda je bilo poskrbljeno tudi za kar številne postojanke, kjer so nam ponujali cviček, čaj, medico in druge »tekoče zadeve«, kakor tudi kruh z zaseko, pečene kostanje, joto, zelje s klobasodo-mače potice ... Če je bil torej kdo žejen ali lačen, si je bil kriv sam. Na večini postojank so igrali tudi muzikanti, tako da je bilo poskrbljeno še za ples. In četudi utrujeni, so se nekateri res zavrteli.
Kdaj je kdo prišel na cilj, pa ni bilo važno. Ko se je naša skupina po nekaj več kot 6-urni hoji in enournem postanku na končni postojanki v Čatežu že vračala proti domu, so bili nekateri pohodniki še na pol poti. Saj je bila vendar Martinova sobota, in to je dan, ko se je treba tudi poveseliti!
BESEDILO IN FOTO: JOŽE GRAJ ■
Okrog 8. ure, ko je bil start, precej se jih je podalo na pot že prej, seje začela oblikovati dolga kolona pohodnikov, ki ji ni bilo videti konca. Vsi, ki smo se prijavili na startu in odšteli po 500 tolarjev, smo dobili vrečko, v njej pa spominsko knjižico Levstikova pot nekoč in danes, pohodniški karton, značko in kokto. Predstavnik Planinskega društva Lendava Janez Bošnak, kije bil priložnostni vodič naše skupine (pridružili so se nam tudi člani
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9, Murska Sobota 527 19 00
Ko si na cilju takega pohoda, je to še posebej prijeten občutek.
Doživetje
prazničnih
nakupov
e četrtek, 23. 11. 2000
od 13. do 19. ure sejem rabljene smučarske opreme
od 9. do 21. ure predstavitev dubrovniške riviere in
ob 17., 19. in 19.30 uri nastop klape Maestral iz Dubrovnika ob 18. uri nastop WERNERJA
• petek, 24. 11.2000
od 13. do 19. ure sejem rabljene smučarske opreme
ob 16. uri otvoritev božično-novoletnega sejma
ob 18. uri uradno prižiganje praznične okrasitve Europarka
9 sobota, 25. 11. 2000
od 10. do 16. ure sejem rabljene smučarske opreme ob 13. uri nastop F0XY TEENS
ob 17 uri na pizzo s Foxy Teens
decembru bo
‘s nedelje od 9. do ;
$ %



doživetje nakupov
IBTII , 23. november 2000
IZ NAŠIH KRAJEV
Eden izmed vnukov jubilantke Cecilije je gostilničar Naci Rajh. Na pogostitvi v njegovem gostišču je skrnila nekaj kapljic vinca iz kozarca z vgraviranin napisom 100 let. - Foto: J. Ž.
ecilija Fister iz Malih Bakovec seje rodila 4. novembra 1900. leta na kmetiji: pred kratkim je torej zakoračila v 101. leto. Poročila se je mlada in za moža vzela Deneša. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Ignac, ki je žal že umrl, Geza, Anton, Marija in Jožefa. Stoletnica živi pri sinu Gezi in snahi Zinki, katera lepo skrbita za mater oziroma taščo. Mož ji je umrl že 1957. leta, kar pomeni, da ni le najstarejša Pomurka, ampak tudi najstarejša vdova v pokrajini ob Muri, kajti brez sozakonca je že 43 let.
Korenine so med nami
Cecilija zakoračila v 101. leto
Recept za dolgo življenje?
Ob našem obisku je povedala, da recepta za dolgo življenje ne pozna, sluti pa, da ji je Bog dal dolgo življenje zato, ker je ves čas
Bog obrača, človek pa obrne
Je v Godemarcih kosila kuga?
Hujše, kot je zdaj, menda nikoli ni bilo
odemarci v bližini Male Nedelje so naselje, ki ga tvorijo štirje zaselki: Grabe ali Godemarska dolina, ki je ob potoku Bukovnica in ob cesti Ljutomer-Juršinci-Ptuj, Marin-ščak, Kranjšovčak in Brunovčak. Zadnji trije zaselki so na slemen-skih vrhovih.
Kramljanje s 45-letnim domačinom Antonom Pongrači-čem, katerega domačija je v zaselku Kranjšovčak, ni bilo kaj prida optimistično, saj kake dobre prihodnosti ne vidi ne zase ne za vas. Najprej je na kratko orisal svoj položaj. Zaposlen je bil v sadjarstvu KZ Mursko polje, ki je imela sadovnjak v Godemarcih. Po stečaju zadruge ni dobil več službe.
»Sem v letih, ko nimam še pogojev za pokojnino, slabo pa kaže tudi s ponovno zaposlitvijo, ko pa se ne morejo zaposliti mladi, le kako se bomo mi starejši?«
V radoslavskem sadovnjaku
se ne more zaposliti, kajti nov lastnik je zaposlil svoje ljudi; kje drugje pa tudi ne. Zdaj se Anton Pongračič ukvarja malo s prašičerejo in v hlevu ima okrog 40 svinj različni starosti. Ko bi imel kaj več zemlje (ima le dva hektarja), potem bi »proizvodnjo« povečal. Morda bi kazalo zemljo najeti? Že že, toda tam naokoli so le parcelice in kakovost zemlje je zelo slaba. Sama ilovača in šoder. Da pa bi prašiče in preseč-
Kaj pa je to?
Na kaj ste pomislili ob pogedu na tale posnetek? Gre na nenavadno obliko krompirja, ki je zrasel v G. Lakošu, med izkopavanjem pa ga je našla sedemletna Mišel Sekereš iz Dobrovnika, ki je pri delu pomagala svoji babici. Krompirje tehtal skoraj kilogram in pol. - Foto: F. Bo.
zmerno delala in uživala preprosto kmečko hrano: mlečni močnik, koruzni kruh, zelje, repo pa krompirjevo juho, ki jo ima tudi
Anton Pongračič iz Godemarec je vrsto let delal v sadjarstvu, zdaj pa se je moral po sili razmer preusmeriti v prašičerejo. On in njegova družina se bodo nekako že prebili, ni pa pomoči več za domačije v ozadju tega posnetka, razen če jih kupi kak tujec in prenovi v počitniške hišice. - Foto: Š. S.
niče krmil iz vreče (povsem s kupljeno krmo), to pa bi bila čista izguba. Še dobro, da je redno zaposlena žena.
»Tako slabo, kot je zdaj, men
da nikoli ni bilo,« je menil sogovornik. Mislil je seveda na obdobja iz svojega življenja, ki jim je bil in jim je priča. Nekako se bo treba znajti.
Godemarci se v zapiskih prvič omenjajo (pojavljajo) 1443. leta, in sicer kot Godimerzen. Tedaj je vasica štel^ enajst hiš. Zdaj jih je v vseh štirih zaselkih okrog 50. Veliko hiš je praznih, ker so pač stari ljudje umrli, njihovi potomci pa v kraju niso videli prihodnosti
zdaj rada. Meso so nekoč jedli le ob večjih praznikih. Prijal pa ji je kozarec vina ali štamprl domače žganice. Ko je bila mlada, je bila vesele nravi; rada je bila v druščini deklet in seveda fantov in skupaj so hodili na gasilske veselice in plesali. Zdaj, ko je Cecilija vstopila v 101. leto življenje, seveda ni več tako živahna. V glavnem poseda v svoji sobi ob mizi, veliko časa pa tudi prelezi. Ker se je v zadnjih letih premalo gibala, se premika bolj težko. V sobi ima radijski in televizijski
in so se zaposlovali v Mariboru in Ljubljani. Zanimivo: zdaj, ko je tudi tam težko (zlasti pa v Mariboru, kjer so propadle velike tovarne), se ljudje ne vračajo nazaj
v očetnjavo, ampak stavbe rajši prodajajo. Te kupujejo predvsem tujci in jih preurejajo v počitniške hišice. Nekatere so kar lepi vikendi. V vseh štirih zaselkih so asfaltirane ceste, napeljan je telefon, močna električna napetost itd. Skratka: komunalna infrastruktu-ra.je v redu.
Starejši ljudje, kolikor jih je pač ostalo, pa vedo povedati to, kar se je prenašalo iz roda v rod: v Godemarcih je 1862. leta kosila kuga. Menda so ji ušle le domačije Brunovih, Kranjčevih in Mariničevih. Po njih se zdaj imenujejo trije že omenjeni zaselki. Na Brunovčaku je zdaj pet hiš, na Krajnšovčaku šestnajst, Ma-rinščaku dvanajst, preostale pa so v Grabi.
Po mnenju mojega sogovornika zdaj v Godemarcih ni pravega kmeta. Mislil je seveda na obsežno kmečko gospodarstvo. Pred nekaj desetletji pa je bilo takih kmetij kar nekaj. Še zdaj stojijo njihova poslopja, ki pa žal kažejo rebra, oz. so podrtije
sprejemnik. Najrajši posluša oziroma gleda glasbene oddaje in prenose svetih maš. Vesela je, ko jo kdo obišče. Ponosna je na svojih petnajst vnukov, šestnajst pravnukov in dva prapravnuka. Ob 101. rojstnem dnevu je imela ducat obiskov. Prišla je tudi zdravnica dr. Nada Šavel iz ZD M. Sobota in ugotovila, da je njena varovanka zdrava kot dren. To, da mora uporabljati palico, pa je nekako logično, saj kosti niso več tako trdne kot v mladih letih.
J. ŽERDINi
Konec prejšnjega tedna sta nas na Vestniku obiskala zakonca iz Černelavec, ki sta po gozdovih v Doljnih Slavečih iskala sivke, našla pa sta jurčke velikane, ki so povrh vsega zrasli skupaj kot četverčki. Zakonca zelo rada gobarita, vendar pa tovrstne sreče do sedaj še nista imela. Med obiskom pri nas še nista vedela, kaj bosta z jurčki: najverjetneje bosta (sta že) pripravila izvrstno gobovo juho. DT, FOTO: NJ
Jurček - peterček
Letošnjo jesen je bila bogata gobarska letina, povrh pa je oblikovala nenavadne gobarske like. Na posnetku sta Tamara in Denis Ker-man s Petanjec, ki sta našla nekje pri Neradnovcih na Goričkem jurčka s petimi kapami, tehtal pa je skoraj kilogram. - Foto: F. Ku.
Živalska razstava v Odrancih
Odransko društvo gojiteljev pasemskih malih živali ima 26 članov. Ob koncu tedna so pripravili v dvorani kulturnega doma razstavo 218 različnih »primerkov« kuncev, perutnine, golobov in ptic. Svoje male živali je razstavljal tudi župan Ivan Markoja, občina pa je bila pokroviteljica razstave. Male živali je ocenila posebna strokovna komisija. Najboljše golobe so razstavili: Dejan Kavaš, Stanko Dominko, Stanko Sever, Ivan Bakan, Zdravko Ferenčak, Martin Anto-lini in Ivan Fekonja, najlepšo perutnino imajo: Milan Gobar, Franc Zver in Alojz Gobar, odlične kunce pa redijo: Izidor Jerič, Tomaž Virag, Franc Rojnik, Martin Antolin, Stanko Antolin, Franc Zver, Ti-bor Lebar, Ciril Zadravec, Miran Gobar in Alojz Gobar, ki so za svoje sodelovanje na razstavi prejeli pokale. - Foto: J. Ž.
in razvaline. Vsa čas pa se lahko zgodi nekaj podobnega tudi tistim (manjšim) kmetijam, ki še kljubujejo času.
Š. SOBOČAN I
Ob kolesarski stezi, ki je ob glavni cesti I. reda, gradijo na Tišini novo avtobusno postajališče. Enako pridobitev bodo imeli tudi v sosednjih Tropovcih in tako bo bolj poskrbljeno za prometno varnost, zlasti otrok, ki obiskujejo šolo. V sklepni fazi je tudi gradnja kanalizacije. Te dni pa so tudi asfaltirali cesto od petanjskega mostu do križišča za smer Cankova. Delavci delajo tudi ob sobotah. - Foto: F. Kuhar
REPORTAŽA
23. november 2000, »ni
Utrujeni, prestrašeni, od dežja premočeni... so se Iranci stisnili v garaži policijske postaje drug k drugemu, da jim je bilo topleje.
oč s petka na soboto je bila turobna - žalostna in deževalo je. Najbolj pametno bi jo bilo, če bi bil človek mevža, prespati pod toplo odejo in ne iti na pot - v akcijo, iz katere lahko potegneš kratek konec. Misli so uhajale tudi k dogodku izpred nekaj dni, ko je bil v taki akciji, kot je bila tokrat
pred ljutomerskimi policisti in Vestnikovima sodelavcema, ki sva se jim sklenila pridružiti kot opazovalca, poškodovan lendavski policist. Kaj pa če se bo nam zgodilo še kaj hujšega? To vprašanje je bilo (in je) toliko aktualnejše, ker so na ljutomersko policijsko postajo, katere delavci so zelo uspešni pri odkrivanju vodnikov tujcev čez zeleno mejo, neznanci odvrgli dve eksplozivni telesi in »raketirali« hišo policijskega komandirja.
Kdo so črne sence?
V petek okrog 22. ure, ko sem se peljal proti Ljutomeru, da bi se s fotoreporterjem Juretom pridružila ljutomerskm policistom v akciji odkrivanja ilegalcev in njihovih vodnikov, sem bil nekako prepričan, da tokrat ne bo tujcev, ker je pač deževna noč; toda že med potjo (na cesti med Gornjo Bistrico
Kar nekaj iraških prebežnikov ni vedelo napisati svojih rojstnih podatkov, četudi je bil obrazec napisan z arabskimi črkami, zato jim je pri tem pomagal sotrpin. Po ureditvi formalnosti so garažo zaklenili, tujce pa je avtobus pozneje odpeljal v Ljubljano.
in Razkrižjem) sem naletel na neznane črne sence, ki so se premikale proti Gornji Bistrici. Najprej sem pomislil, da gredo prleški fantje k prekmurskim diklinam; hip zatem pa se mi je že zjasnilo: kaki dečki, to vendarle ne more biti nihče drug kot - ilegalci, prebežniki. Nisem tvegal, da bi se zapeljal za njimi, ampak sem pritisnil na plin, da ja ne bi zamudil določene ure za nočno akcijo
■o o m o cn
m 1“
>cn
skupaj z ljutomerskimi policisti.
Izredno prijazno je Vestnikova sodelavca sprejela nočna dežurna policistka Marija Rantaša. Seveda sem se takoj »pohvalil«, da sem na cesti Razkrižje-Bistrica odkril skupino ilegalcev. Potem sem zvedel, da so te in še veliko drugih že prej odkrili policisti, vendar vseh naenkrat niso mogli prepeljali na policijsko postajo, ker je pač skupina (pre)velika, zato jih bodo odpeljali z več vožnjami policijskega kombiniranega vozila. Tisto noč, še preden je policijsko-novinar-ska ekipa krenila v akcijo (že prej pa so bile v akciji »samo« policijske patrulje), so namreč odkrili na ljutomerskem območju 29 državljanov, ki so doma v Iraku, kjer dominira zloglasni Husein. Vsi so prešli hrvaško-slovensko mejo in največ so jih ujeli na Razkrižju. Vsi so se znašli v garažah ljutomerske policijske postaje. Nobeden se pri
prijetju ni upiral. Le zakaj bi se, ko pa je že to, da so prišli v Slovenijo, zanje veliko: v naši državi bodo (in tudi so) zaprosili za politični azil (zatočišče), nato pa bodo obravnavani kot azilanti (in ne kot ekonomski prebežniki). Z njimi sta se potem kar nekaj ur ukvarjala policista Karli in Boris. Prvi je za vsakega izpolnil obrazec (tiskovino) z osebnimi podatki. Ker tujci (Iranci) niso znali angleško (ali pa so se delali, da ne vedo), policist pa seveda ni: znal iraško, je obojim prav prišel
Policist je z belimi rokavicami »pretipal« slehernega ilegalca, saj nikoli ne veš, kaj ima za pasom, v žepu... Nič nevarnega niso imeli, le nekaj denarja.
Akcija: Noč z ljutomerskimi policisti m
in cc
Utrujeni,
premočeni,
prestrašeni
Vsi so zaprosili za azil
Vestnikova sodelavca sta skupaj z ljutomerskima policistoma krenila na nočni obmejni obhod in se tako izpostavila tveganju. Ostala sta živa.
F ■
obrazec, na katerem so ob slovenskih vprašanjih za osebne podatke napisane še arabske črke oziroma besede. Nekaj tujcev je potem z latinskimi (našimi) črkami vneslo svoje podatke, za druge pa so to storili sotrpini, po čemer je mogoče sklepati, da so med prebežniki zagotovo tudi - nepismeni. In taki hočejo v Evropo! Le kaj bo z njimi? -Na ukaz drugega policista pa so se drug za drugih postavljali pred steno garaže (z dvignjenimi rokami in razpetimi nogami), nato jih je s higienskimi rokavicami »pretipal«. Šlo je seveda za preventivni ukrep. Nikoli se ne ve, kaj ima prebežnik v žepih, za pasom ... Je nevaren ali miroljuben ... No, kak nožič se je že našel, ampak to ni nobeno hladno orožje; večina pa je imela v žepih le nekaj denarja: sto, dvesto ... mark ali frankov. Zdelo se je, da jih vodniki, ki so jih usmerili čez hrvaško-slovensko mejo, le niso povsem ogulili.
Nov poklic: vodnik prebežnikov
Menda se je petkova noč že prevesila v sobotno jutro, ko je naša policijsko-novinar-ska ekipa vendarle krenila na obhod. Najprej smo pogledali na ljutomersko železniško postajo, kjer se večkrat zadržujejo prebežniki, ki čakajo na prevoz dalje v notranjost Slovenije in - če jim bo sreča naklonjena - čez sloven-sko-italijansko mejo. Nikogar ni bilo. Potem so se vozili po cestah in potkah obmejnih slovenskih vasi razkriške občine (in drugih krajev); Gibina, Globoka, Presika, Šafarsko, Šprinc, Razkrižje, Veščica...
Kar nekajkrat smo se pripeljali do tabel, ki opozarjajo na državno mejo. Policista, ki seveda dobro poznata / teren, sta med vož
njo tudi tolmačila cikcakasto (meddržavno še nedefinirano) mejo. Ne čudi torej, da je na nekaterih območjih prava zmešnjava (posest naših državljanov na hrvaškem katastrskem območju in obratno)... Pokazala sta tudi na zapuščene hiše in druge točke, kjer so že velikokrat našli prebežnike. Pri nekaterih smo se ustavili, a se nikjer ni nihče premikal. Očitno je bilo, da je »runda« tujcev že prešla hrvaško-slovensko mejo in je že bila v garažah ljutomerskih policistov. Eden od policistov je bil še posebno zgovoren in med potjo tudi pokazal na ducat hiš, katerih eden ali več stanovalcev so že na »seznamu« vodnikov. Vsekakor so to tisti, ki so nezaposleni, vendar zaradi »novega poklica« niso brez denarja. Mogoče je to celo do

bro: jim (nezaposlenim) vsaj ni treba krasti, poreče kdo, ki hoče opravičiti njihovo početje.
Vozili in vozili smo se in čas je tekel. Še naprej je deževalo. Obiskali smo tudi točke, ki so nekoliko vstran od meje, a jih policisti seveda dobro poznajo, kajti na njih (gozdičih, pobočjih, »planotah«...) so večkrat presenetili tujce, še zlasti pa vodnike, še preden sp krenili z avti proti notranjosti Slovenije, denimo Domžalam, kjer ponavadi tujce prevzemajo drugi vodniki... Vse je bilo »čisto.« Tako je bilo tudi tam, kjer se ob ugodnejšem vremenu zbirajo uživalci mamil, po domačem »pikači«. Tam se seveda najdejo igle. Smo pa mimogrede (v Ljutomeru) opazili posamezne uživalce drog. Še bolj žalostna domača zgodba kot zgodba o tujih prebežnikih. Mar starši lahko spijo, ko najstnikov ni doma, ampak so v »disku«? Kakšen disko neki...
Da, tudi mimo dveh diskotek smo se zapeljali. V eni je odmeval glas Miše Kovača Proplakat če zora ... Res, zjokala bi se lahko zora - jasna svetloba pred jutrom, kajti noč ima resnično svojo moč. Ni si mogoče predstavljati, kaj šele opisati, kaj vse se (z)godi. Tako tudi v tej reportaži še zdaleč niso strnjeni vsi nočni dogodki z naše policijsko-novinarske akcije. Prav vse tudi ni za objavo. Je pa tudi res, da je (vsaj kar zadeva sodelavca Vestnika) nismo sklenili zjutraj, ampak ob treh ponoči, kajti na Mercedesovem kombiniranem avtu se je zlomila polos in prepustili smo ga vlečnemu vozilu.
Kaj jih čaka na cilju?
Ob vrnitvi na policijsko postajo je bila dežurna policistka Marija Rantaša še vedno dobre volje, čeprav je v času, ko se je poli-cijsko-novinarska ekipa »potepala« po terenu, napisala več deset strani raznih podatkov o posameznih zajetih prebežnikih (bilo jih je,. kot že zapisano, devetindvajset), bila je tudi na zvezi z azilantskim domom v Ljubljani pa z domačim avtobusnim podjetjem, skratka urejala je prevoz v Ljubljano, vendar ilegalcev tja niso mogli odpeljati že kmalu po postopku na policijski postaji, ampak šele v soboto dopoldne, kajti ponoči je bil dom v Ljubljani prepoln. Očitno pa se je pozneje nekoliko spraznil. Spomnino naj, da so azilanti potem, ko jih sprejmejo v dom, prosti in se svobodno gibajo. Ne čudi, da potem počasi »izginjajo«. Prevzemajo jih novi (ali stari) vodniki in prepeljejo do njihove »destinacije«: Italije. Bližnji in daljnovzhodni »azilanti« so pač azilanti, ki se, ko pridejo čez hrvaško-slovensko mejo, ne skrivajo kaj preveč, ampak se večkrat kar zatečejo v »naročje« naših policistov, kajti ti ravnajo z njimi kot nesrečniki, ki hočejo v boljši svet. Vprašanje je, četudi pridejo v ciljno državo (Italija, Nemčija, Švica, Francija ...), ali je tam zanje resnično kaj boljše kot v matični državi. Večkrat je namreč slišati, da končajo žalostno. Tudi (ali pa predvsem) zaradi nasilnega odvzemanja organov. Srhljivo!
LISTKIH , 23. november 2000
KRONIKA
17
O uspehu slovenske policije in carine v boju proti prekupčevalcem mamil
V Sloveniji se pot konča
Med prijetimi tudi dva Prekmurca
V
petek je, kot smo izvedeli s spletnih strani notranjega ministrstva, v Ljubljani potekala tiskovna konferenca slovenske policije, kjer so govorili o rekordnem zasegu heroina pri
nas, ki naj bi pomenil tudi velik svetovni uspeh na področju preprečevanja mednarodne trgovine s prepovedanimi drogami.
Vse skupaj naj bi se začelo že 20. julija, ko so policisti pri državljanu BiH, ki je poskušal kljub temu, daje bil na spisku Interpola ZR Jugoslavije, prestopiti našo mejo, našli dokumentacijo, ki se je nanašala na prevoz suhega sadja z zabojnikom prek Luke Koper. Ker se jim je zdela oseba sumljiva, so naslednji dan v Kopru pregledali omenjeni zabojnik s suhim sadjem, v katerim pa so našli 164 kg heroina. Ta zgodba je verjetno že vsem znana, saj so jo na žalost, kot so na konferenci ugotavljali predstavniki policistov, julija novinarji že predstavili javnosti. Zgodba pa se nadaljuje. Po tej uspešni akciji so delavci policije in carine še naprej
uspešno zbirali podatke o prometu prek Luke Koper in 3. avgusta identificirali sumljiv zabojnik podobnega pošiljatelja, podjetja iz Turčije, kot pri prvi najdbi. V njem so v'škatlah med turškimi slaščicami odkrili 212 kg heroina. O tej najdbi vse do prejšnjega petka niso obvestili nikogar z namenom, da bi prijeli tudi trgovce z mamilom, ki bi seveda prišli iskat pošiljko. Očitno pa je bila, kot domnevajo, prva zaplemba tako odmevna, da so se prekupčevalci ustrašili in druge pošiljke niso prišli iskat. Tako so v skupni akciji aretirali le tri osumljence, ki so bili že pri prvi pošiljki, med njimi pa naj bi bila tudi dva Prekmurca, in sicer 29-letni M. W.
Mamilo je bilo pakirano v kilogramske zavoje, oblepljene s širokim lepilnim trakom.
in 25-letna D. M. iz Murske Sobote, ki sta prišla prevzemat sporni zabojnik.
Kljub temu pa je skupna količina 376 kg heroina velik prispevek slovenskih kriminalistov in carinikov pri preprečevanju trgovine z mamili. K temu je bilo izrečenih tudi ve-
liko pohval zahodnoevropskih policij in drugih za ta problem odgovornih organizacij po svetu. Cena heroina, ki so ga zasegli, bi lahko dosegla po nekaterih ocenah na evropskem trgu tudi vrednost 40 milijard tolarjev.
C. K. ■
O spopadu z vodnikom ilegalcev na lendavskem območju
Vodniki so lahko tudi oboroženi
»Policisti morajo biti na nevarnost pripravljeni«
P
oleg vseh dogodkov, o katerih zadnje čase poslušamo v zvezi s trgovino z ilegalci, zadevi lahko dodamo še enega. Prejšnji teden sta se morala namreč policista lendavske
policijske postaje poleg običajnega prijetja skupine ilegalcev, ki jih tukaj zadnje čase lovijo skoraj vsak dan, spoprijeti tudi z domačim vodnikom ilegalcev, ki se je branil z nožem.
rček, so to ljudje, ki so ponavadi v finančni stiski in si s temi nedovoljenimi dejanji poskušajo zagotoviti dodatna sredstva.
Pritisk na policiste
Pomurje
Vlomi, tatvine in še kaj
a Stari Cesti v Prlekiji je bilo kar šest vlomov v počitniške hišice. -Tudi v bližnjem Radomerščaku se lahko »pohvalijo« s štirimi vlomi v hišice počitka in sprostitve. V obeh krajih je steklo po grlih vlomilcev le
nekaj pijače in jedače. Naj jim bo, posebej, če so notranjost hišic spoznavali naši gostje iz Romunije ali iz kakih bolj daljnih prijateljskih in neuvrščenih držav. - Iz vinotoča v Železnih Dverih je nekdo, ki ima premalo denarja (lahko bi bil tudi kdo, ki ni suh) ukradel 57.000 slovenskih tolarčkov in 2.000
konvertibilnih šilingov. - Policisti pa nam niso sporočili, kam je izginila denarnica, v kateri je bilo kar 100.000 tolarjev; vemo le to, da iz nekega pomurskega stanovanja. Kaj pa hišna vzidana blagajna? Mar niste pomislili nanjo? - Soboški policisti so obravnavali tatvino 7.000 tolarjev in tisoč šilingov, ki so izginili iz skladišča soboške prodajalne Racman, vendar nam ni znano (in tudi ne možem postave), kdo je bil racman. - Enako se je potuhnil dolgoprstnež, ki je splezal skozi okno sanitarij in vlomil v dnevni bar Nataša v Murski Soboti in ukradel 32.000 tolarjev. - Z mercedesa, parkiranjega v ulici Staneta Rozmana, je nekdo odvil štiri kolesne okrasne pokrove in povzročil za 32.000 tolarjev škode. - Policisti pa tudi poizvedujejo za poredneži, ki v noči z nedelje na ponedeljek niso bili v topli postelji, ampak na terenu. O njihovem početju so na soboškem OKC-ju zapisali: policisti so obravnavali šest novih kaznivih dejanj, in sicer: tatvino delov s tovornega avtomobila v Bakovcih, tatvini plinskega olja iz delovnih strojev na Hodošu, vlom v kiosk v Radencih, iz katerega je nekdo ukradel baterijske vložke (baterije) in kondome ... V isti noči je v nekem radgonskem podjetju tudi izginila denarniča s penezi in bančnimi karticami, iz stanovanjske hiše v Črncih pa je izginilo 12.000 šilingov. - Nekaterim izvajalcem, ki delajo na gorički železniški progi, bo ostalo Prekmurje v slabem spominu, kajti nekdo večkrat stika po njihovih delovnih strojih in delovnih pripomočkih. Prejšnji teden, na primer, je bil oškodovan
Gradis, kajti nekdo si je prilastil njegovo razno orodje, vredno 50.000 tolarjev. - V Ivanovcih je nekdo vzel na piko osebni avto in iz njega pobral avtoradio, daljnogled in škatlo z orodjem. Boš/osar?- Med 14. in 16. novembrom je nekdo s silo odprl vrata na nenaseljeni stanovanjski hiši v Desnjaku, od koder je sunil motorno kosilnico na nitko znamke Open. Le čemu mu bo pozimi? O, da, prišla bo pomlad! - Na območju Pomurja se je pojavil ponarejevalec denarja, domnevno začetnik, ki pridno kopira tisočake. Kar nekaj
Kot nam je o dogodku povedal komandir Policijske postaje Lendava Iztok Terček, se je to dogajalo prejšnjo sredo ob osmih zvečer pri naselju Benica. Tam naj bi policista, ki sta čakala v zasedi, zaznala s tehnično napravo za nočno opazovanje gibanje neznancev ob nasipu Ledave. Ko sta policista hotela neznance legitimirati, so se ti obrnili in začeli bežati, eni celo prek Ledave na madžarsko stran. Policista sta seveda stekla za njimi, med tem pa je eden od neznancev potegnil tudi nož, pozneje so ugotovili da je bil to B. P., vodnik z območja Lendave, in z njim hotel napasti policista. Drugi policist je to opazil in napadel kršitelja, tako da sta se zvrnila celo v potok. Oboroženega domačina sta policista po boju prijela, poleg njega pa tudi nekaj ilegalcev, ki jih je ta hotel pospremiti v notranjost Slovenije.
Kdo so ponavadi vodniki
Kraj ob Murski šumi, kjer je bil pretep, je znan po tem, da mejo tam večkrat prečkajo ilegalci, tokrat pa so imeli srečo in med njimi zajeli tudi vodnika. Kot pravi Terček, včasih dobijo informacije o tem, kje bi lahko tujci prečkali mejo in kdaj bodo to počeli, tako
da se lahko pripravijo, vedno pa ni tako in morajo čakati v zasedi. Tistih, ki tujce vodijo, je po navadi malo, izkušnje kažejo, da je to največkrat samo eden, ker se s tem zmanjša možnost, da jih ulovijo, pa tudi več denarja jim ostane. Pri opisanem dejanju naj bi vodnik dobil za osebo 200 mark plačila. Ravno zaradi tega, nadaljuje Te-
Jasno je, da so policisti ob takšnih dogodkih izpostavljeni nevarnosti, ki jim grozi ob prijetju ilegalcev in njihovih vodnikov, vendar je, kot poudarja Terček, takšna nevarnost tudi ob drugih običajnih postopkih. Res je, da je delo z ilegalci na tem območju še toliko bolj .povečano, ker postaja deluje ob meji, vendar kljub vsem dogodkom, to
posebej poudarja, policija ne namerava podleči ustrahovanju, ki je s to trgovino povezano. Naloge v zvezi s preprečevanjem te trgovine so na njihovi postaji prioritetna dejavnost. Kot dodatek navaja tudi podatek, da so lendavski policisti kar 85-odstot-no uspešni pri »ulovu« ilegalcev, torej se jim le 15 odstotkov tujcev, ki prečkajo mejo, uspe izmuzniti v notranjost države. C. KOSEDNAR
FOTO: N. JUHNOV1
njegovih ponaredkov so že odkrili. Pa ne tedaj, ko so bili vnovčeni, ampak pozneje. - Iz avta, parkiranega pred radenskim Radinom, so izginili osebni dokumenti in nekaj denarja, kolne pa oškodovani B. Š. - Pred ljutomerskim Oxigenom sicer dežurajo, toda neko noč se je vlomilec potuhnil, nato pa iz avta R. M. ukradel dva mobilne telefona. Bolj pošteno bi bilo, ko bi sunil, če je že »moral«, enega. Slabe volje pa je tudi diskač V. E., kajti medtem ko seje zvijal na plesišču, je nekdo sunil iz njegovega avta zelo dober avtoradio Pioner pa še osebni dokumenti so se mu »prilepili« na prste. - Z golfa, ki je bil parkiran na dvorišču stanovanjskega bloka v Logarovcih, je nekdo dva dni potem, ko smo morali avte nanovo obuti, ukradel vsa štiri kolesa z zimskimi pnevmatikami Sava Eskimo in lastnico oškodoval za 80.000 tolarjev. Poglejte, do česa, pripelje gledaje reklame za te gume!
š. s.a
priključitev ISDN paketa
vrvični ISDN telefonski aparat Eurit 33
Zgodilo seje...
Šalovci
V soboto, 18. novembra, ob 23.30'se je zgodila zunaj Šalovec prometna nesreča, ko je voznik osebnega avta, domnevno zaradi neprilagojene hitrosti, zapeljal z vozišča in trčil v drog električne napeljave, pri čemer se je hudo poškodoval.
Gornja Radgona
V ponedeljek, 20. novembra, je Ž. I. vozil osebni avto skozi Gornjo Radgono v smeri Radenec. Zdi se, da je peljal z neprilagojeno hitrostjo, kajti ni uspel pravočasno usta-
viti in je trčil v vozilo, ki je ustavilo pred njim zaradi del na cesti. Nič krivi voznik K. A. se je hudo poškodoval, materialne škode pa je za 500.000 tolarjev.
Moravske Toplice
V petek ob 15. uri se je vnel v Moravskih Toplicah osebni avto Škoda Felicia, parkiran v domači garaži. Ogenj je uničil prednji del in notranjost, dasiravno so posredovali gasilci. Nastala je seveda večja škoda.
Stara Cesta
Plin je drag, kurilno olje bolj,
elektrika pa še bolj in marsikdo je spet začel ogrevati stanovanje z drvmi. Seveda pa tako »umazano« kurivo ustvarja nekaj več dima, zato bo dobro pregledati, ali dimne cevi in dimniki lahko še sploh »dihajo«. Treba jih je torej temeljito očistiti in tudi pregledati, ali so varno speljani, da ne bi prišlo do požara.
17. novembra okrog 20. ure je bil domačin s Stare Ceste ves iz sebe, saj so se vnele saje v dimniku in ogenj bi se lahko celo razširil. Potem so pritekli člani PGD Stara Cesta - Mekotnjak in dobro »po-špricali«, zato ni prišlo do širitve.
š. s.a
vključitev analognih
terminalnih naprav
dodatna slušalka s polnilcem za Eurit 133
ISDN modem
priključitev ISDN paketa brezvrvični ISDN telefonski aparat Eurit 133
brezvrvični
ISDN telefonski aparat Eurit 133
ST*
vrvični ISDN telefonski aparat Eurit .33
priključitev ISDN paketa ISDN modem
CD za dostop do interneta vrvični ISDN telefonski aparat Eurit 33
ISDN modem z dvema analognima vhodoma
priključitev ISDN paketa ISDN modem CD za .dostop do interneta brezvrvični ISDN telefonski aparat Eurit 133
er*


Razlike so lahko velike: nekateri dajo več na besedo, drugi imajo raje virtualna potovanja, vsi pa vsak dan bolj potrebujemo dobre komunikacije. Paketi ISDN ostajajo najcenejša in najkrajša pot do priključka ISDN, le da smo jih prenovili tako, da srno odslej štirim paketom dodali paleto dodatne izbire, s katero si lahko sami prilagodite svoj ISDN. Zakaj bi kupovali več ali manj, kot v resnici potrebujete? Nacenejši paket odslej dobite že za 24.900 SIT. Od tu naprej izbirate sami.
www.telekom.si
Nasveti »n brezplačne informacije na številki 080 8000
Telekom V5
Slovenije	V\
18
ŠPORT
23. november 2000, liffll
Nogomet
Druga državna nogometna liga
Nogometna liga Si. mobil
Mura v nevarnem toku
Predzadnje kolo jesenskega dela prvenstva v prvi državni nogometni ligi je prineslo to, česar smo se najbolj bali. Soboška Mura se je z gostovanja v Dravogradu vrnila poražena in se znašla na predzadnjem mestu lestvice z enakim številom točk kot jih ima zadnje Domžale. Nogometaši Mure so tekmo z Dravogradom začeli izvrstno, v prvem polčasu nadigrali domačine ter si ustvarili številne priložnosti za zadetek, od katerih pa so žal izkoristili le eno. Že prve četrt ure bi Mura lahko dosegla tri zadetke. Najprej je zamudil lepo priložnost Gajser, ki z osmih metrov ni uspel premagati izvrstnega vratarja Botonjiča. Samo minuto zatem je Gajser zamudil še lepšo priložnost, saj s kakih petih metrov neovirano z glavo streljal mimo vrat. V naslednji minuti se je Lukič prehitro odločil za strel in vratar Botonjič je bil zopet na pravem mestu. Končno so Sobočani uspeli zatresti mrežo domačinov. Erniša je močno streljal z roba kazenskega prostora, vratar je uspešno posredoval, žoga se je od vratnice odbila do Mesariča, ki jo je z nekaj metrov porinil v mrežo. Trener domačinov Drago Kostanjšek je uvidel, da se jim ne piše nič dobrega in pred polčasom poslal v igro Pečnika in Tisnikarja ter s tem osvežil moštvo, ki je v drugem polčasu zaigralo kot prerojeno. Nerazumljivo pa so popustili nogometaši Mure, ki so igrali povsem drugače kot v prvem polčasu, kar so seveda znali izkoristiti prizadevni domačini in po zaslugi nezanesljive obrambe, v kateri je manjkal Cifer, že po devetih minutah igre rezultat izenačili. Strel Tisnikarja je vratar Luk odbil do Pečnika, ki jo je z nekaj metrov porinil v mrežo. To je dalo domačinom novega poleta, in njihovi napadi so bili vse bolj nevarni. Kljub premoči domačinov pa bi lahko Sobočani v 74. minuti ponovno prišli v vodstvo, vendar pa priložnosti zopet niso izkoristili. Takoj zatem pa je sledila kazen. Izkušeni Vidovič se je tri minute kasneje sam prebil do vratarja Luka in prisebno žogo porinil mimo njega v mrežo. Trener Sobočanov Bonačič je z nekaterimi menjavami želel spremeniti tok igre, kar pa mu ni uspelo. Dvanajst minut pred koncem tekme so domačini iz enajstmetrovke dosegli tretji zadetek, s • čimer je bil zmagovalec odločen. Sicer pa Sobočani tudi nimajo športne sreče, saj si ni mogoče drugače razlagati, da so domačini vse svoje priložnosti v glavnem izkoristili, medtem ko so Sobočani zapravili številne priložnosti, ki jih je težko zgrešiti. .
Tako kot že nekaj tekem je tudi tekma v Dravogradu pokazala, da je največji problem Mure neučinkovitost napadalcev. To zgovorno potrjuje pogled na lestvico prvo državne nogometne lige, saj je Mura na sedemnajstih tekmah jesenskega dela prvenstva dosega le 15 zadetkov, kar je daleč najmanj, saj je Koper kot drugo najmanj učinkovito moštvo dosegel 6 zadetkov več. Ta problem si sicer pri Muri že nekaj časa prizadevajo rešiti in so v letošnji sezoni že angažirali vrsto napadalcev, vendar pa pri tem niso imeli sreče.
Zadevo so skušali reševati tudi z menjavo trenerjev, kar pa tudi ni prineslo zaželjenov rezultatov. Po nedeljski tekmi s Primorjem v Fazana-riji, kjer računajo na zmago in na boljšo uvrstitev, bodo v klubu analizirali vzroke za neuspeh in se odločili za nekatere spremembe. Predvidevajo, da bodo odpustili nekatere igralce, ki niso upravičili zaupanje in angažirali nove, o čemer že potekajo razgovori. Poleg napadalcev, ki so v prioriteti, nameravajo v klub pritegniti še vratarja in levega veznega igralca.
FERI MAUČEC
Nafta uresničila cilje, eltinci in Renkovci ne
V drugi državni nogometni ligi so končali z jesenskim delom tekmovanja, kjer sodelujejo tri prekmurske ekipe - Nafta iz Lendave, Beltinci in Renkovci. Lendavčani so s 26 točkami pristali na šestem, Beltinčani s 13 na štirinajstem in Renkovci s 5 točkami na zadnjem mestu. S to uvrstitvijo so zadovoljni le pri Nafti, nikakor pa ne pri Beltincih in Renkovcih.
Nogometaši Nafte, ki so imeli nekaj težav s poškodbami igralcev, sredi jesenskega dela prvenstva pa je trenerja Stanka Preradoviča zamenjal Janko Irgolič, so po besedah predsednika kluba Mihaela
Moštvo Beltinec, v katerem so bile po izpadu iz prve državne lige velike kadrovske spremembe pri igralcih, strokovnem vodstvu in vodstvu kluba, je načrtovalo uvrstitev na sredino lestvice, a se to ni uresničilo. Vzrokov je verjetno več. Zelo pomlajeno moštvo zaradi neizkušenosti ni izpolnilo pričakovanj, odpovedali pa so tudi nekateri nekdanji prvoligaši, ki so igrali daleč pod svojimi zmožnostmi. Težave so bile tudi s poškodbami in kartoni. Bilo je tudi nekaj strokovnih spodrsljajev pri vodenju in angažiranju igralcev, ki niso bili kos drugoligaški konkurenci. Med
3. SNL vzhod 2000/2001
1.	Triglav
2.	Jadran
3.	Elan
4.	Šmartno
5.1.	Gorica
6.	Nafta
7.	Zagorje
8.	Aluminij
9.	Dravinja
10.	Šentjur H.Viator 12. Želez.
13.	Pohorje
14.	Beltinci
15.	Brda
16.	Renkovci
1:2
3:0
4:1
0:3
0:3
0:3
1:0
1:4
0:2
1:5
0:4
0:0
0:5
0:4
2
2:1
0:1
1:4
2:1
0:1
0:1
4:1
0:2
0:3
2:1
1:4
0:3
1:4
3
0:3
1:0
6:0
0:3
0:0
1:0
1:2
0:3
2:2
0:1
5:1
0:5
1:4
0:1
2:4
4
4:1
0:6
5
3:0
1:2
3:0
2:2
6
3:0
2:2
0:0
0:1
2:1
2:0
0:1
2:1
1:0
1:2
0:3
2:0
0:1
1:6
1:3
0:2
1:3
0:4
0:3
1:3
0:0
0:0
0:2
1:2
0:3
0:3
2:2
0:1
1:3
0:2
7 3:0 1:0 0:1
1:0
0:0
0:3
1:4
0:2
1:4
0:2
2:3
2:2
Dominka uresničili zastavljene cilje, čeprav bi lahko zbrali nekaj točk več. Načrtovali so uvrstitev okrog petega mesta, zasedli pa šesto, vendar z enakim številom točk kot petouvrščena Ivančna Gorica. Nafta, ki je igrala 9 tekem pred svojimi gledalci in 6 na gostovanjih, je torej bolje igrala doma, saj je zmagala 6-krat in 3-krat igrala neodločeno, dosegla 16 in prejela 5 zadetkov. Lendavčani so doma premagali Beltince, Brda, Šentjur, Ivančno Gorico, Dravinjo in Aluminij, neodločeno pa igrali s Pohorjem, Elanom in Šmartnim. Na gostovanju je Nafta premagala Ren-kovce, neodločeno pa igrala z Via-torjem v Ljubljani in v Zagorju, dosegla 4 in prejela 7 zadetkov. Da-- leč najboljši strelec pri Nafti je bil Utroša z 8 zadetki, drugi strelci: Tratnjek‘3, Novak, Varga in Zver po 2 ter Baša, Šabjan in Ulen po enega. Ker Nafta zaostaja za drugouvrščenim Jadranom Šepičem le za 3 točke, drugo mesto pa vodi v najkakovostnejšo ligo, se bo moralo strokovno vodstvo Nafte v teh dneh odločiti, ali moštvo okrepiti in se potegovati za uvrstitev v prvo državno ligo ali ga pomladiti.
8
1:4
2:1
1:2
1:2
2:1
1:3
0:0
2:2
2:1
2:6
1:3
9
0:1
10
11
2:0
Dravograd : Mura 3 : 1
Dravograd - Igrišče Dravograda, gledalcev 1000. Sodnik: Zimstein (Portorož). Strelci: O 1 Mesarič (34), 1 : 1 Pečnik (54), 2 : 1 Vidovič (77), 3 : 1 Kukoč (78 - 11 m).
Mura: Luk, Gabor, Dominko, Prednik, Lukič, Adjei, Vogrinčič (Kopuno-vič), Gajser (Vukčevič), Erniša (Grizold), Ristič, Mesarič.
3:0
2:1
0:1
3:0
0:0
3:1
2:0
4:2
1:2
0.2
0:1
0:1
2:0
2:2
2:1
1:0
3:0
12
5:1
3:0
1:5
3:0
3:0
0:0
0:2
5:1
1:3
0:1
0:3
1:3
3:5
4:1
2:4
1:5
3:2
3:2
0:4
0:1
2:0
0:1
2:0
2:2
2:1
3:1
2:3
13
4:0
1:2
5:0
0:2
3:1
2:2
4:1
2:0
1:0
2:3
14
0:0
4:1
1:0
4:0
1:0
2:0
1:2
1:0
3:0
15
5:0
3:0
1:0
16
4:0
3:1
4:2
saj so nekaj točk izgubili povsem po nepotrebnem. Imeli so tudi preskromen igralski kader, tako številčno kot kakovostno. Dosegli so le eno zmago in dvakrat igrali neodločeno. Doma so premagali Brda, neodločeno pa igrali s Šmartnim in Zagorjem, medtem ko z gostovanja niso prinesli niti ene točke. Imeli pa so tudi težave s strokovnim vodenjem, saj je trenerja Gorana Koveša zamenjal Franc Litrop, njega pa Štefan Ivanič. Najboljši strelec v moštvu je bil obrambi igralec Simon Boj-nec, ki je dosegel 4 zadetke, sledijo: Puhar 3, D. Ritlop 2 ter Nežič, M. Horvat, D. Horvat, Kerman, Gru-škovnjak, Kocet in Smrkolj (avtogol) po enega.
Kljub nezavidljivemu stanju pa v Renkovcih še niso vrgli puške v koruzo'. Razmišljajo, da bi se v zimskem odmoru igralsko okrepili in si skušali zagotoviti obstanek v ligi.
FERI MAUČEC
Rezultati - 17. kolo
Dravograd: Mura 3 :1
Maribor: Domžale 1:1
Koper: Korotan 3 : 2
Publikom	: Gorica 2:	1
Primorje:	Tabor 1:	1
Olimpija.	Rudar 1:1	
Olimpija	1711	3 3 50:26 36
Maribor	16 8	4 4 31:21 28
Dravograd 17 8		3 6 29:24 27
Gorica	16 8	3 5 26:21 27
Rudar	17 7	5 5 26:19 26
Publikum	17 6	4 7 26:29 22
Primorje	17 5	6 6 24:24 21
Korotan	17 6	3 8 23:30 21
Koper	17 5	4 8 21:29 19
Tabor	1.7 5	4 8 24:34 19
Mura	17 4	5 8 15:25 17
Domžale	17 5	2 10 23:36 17
Mali nogomet
0:0
Mali nogomet
1.SLMN
2:0
1:2
0:0
6:1
0:2
3:0
3:1
3:2
6:2
1:0
3:1
4:0
0:2
1:6
4:2
2:4
1.2
2:0
3:1
2:0
2:2
3:1
3:1
5:3
1:0
2:1
2:0
2:1
0:2
Rokomet
Na medobčinskem tekmovanju osnovnih šol v malem nogometu, ki je bilo pri Gradu, je med štirimi ekipami zmagala OŠ Grad pred OŠ Cankova, OŠ Sv. Jurij in OŠ Kuzma. (FM)
Lesna Litija	8	6 2	0 30:15	20
Sevnica	8	5 1	2 28:19	16
Beton MTO	8	4 2	.2 30:21	14
Naja	8	4 1	3 34:27	13
Meleorplast	8	3 2	3 37:39	11
TF Beton	8	3 1	4 23:24	10
Puntar Api.	8	2 3	3 23:21	9
Tomaž MP	8	1 2	5 18:32	5
Maxi Club (-6)	8	3 1	4 20:27	4
M. Širovnik	8	1 1	6 19:34	4
2. SLMN				
Napoli Int.	6	6 0	0 68:28	18
Dobovec	7	5 1	1 66:28	16
Vitomarci	7	4 2	1 43:34	14
Marto Polo	7	4 1	2 41:39	13
Oplotnica	7	3 2	2 43:36	11
Draža vas	7	3 2	2 28:29	11
Sl. gorice	7	3 1	3 52:52	10
Leskovec	7	3 0	4 37:37	9
Križevci	6	2 1	3 20:27	7
Pušenci	7	L 0	6 25:38	3
Mal Cola	7	1 0	6 32:56	3
Dolane	7	1 0	6 25:76	3
V Kranju zmaga Kroga - Bakovec
tekmovanjem je trenerja Draga Posavca zamenjal Goran Koveš. Največja slabost moštva pa je neučinkovitost napadalcev, ki so dosegli le 12 zadetkov in daleč zaostajajo za drugimi moštvi. Najboljši strelec moštva Škafarje dosegel 4, Kološa 3, Fras in Antolin po 2, Pučko (avtogol) pa en gol. Beltinci so bili uspešnejši na domačem igrišču, kjer so trikrat zmagali in enkrat igrali neodločeno, na gostovanjih pa so trikrat igrali neodločeno. Doma so premagali Aluminij iz Kidričevega, Brda in Renkovce, neodločeno pa igrali z jesenskim prvakom Triglavom. Na gostovanjih pa so igrali neodločeno z Viatorjem v Ljubljani, z Železničarjem v Mariboru in Pohorjem v Rušah. Kljub neugodnemu položaju pa za Beltince še ni vse izgubljeno. Za enajstouvrščenim Viatorjem namreč zaostajajo le 3 točke, spomladi pa igrajo tekmo več tudi doma. V klubu razmišljajo o nekaterih okrepitvah z izkušenimi igralci in upajo, da si bodo zagotovili obstanek med drugoligaši.
Nogometaši Renkovec so kot novinci v ligi zasedli zadnje mesto, pričakovali pa so veliko več. Plačali so vsekakor davek neizkušenosti,
V sedmem kolu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi je ekipa Krog - Bakovci v Kranju premagala Besnico z rezultatom 25 : 24 (10 : 12). To je bila prva zmaga Kroga -Bakovec na gostovanju. Krog - Bakovci: B. Vereš, D. Kol-manko 3, A. Kolmanko 4, Žabot, Ovsenjak 1, Hegeduš 3, Smodiš, I. Kolmanko, A. Vereš 2, S. Buzeti 7, D. Buzeti 3, Zajnkovič 2, Ro-
škar. (FM) Nova Gorica Izola Sevnica Krog - Bakovci Mitol Hrastnik Koper Gorišnica Šmartno Ormož Besnica Predvor
Judo
7
7
7
7
7
7
7
7
7
7
7
7
7
6
5
4
4
4
4
2
2
1
1
0
0
0
0
1 0 0
1 0
1 o o
0180:149 1175:162 2182:175
2 187:172 2176:166 3176:157 3162:166 4166:159 5159:180 5168:178 6171:193 7159:198
14
12
10
9
9
8
8
5
4
3
2
0
V pomurskem derbiju zmagal Arcont
V zaostali prvenstveni tekmi druge državne moške rokometne lige vzhod je Arcont iz Radgone v pomurskem derbiju v Ljutomeru premagal Razkrižje s 35 : 21 (17 : 14).
Razkrižje: Ritlop, Makovec 4, Zanjkovič 4, Sedmak 2, Budna 3, Hedžet 4, Horvat 4. Arcont Radgona: Kocuvan, L. Klun 1, Petraš 3, Hojs 7, Smolko, Zorko 6, Far-tek, N. Klun 4, Žinkovič 5, Pintarič, Trbuc 9. V šestem kolu prvenstva je Arcont v Murski Soboti premagal ekipo Atoma Krško s 30 : 29 (15 : 15). Strelci za Arcont: Pintarič 3, Hojs 1, Smolko 6, Zorko 4, Trbuc 3, Fartek 1, N. Klun 6 in Žinkovič 6. Drava s Ptuja je premagala Razkrižje s 37 : 15. (FM)
Arcont Drava Fužinar Atom Krško ŠRD Maribor Razkrižje
Sah
6
5
5
5
2
5
5 0 4 0
^0
1 0 0
0 o o
1176:142 1 163:98 1160:118 4145:169 2 39:58 5103:201
10
8
8
2 0
0
Uršičeva, Rojkova in Dominko
Na mednarodnem tekmovanju v judu za pokal Golovec, ki je bilo v Ljubljani, so med 156 tekmovalci sodelovali tudi pomurski judoisti in judoistke ter dosegli lep uspeh.
Najuspešnejši so bili: Maja Uršič (52 kg) iz Murske Sobote ter Rok Dominko (42 kg) in Tadeja Rojko (52 kg) iz Lendave, ki so zasedli prva mesta.
Drugi so bili: Alen Rogan (42 kg) in Katarina Borošak (57 kg), oba iz Murske Sobote, ter Lea Benko (63 kg) in Alenka Premoša (70 kg) iz Lendave.
V tekmovanju prve slovenske ženske šahovske lige, kjer tekmuje ekipa ŠD Radenska Pom-grad iz Murske Sobote, so So-bočanke premagale Domžale s 3 : 0 (zmagale so Hočevarjeva, Vučkova in Tompova) ter izgubile s Piramido iz Maribora z 1 : 2 (zmagala je Maja Hočevar) in Triglavom iz Krškega z 1 : 2 (zmagala Maja Vučko). (FM)
Odigran je bil prvi del prvenstva v prvi slovenski šahovski ligi vzhod, kjer tekmuje ŠD Rokada iz Lendave. Rokada je premagala Poljskavo s 3,5 : 2,5, nedoločeno s 3 : 3 igrala z Žalcem in Celjem ter izgubila z 2,5 : 3,5 z Grižami. (FB)
Na novembrskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pom-grad iz Murske Sobote je sodelovalo 14 šahistov. Zmagal je Boris Kovač z 12 točkami pred Robijem Radosavljevičem in Denisom Gju-ranom, po 10,5, Danilom Harijem, 9,5, ter Alojzom Kosom in Bogdanom Harijem, po 7,5 točke. (FM)
Stojijo od leve: J. Kolmanko (teh. vodja), S. Buzeti, D. Buzeti, A. Sapač, L. Sapač, Zajnkovič, Roškar, Hrupič (trener); čepijo: B. Vereš, A. Kolmanko, D. Kolmanko, A. Vereš, Husar, Hanc, Horvat. Fotografija: Nataša Juhnov
Tretje mesto je zasedel Dominik Dominko (34 kg) iz Lendave. Na mednarodnem tekmovanju kadetinj v judu, ki je bilo v Celju, sta bili Lendavčanki Tadeja Rojko (52 kg) druga, Alenka Premoša (70 kg) pa tretja. (FB, FM)
MNL Lendava - kadeti
Črenšovci Odranci Polana Bistrica Renkovci
4
4
4
4
4
4
2
2
1
0
o-
1
0 1 o
o 1
2 2
4
32:7
10:7
5:10
17:13
2:29
12
7
6
4
0
MNL Lendava - st. dečki
1. MNL MS		-	mladinci				Nafta Dobrovnik-Ren	7 7	7 5	0 1	0 1	91:2 50:24	21 16
Slatina	1111		0	0	66:9	33	Odranci	7	4	0	3	40:23	12
Tišina	11	9	0	2	65:9	27	Črenšovci	7	3	1	3	48:40	10
Roma	11	8	1	2	57:47	25	Hotiza	7	3	0	4	39:24	9
Ljutomer	11	8	0	3	58:39	24	Turnišče	7	3	0	4	23:43	9
Serdica	11	6	0	5	29:42	18	Olimpija	7	2	0	5	10:60	6
Cankova	11	5	1	5	26:40	16	Kobilje	7	0	0	7	12:96	0
Rakičan	11	4	1	6	29:37	13	MNL Lendava -				ml. dečki		
Ižakovci	11	4	1	6	22:39	13	Nafta	9	9	0	0	77:7	27
Bratonci	10	2	2	6	29:46	8	Odranci	9	7	1	1	54;17	22
Motvarjevci	11	2	1	8	28:49	7	Bistrica	9	6	2	1	48:10	20
Lipa	11	2	1	8	27:53	7	Turnišče	9	6	0	3	44:24	18
Grad	10	0	0	10	13:41	0	Odranci (dekl.)	9	4	2	3	33:33	14
							Kobilje	9	3	1	5	34:27	10
2. MNL MS		—	mladina				Hotiza	9	3	0	6	25:38	9
. Gančani	7	5	1	1	21:12	16	Polana	9	2	0	7	9:47	6
Makoter	6	4	1	1	43:5	13	Nedelica	9	1	0	8	16:59	3
Šalovci	6	3	1	2	16:22	10	Renkovci	9	1	0	8	14:92	3
Rotunda	7	1	1	5	15:39	4	MNL Lendava -				cicibani		
Hodoš	6	1	0	5	9:26	3	Turnišče	6	6	0	0	17:3	18
							Nafta	6	5	0	1	34:2	15
MNL Lendava -				mladina			Čentiba	6	3	0	3	7:27	9
Panonija	4	4	0	0	43:6	12	Lakoš	6	2	0	4	7:13	6
Petišovci	4	2	0	2	14:16	6	Dobrovnik	6	2	0	4	7:18	6
Renkovci	4	0	0	4	6:41	0	Črenšovci	6	0	0	6	1:10	0
fBIH , 23. november 2000
ŠPORT
^lamizni tenis
Pucončani v Nemčijo, Sobočani doma
Po dveh zmagah v predtekmovanju za interpokal sta se ekipi Kerne iz Puconec in Moravskih Toplic Sobote uvrstili v finalno skupino med 32 ekip. V prvem kolu sta dobili za nasprotnika ekipi iz Nemčije. Kerna iz Puconec bo gostovala pri močni ekipi LANDAU JOOLA ASV iz Hasslocha pri Mannheimu. Nemci niso igrali v predtekmovanju, saj so se lani uvrstili med osmerico najboljših ekip. V svojih vrstah imajo Japonca Kojija in Jugoslovana Markoviča. Kljub temu pa se Pucončani ne nameravajo kar tako predati, temveč bodo poskušali doseči čim boljši rezultat. Več sreče (vsaj na papirju) so imeli igralci Moravskih Toplic Sobote, ki bodo gostili ekipo PSV MUHLHAUSEN pri Frankfurtu. V ekipi igrata Poljak Stefanski in Čeh Tomaniec. Sobočani bi lahko ob dobri igri računali na lanskoletni uspeh in uvrstitev med šestnajst najboljših. Tekma bo v nedeljo, 10. decembra, v Murski Soboti. Ni pa še dogovorjena tekma Pucončanov, ki naj bi bila tudi v prvi polovici decembra. M. U.
Rokoborba _______ ____________
Miholič in Bačič prva na Češkem
V češkem Prostejovu je bilo mednarodno tekmovanje rokoborcev v grško-rimskem slogu. Med 135 rokoborci je sodelovala tudi slovenska reprezentanca, ki so jo sestavljali tekmovalci Murske So-
Kegljanje
V tekmovanju druge ženske kegljaške lige vzhod je Nafta iz Lendave premagala Sremič iz Krškega s 5 : 3(2153 : 2084). Za Nafto so zmagale Staničeva, 384, Ščapova, 386, in Sapačeva, 331, tekmovale so še Utroševa, 366, Rašperge-rjeva, 353, in Žalikova, 333 podrtih kegljev. V petem kolu prve mariborske kegljaške lige je druga ekipa Nafte premagala Prepolje s 6 : 2. Za Nafto so zmagali Kuzma, 896, Šimon, 874, Mihajlovič, 869, in Rosič, 852 podrtih kegljev. (MŽ)
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM
KAZNIVIH DEJANJ
Plese 9, Murska Sobota
52719 00
Strelstvo
Huber tretji, Tišina četrta
V drugem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi, ki je bilo v Gornji Radgoni, je zmagala Olimpija s 1754 krogi, SD Kolomana Flisarja s Tišine je s 1740 krogi zasedla četrto, SD Radgona s 1739 peto, Pomurka Ml Murska Sobota s 1736 šesto, SD Štefana Kovača iz Turnišča s 1725 osmo in SD Ljutomer s 1714 krogi enajsto mesto. Med posamezniki je bil Ernst Hu-
Hitrostno rolanje
Dvojna zmaga Jasne Santavec
V Murski Soboti so pripravili slovesnost ob razglasitvi rezultatov slovenskega pokala v hitrostnem rolanju ter zaslužnim podelili priznanja. Najuspešnejša je bila Jasna Šantavec (MS), ki je prepričljivo zmagala med članicami na kratki in dolgi progi.
Dvakrat je zmagal tudi Jernej Škrilec (MS) v konkurenci kadetov, Marko Krapec (Dokonča) pa je bil dvakrat drugi. Davor Šijanec (MS)
Kegljanje
-----—---:-.------------------- ‘ %
Marika Kardinar kegljavka zlatega jubileja
Kegljaška zveza Slovenije je organizirala ob praznovanju 50-letnice kegljaškega športa v Sloveniji na kegljišču Golovca v Celju prireditev Dan slovenskega kegljanja. Ob tej priložnosti je bila slavnostna skup
bote, in dosegla lep uspeh. Med starejšimi dečki je v kat. do 58 kg zmagal Roman Miholič, med kadeti je bil Jure Kuhar v kat. do 69 kg drugi, Aleš Krojs pa v kat. do 58 kg peti, v konkurenci članov je zmagal v kat. do 69 kg Rade Bačič, Slavko Zec pa je bil v kat. do 76 kg drugi. (FM)
Odbojka
Pomurje premagalo Kamnik
V sedmem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Pomurje v Murski Soboti premagalo Kamnik s 3 : 2 (25 : 23, 16 : 25, 18 : 25, 28 : 26, 15 : 11). V zanimivem in razburljivem srečanju so bili gostje blizu zmage. Po prvem nizu, ki so ga dobili domačini, so dobili gostje brez večjih težav naslednja dva, v četrtem pa imeli dve zaključni žogi, ki jih niso izkoristili. Sobočani so pri 26. točki rezultat izenačili, v odločilnem skrajšanem petem nizu pa so bili boljši in zasluženo zmagali. Pomurje: Košar, Horvat, Tinev, Tot, Kerec,
ber (Radgona) je s 589 krogi tretji, Robi Markoja (Turnišče) s 587 sedmi, Tomaž Kerčmar (Pomurka) s 584 deseti in Milan Svetec (Radgona) s 584 krogi enajsti.
V drugem kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi je zanesljivo zmagala SD Janka Jurkoviča iz Vidma s 1745 krogi, med posamezniki je bil prvi Izidor Hreščak s 589 krogi pred Gorazdom Kocbekom,
je zmagal pri članih na dolgi progi, na kratki pa je bil sedmi. Dvakrat drugi so bili Miran Rožman med mladinci, Tanja Koren mladinkami in Mojca Duh (vsi Do konca) med kadetinjami. Lea Kovač (MS) je bila med kadetinjami dvakrat tretja. Med mlajšimi deklicami sta bili Ma-nuela Bogdan (Dokona) in Tina Kuplen (MS) po enkrat prvi in enkrat drugi.
Med začetniki je bil Dominik
ščina, na kateri je predsednik Kegljaške zveze Slovenije Avgust Likovnik orisal razvojno pot in dosežke slovenskega kegljanja, zaslužnim pa so podelili priznanja. Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki tekmuje za
Tekwondo
Rok
Horvat in Meteor Črenšovci tretji
Tekwondo klub Meteor Črenšovci je pripravil v dvorani OŠ Srednja Bistrica državno prvenstvo v tekvvondoju za vse kategorije. Sodelovalo je 60 tekmovalcev iz Slovenije. Lep uspeh so dosegli gostitelji, saj so v skupni uvrstitvi zasedli tretje mesto.
Zlasti so se izkazali mladinci (Aleš Kuzmič, Rok Horvat, Mitja Germadnik), ki so ekipno zasedli prvo mesto, ter pionirji (Blaž Fuks, Aleš Kuzmič, Sebastjan Šuster) in mešana ekipa (Špela Horvat, Tjaša Zver, Blaž Fuks, Erik Vučko, Sebastjan Šuster), ki so bili ekipno drugi. Med posamezniki se je izkazal Rok Horvat, ki je zasedel med člani A tretje mesto in dobil bronasto medaljo.
Druga mesta v skupini B so zasedli: Božena Žižek med mladinkami, Blaž Fuks med pionirji in dvojica Blaž Fuks - Tjaša Zver. Tretji sta bili Tjaša Zver in Špela Horvat med
Flisar, Čeh, Kovačec, Najdič, Za-kojč, Topovšek, Fujs. (FM)
Druga zmaga Ljutomerčank
V sedmem kolu tekmovanja v prvi državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Zavarovalnice Maribor v Ljutomeru premagala ekipo Elek-trologistike s 3 : 1 (25 : 17, 25 : 19, 22 : 25, 25 : 17). Kljub zanesljivi zmagi Ljutomferčanke z igro niso zadovoljile, saj je bilo preveč nihanj in po nepotrebnem izgubljen tretji niz. Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Šošta-
583, Hanes Hiršleger (vsi Janko Jurkovič) pa je s 573 krogi zasedel enajsto mesto. (FM)
Prva Maja Dular in Pomurka
V Gersdorfu v Avstriji je bilo tretje kolo strelskega tekmovanja lige treh dežel. Prepričljivo je zmagala ekipa Pomurke Ml iz Murske Sobote s 1757 krogi in postavila
Kranjc (MS) dvakrat drugi. Med začetnicami je dvakrat zmagala Doris. Solarič (Dokonča), Nina Olas (MS) je bila dvakrat tretja.
Med prvimi koraki je pri dečkih zmagal Erik Kranjc (MS), pri deklicah pa je bila Marika Gone druga, Vivien Feher (obe Do konca) pa tretja. V skupni uvrstitvi je zasedlo ŠD Do konca iz Lendave tretje, RK Murska Sobota pa četrto mesto. (FM)
celjski Miroteks in je bila tudi za leto 2000 razglašena za najboljšo slovensko kegljavko, je dobila ob zlatem jubileju zveze posebno priznanje kot najuspešnejša kegljavka v Sloveniji. Praznovanje visokega jubi-
pionirkami. Četrto mesto je zasedel Vito Pajič med mladinci, peti so bili Aleš Kuzmič med člani, Leon Tkalec med mladinci in Sebastjan Šušter med pionirji. Mitja Germad
rič, Pirher, Drevenšek, Vrbnjak, Oletič, Vrbančič, Moreč, Jureš. (NŠ)
Poraza Beltinec in Ljutomera
V sedmem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi sta oba pomurska ligaša izgubila. Žužemberk je v Ljutomeru premagal domačo ekipo s 3 : 0 (25 : 12, 25 : 20, 25 : 12). V manj kot eni uri so gostje povsem nadigrali Ljutomerčane, ki so nekoliko močnejši odpor ponudili le v drugem nizu. Ljutomer: Onišak, A. in B. Grut,
rekord strelišča. SD KF Tišina je bila s 1742 četrta, SD ŠK Turnišče s 1732 peta, SD Radgona s 1722 šesta in SD Ljutomer s 1719 krogi sedma.
Med posamezniki je zmagala Maja Dular s 590 krogi, to je rekord kegljišča, pred Tomažem Kerčmarjem (oba Pomurka), 589 krogov, Rajko Robnik (Ljutomer) je bil s 587 četrti, Milan Svetec (Radgona) s 587 peti in Robi Markoja (Turnišče) s 584 krogi šesti. Po treh kolih vodi Pomurka s 86 točkami, .Tišina je z 72 četrta, Turnišče s 64 peti in Radgona s 50 točkami šesta.
Med posamezniki vodi Maja Dular s 1764 krogi pred Tomažem Kerčmarjem (oba Pomurka) s 1762. Rajko Robnik (Ljutomer) je s 1757 peti, Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) s 1751 šesti, Robi Markoja (Turnišče) s 1749 sedmi in Milan Svetec (Radgona) s 1745 krogi deseti.
V drugem kolu državne mladinske strelske lige je Bojan Babič s 387 krogi pri mladincih zasedel drugo, Blaž Gomboc (oba Pomurka) pa pri ml. mladincih s 360 krogi deseto mesto. (FM)
leja so sklenili s prestižnimi tekmami najboljših slovenskih kegljačev in kegljavk. Med članicami je zasedla Marika Kardinar s 472 podrtima kegljema drugo mesto. Za izjemno športno priznanje tudi naše čestitke!
nik je pri članih zasedel šesto mesto. Pionirja Erik Vučko in Aleksander Kuzma sta med pionirji zasedla deseto in enajsto mesto. (FM, Fotografija: JZ)
Pirher, Šmauc., G. in D, Kodila, Špilak, Mulec. Odbojkarji Šoštanja Topolšice pa so po pričakovanju premagali Beltince s 3 : 0 (25’: 12, 25 : 16, 28 : 26). Beltinci: Horvat, Časar, Gumilar, Janža, Lukač, Gobec, Gider. (NŠ, FM)
1. SOL - moški
Bled	6	6	0	18:2	18
Fužinar	7	5	2	15:11	14
Kamnik	6	4	2	14:7	13
Stavbar	7	5	2	16:11	13
Salonit	7	4	3	15:11	12
Pomurje	7	4	3	13:12	11
Olimpija	7	3	4	12:13	10
Granit	7	1	6	12:18	6
Brezovica	7	1	6	7:20	3
Šempeter	7	1	6	4:20	2
1.SOL- Meltal	ženske 8 8 0			24.1	24
Kemiplas	7	6	1	18:4	18
Ljubljana	7	6	4	19:7	16
Šempeter	7	5	2	15:11	13
N. Gorica	7	3	4	13:12	*11
ZM Ljutomer	7	2	5	14:18	9
ŠOU	7	2	5	6:16	6
N. mesto	7	2	5	9:19	5
Milkavž	8	2	6	7:20	5
Elektrologistika 7		0	7	4:21	1
Košarka
Nepotreben poraz Radenske Creativa
V osmem krogu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radovljica v Murski Soboti nepričakovano premagala domačo Radensko Creativ s 84 : 86 (69 : 58, 54:39, 28:18). Sobočani so namreč večji del tekme vodili, v tretji tretjini celo s 17 točkami razlike, vendar so v zadnji četrtini popustili. V zadnji sekundi tekme so imeli še priložnost za zmago,’ ko je Meško metal za tri točke, vendar se je žoga odbila od koša. Strelci: Meško 20, Niderl 19, Želj 14, Besedič 12, Žakula 6, Novak 5, Bratkovič 4,
Ulaga 4. Banex	8	7	1	719:642	15
Elektra	8	7	1	676:603	15
Jurij PL	8	6	2	631:628	14
Hrastnik	8	6	2	668:646	14
Koper	8	5	3	647:565	13
Ilirija	8	5	3	706:661	13
Radovljica	8	4	4	616:657	12
Radenska Gr.	8	2	6	638:669	10
Maribor	8	2	6	659:694	10
Nova Gorica	8	1	7	610:742	9
Bežigrad	7	1	6	553:615	8
U. Olimpija	7	1	6	484:513	8
Šport od tod in tam
Mali nogomet - V osmem krogu prve državne lige v malem nogometu sta se ekipi Tomaža in Makoterja Meteor-plasta iz Ljutomera razšli z neodločenim izidom 3 : 3 (Kamenšek 2, Kralj). V tekmovanju druge državne lige v malem nogometu je igral Marco Polo iz Murske Sobote z Oplotnico 3 : 3 (Gruškovnjak 2, Ilič), Dolan pa je premagal Križevce s 6 : 3 (Maranič 2, Dunaj. (NŠ)
Atletika - Na prvem mednarodnem zimskem krosu od sedmih (peti bo januarja v Murski Soboti), ki je bil v avstrijskem St. Petru, je sodelovalo okrog sto tekačev iz Slovenije in Avstrije. Med njimi je bila najuspešnejša Tjaša Hujs, saj je pri st. mladinkah na 4000 m zasedla prvo mesto. Med mladinkami na 3.000 m je bila Nina Jakopec tretja, med pionirji Gregor Marušič drugi, David Horvat pa četrti. (G. G.)
Košarka - V osmem kolu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi je ekipa Miarte Lindau iz Lendave premagala Opekarno iz Pragerskega s 83 : 72. Strelci za Lendavčane: Cor 27, Tratnjek 22, Feher 112, Neuvirt 8, Gašparič 8 in Zrna 6. (FB) Namizni tenis - ŠD Do konca je bilo organizator 2. tekmovanja za Kle-menčič-Šimoničev memorial v namiznem tenisu. V kategoriji do 50 let je zmagal Miran Močan (MS) pred Ivanom Ocepkom (GR) in Željkom Bel-šetom (Petišovci). V konkurenci nad 50 let je bil najboljši Tone Ficko (Ljutomer) pred Francem Žižkom (Lendava) in Feliksom Pihlarjem (Cven). (FB) Namizni tenis - Na prvem namiznoteniškem kadetskem turnirju Top-12, ki je bil v Izoli, je od Sobočanov Rodi v prvi skupini zasedel četrto, Fridrih pa šesto mesto. V drugi skupini je bil Ropoša četrti, Marič pa dvanajsti. (MU)
Namizni tenis - Na namiznoteniškem turnirju v Ljutomeru je med 27 tekmo valci pri članih zmagal Ivan Sklizovič (Ljutomer) pred Kristjanom Mariničem in Danijem Štermanom (oba Cven). Med kadeti je bil najboljši Mario Pon-gračič pred Andrejem Lešnikom (oba Ljutomer) in Tadejo Šinkovec (Cven). (NŠ)
Squash - Na drugem turnirju za pomursko prvenstvo v squshu je sodelovalo 19 igralcev in igralk. Pri moških je zmagal Edo Zrim pred Benom Štornikom in Bojčijem Cvetkom. Pri ženskah je bila najboljša Nataša Banič pred Ljubico Štornik. Po dveh turnirjih vodi pri moških Zrim, pri ženskah pa Baničeva. (FM)
Tenis - Teniški center Forming Radenci v zimskem času organizira tekmovanje v prvi in dveh drugih štajer-sko-pomurskih teniških ligah. Prva liga bo imela 7 ali 8 ekip, druga A 10 in druga B 8 ekip. (FM)
Strelstvo - V prvem krogu regijske članske lige v streljanju z zračno puško, ki je bilo v organizaciji SD Var-stroj Lendava, je ekipno zmagala SD Črenšovci pred SD Štefana Kovača Turnišče in SD Telekom. Med posamezniki je bil najboljši Tomi Sobočan s 554 krogi pred Samonom Ptičarjem (oba Črenšovci), 550, in Igorjem Paušičem (Varstroj), 540 krogov. (FH)
Badminton______
Miha Horvat zmagal na Češkem
Na mednarodnem tekmovanju v badmintonu, ki je bilo za igralce do 19 let v Orlovi na Češkem, je dosegel lep uspeh Lendavčan Miha Horvat, saj je med posamezniki v finalu premagal Miha Šepca (Olimpija) in zasedel prvo mesto. Izkazala se je tudi Simona Koncut, ki je med posameznicami zasedla deveto mesto, v ženskih dvojicah pa je bila skupaj s Tvrdyjevo (Olimpija) peta. Enako uvrstitev sta dosegli Horvat-Koncut v mešanih dvojicah. (FB)
20	MULARIJA
23. november 2000, IOTII

M
'Pra&tau-odfaa deCa	io-Ce

Moji sošolki je ime Ines, piše pa se Berke. Živi pri Svetem Juriju. Je velika, ima rjave oči in dolge rjave lase. Nosi uhane. Ko imamo telovadbo, zelo hitro teče. Z njo se rada igram za žabice, ki jih imamo v šoli. Med odmorom riševa na tablo.
DOROTEJA GIDER, 2. RAZ.
OŠ SVETI JURIJ
Moja babica in dedek stanujeta v Moravcih. Imam ju zelo rada. Spoštujem ju, ubogam in ju včasih poprosim za kakšen nasvet. Tudi mame in očetje potrebujejo nasvete od starejših ljudi.
Rada sem pri babici in dedku. Tam imam veliko igrač, ki mi jih kupita. Babica hodi ob nedeljah k rani maši. Vzame si tudi čas za počitek in za stvari, ki jih jaz ne razumem. Rada ji pomagam pomivati posodo. Babica skuha jedi, ki si jih jaz zaželim. Dedek hodi v službo in dela na kmetiji. Videvava se samo ob nedeljah. Presrečen je, če spim pri babici. Iz službe mi včasih prinese kakšno sladico.
Zelo bi bila žalostna, če bi se jima kaj zgodilo.
PETRA ZEMLJIČ, 3. RAZ.
OŠ MALA NEDELJA
OfcU dedka 'faaacka
»KdM dače ačdelč, »m
-jiceMt.« idioti /ziicte.)
Vesel bom, če boste tudi drugi opisali in narisali svoje sošolce in sošolke. Pošljite čim prej! Namesto risbe lahko priložite tudi fotografijo. In tudi sami se lahko predstavite! (JG)
Pri uri matematike smo bili v računalniški učilnici. Spoznali smo nov program Alma, s katerim smo delili in množili. Proti koncu ure smo se lahko igrali še s pomočjo računalniške igrice Spomin. Med uro smo se tudi veliko pogovarjali, spraševali in odgovarjali. Vse je bilo zanimivo. Upam, da bomo še večkrat računali z računalnikom.
BARBARA PETOVAR, 3. B
OŠ GORNJA RADGONA
Moj dedi je doma v Majšperku. Ima rjave oči in sivo-rjave lase. Nosi očala, ker slabo vidi. Rad je oblečen v srajco in delavske hlače. Ima velik trebuh, saj tehta 112 kilogramov. Na morju je vsak dan pojedel štruco kruha. Zelo rad ima živali. Doma redi pujse: Zelo rad spi. Večkrat tako smrči, da se trese cela hiša. Dedija imam rad.
NEJC ŠIREC, 2. B OŠ RADENCI
Zelo duhovito si opisal svojega dedija. Upam, dati ne bo zameril, ker si omenil tudi njegov velik trebuh in smrčanje. (JG)
S prostovoljnim socialnim delom se dijaki na naši šoli ukvarjajo že nekaj let. Tudi letos sodelujemo z domom starejših v Rakičanu.
Vsak človek.ima v sebi toliko ljubezni, dajo lahko razdaja tudi sočloveku in mu je nikoli ne zmanjka.Tak način razdajanja se potem bogato poplača, sicer ne v denarju, ampak v stvareh, ki človeka notranje bogatijo - iskrena zahvala, topel stisk roke, nasmeh.
Na začetku šolskega leta nam je mentorica Janja Divjak predstavila socialno delo in odločila sem se, da se priključim skupini prostovoljk.
Biti prostovoljec pomeni v prvi vrsti biti človek in biti bogatejši za nova prijateljstva, izkušnje, znanja.
Ko sem prvič prišla v dom starejših, sem bila močno presenečena, kako neprisiljeno in prisrčno so nas, novince, sprejeli, kajti vsi smo bili malce v skrbeh, da bodo zadržani in ne bomo našli skupne točke. Vendar je bil naš strah
dadaa aao-ada
odveč. Po prvem srečanju in spoznavanju smo se zbližali in spoznala sem, da imamo mnogo tem za pogovor. Potrdil se je Voltairov pregovor: »Zdi se, da smo manj nesrečni, če nismo sami.«
Zato, da ne bi bili osamljeni, so v tednu starejših, ki je v Domu Rakičan potekal od 6. 11. do 10. 11. in se zaključil z martinovanjem varovancev, pripravili številna srečanja, zabave, tekmovanja v kartanju, dan odprtih vrat...
Prostovoljke naše šole smo se jim pridružile pri družabnem srečanju. Ta dan je z njihovih obrazov, še bolj kot ponavadi, sijala sreča. Bili so veseli, ob zvokih harmonike so peli domače pesmi, nekateri so celo zaplesali, počasi,
a vendar.
Tistim, ki se nam niso moglo pridružiti, pa smo postregli po sobah. Niso se nam mogli zahvaliti, tako so bili hvaležni, da smo se jih spomnili ter jih obiskali.
In komaj v tistem trenutku sem dojela pomen izreka, ki pravi: »Kako malo je včasih potrebno, da osrečiš sočloveka in si srečnejši tudi sam.«
Prepričana sem, da so se tudi ostale prostovoljke v tistih trenutkih počutile enako.
Naše skupno druženje se je končalo v pričakovanju naslednjega srečanja.
ANITA KLEMENČIČ, 5. C SREDNJA EKONOMSKA
ŠOLA M. SOBOTA

Pred kratkim, ko smo obiskali mlajšo skupino otrok v dvojezičnem vrtcu v Gaberju, so nam želeli pokazati, kaj vse znajo izdelati iz plastelina, papirja in drugih materialov tudi otroci starejše skupine, s katero dela kot vzgojiteljica Magda Muršič (na desni). Pri delu so bili res spretni, izvirni ... (Foto: JG)
Res čudna, prečudna je tale navada -»Pivce za živce« in»Rum za pogum« ki nas vsevprek napada, a ne sprejema je moj razum in čudno se mi zdi, zakaj popiva toliko ljudi. Otroci kličemo na ves glas: »Pustite alkohol, mislite na nas!« MAŠA HOZJAN, 4. A OŠ FRANCETA PREŠERNA
ČRENŠOVCI
***
Mentorica prof. Vida Dugar je k tej pesmici pripisala, da je nastala pri dodatnem pouku slovenščine na razredni stopnji, ko so razmišljali o alkoholu -grdi in nevarni razvadi starejših, ki je nevarna tudi za mlade. Res je!
Moja za^id^aa^a o aa^dja
Dandanes nasilje ni neznana beseda. Dogaja se vsak dan in marsikje - na igrišču, cesti, v šoli in celo doma. Kaj naj storim, če me kdo izsiljuje? Izsiljevalcu obljubim, da bom storila, kar mi naroči. To povem učitelju, ravnatelju, socialni delavki ali staršem. Če pa le morem, se izognem osebam, ki te izsiljujejo. Ko pa ni druge rešitve, moramo poklicati policijo.
SANJA ZVER, 3. D OŠ III M. SOBOTA
^da a ^o^da
Pred kratkim sem bila s sestrico in staršema v gozdu. Imeli smo namen nabirati gobe.
Očka in sestrica sta hodila ob jarku, da bi našla jurčke, midve z mamo pa sva iskali druge vrste gob. Naenkrat sem zagledala polno dežnikaric. Poklicala sem mamo, da sva jih skupaj nabrali in dali v košarico. Tudi Anja in oče sta imela veliko jurčkov. Zagledali smo tudi precej kostanjev in jih prav tako nabirali. Ko v košari ni bilo več prostora, smo se odpravili domov.
Bila sem zelo vesela, da sem lahko ta dan preživela z družino.
KATJA SENEKOVIČ, 3. RAZ. OŠ APAČE
Srednja kmetijska šola Rakičan je imela pred nedavnim prvi športni dan v novem šolskem letu. Na programu so imeli med drugim tudi orientacijski pohod, na katerem je dijakinje in dijake čakala tudi nenavadna naloga - »skakanje pisma«. Ta zanimiva otroška igra je šla enim bolje, drugim slabše od rok oz. nog. (JG)
Kdo &o aa^edd aajdefaoo k^daCeol
Zveza kulturnih društev Lendava si ji omislila nekoliko nenavadno akcijo - vabi otroke, da prinesejo na ogled ptičje krmilnice, ki so jih izdelali sami, v vrtcu ali šoli, lahko tudi skupaj z dedki in očeti. Ocenjevali jih bodo 24. novembra ob 15.00 pri Ribiškem domu v Lendavi, najlepše, najboljše in najbolj praktične krmilnice pa bodo tudi nagradili.
-aj

V torek, 24. oktobra 2000, je na naši šoli gostovala bremenska gledališka skupina Theater 62 s priredbo Grimmove pravljice Breriienski godci. Učenci nismo slišali le pristne nemške govorice, ampak smo lahko v igrici sodelovali in jo skupaj z nemškimi gosti tudi zaigrali. Doživetje je bilo enkratno. Želimo si čim več takih srečanj.
DOPISNIŠKI KROŽEK OŠ BELTINCI
VESrNIK, 23. november 2000	NA SCENI
Napovednik koncertov
Prepričali s spretnostjo in znanjem
Vaša čustva!
Murska Sobota
7.	decembra: Renato Chicco & String.si + Alenka Godec, grajska dvorana
14.	in 15. decembra: Shirlie Roden, cerkev oz. kino
16.	januarja 2001: Marta Zore, Zvezda
Ljubljana
23.	novembra: Vlado Kreslin in Mali bogovi + Beltinska banda + Katice + AH Capone Štrajh Trio, Cankarjev Dom
24.	novembra: Alvaro Pierri, CD
25.	novembra: Cheikh Lo, CD
1.	decembra: The Vandals + The Ataris + Use-less ID, Gala hala Metelkova
16.	decembra: Lalo Schifrin, CD
28. januarja 2001: Offspring, hala Tivoli
18.	marca 2001: Magic Of The Dance, hala Tivoli
Gradec
26. novembra: Septeto Nacional Cuban Night (preloženo na pomlad 2001!)
2. decembra: The The, Orpheum
8. decembra: Motorhead, Orpheum
Zagreb
12. decembra: Apocalyptica, Tvornica
10. januarja 2001: The Glenn Miller Orche-stra, Vatroslav Lisinski
poletje 2001: Pink Floyd, ?
Zmaga »ujeta v pajčevino«
Uspeh dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Radenec
V
S
est dijakov tretjih in četrtih letnikov Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih, prihodnjih gostinskih tehnikov, je v sprem-
Na Motorheade samo za 6000 tolarjev!
Soboški Mladinski in informativno-kulturni klub (MIKK) obvešča vse zainteresirane ljubitelje skupine Motorhead, da bo organiziran prevoz na koncert Lemmyja in njegovih pajdašev 8. decembra v graškem Orpheumu. Cena prevoza in vstopnice je samo šest tisoč tolarjev, prijavite pa se lahko osebno v MIKK-u ali po telefonu številka 041 936 159 ali (02) 5349 890 do 28. novembra.	^K
stvu dveh mentorjev potovalo na letošnji gostin-sko-turistični zbor, ki je bil tokrat v Kranjski Gori. Na tekmovanju, kjer je sodelovalo devet srednjih šol iz vse Slovenije, so dosegli največ točk in osvojili zlato medaljo.V Vestniku smo dogodek informativno že predstavili, zdaj pa smo želeli nekoliko več izvedeti o tekmovanju in mladih.
S svojim delom so na komisijo naredili najboljši vtis Damjan Smodiš iz Črenšovec, Petra Kovač iz Segovec, Lidija Baša iz Kamovec, Alenka Zemljič iz Radenec, Nataša Kuzmič iz Motovilcev in Urška Bagola s Cankove, ki pa je na dan našega obiska v šoli manjkala. V Kranjsko Goro so prispeli dan prej, kjer je bilo že nekaj predstavnikov šol, vendar jih je ve-
čina prišla na dan tekmovanja, tako da ni bilo prave možnosti za medsebojno spoznavanje. Strah, napetost in tekmovalni duh so se stopnjevali s približevanjem ure za začetek tekmovanja. Tudi mladi tekmovalci iz radenske šole priznavajo, daje bilo nekaj »zdravega« strahu, ki pa je moral pred ocenjevalno komisijo ostati skrit. V petinštiridesetih minutah so morali »naši« dijaki pokazati kar največ sproščenosti in prijaznosti, seveda ob odločnem in natančnem pristopu ter znanju in spretnosti. Na tekmovanju z naslovom Semena v naši prehrani kot hladna in topla predjed so se mladi Pomurci izkazali s toplo
Damjan Smodiš
Film: Hipnoza
Zmešnjava občutkov
Z
nani filmski igralec Kevin Bacon (Flatli-ners, Footloose ...) se je v zadnjem času poskusil v dveh filmih z nenavadno vlogo,
ki sega iz območja naravnega, a obakrat je ostal
njegov poskus brez učinka. Sicer je treba priznati, da je bil v obeh filmih najboljša točka, za katero so drugi soigralci zaostajali, toda kakšnega trajnega spomina zato ne bo zapustil.
V znanstvenofantastični srhljivki Mož brez telesa
iz varne daljave. Tudi sin Jake s svojo
samo občutek frenetične zmešnjave. Poleg tega vloga Kevina Bacona ne poteka linearno, ampak je protislovna, saj se na začetku želi rešiti stanja hipnoze, kasneje pa postaja zaradi nje glavni rešitelj. Nelogična je tudi flegmatična mirnost lle-anne Douglas, ki pravzaprav vse skupaj povzroči, pozneje pa dogajanje opazuje
vlogo ne bo spodbudil kakšnih posebnih simpatij, ampak bo prej šel na živce. Konec filma in razplet pa je v bistvu takšen, ki gledalca nehote prisili k vprašanju: »Zakaj so se vsi skupaj sploh tako razburjali?«
Stir Of Echoes, ZDA 2000. Režija: David Koepp. Igrajo: Kevin Bacon, Kathryn Erbe, lleanna Douglas, Kevin Dunn, Liza VVeil. Dolžina filma: 100 minut.
Vestnikova ocena: 2. Ocena igre: 3.
TOMO KOLEŠi
(Hollow Man) je igral nevidnega znanstvenika, v novem filmu podobne zvrsti z naslovom Hipnoza (Stir Of Echoes) pa je delavec in rocker Tom, ki se je z ženo Maggie (Kathryn Erbe) in sinom pred kratkim preselil v mirno sosesko v predmestju Chicaga. Toda kmalu se idilični mir podre, ko ga ženina sestra (lleanna Douglas) na zasebni zabavi hipnotizira. Tom ima namreč vizije o Sa-manthi, dekletu, ki je
pred meseci izginilo prav v njihovi soseski, za katero se izkaže, da ni tako mirna, kot se je zdelo na prvi pogled. Poleg tega pa se doma čudno obnaša tudi sin Jake, ki pravi, da se lahko pogovarja s Samantho, ker je ta po njegovem že samo duh. Vam je kaj znano?
Film Hipnoza se obupno trudi, da bi bil podoben uspešnici Šesti čut, a ni niti njegova bleda kopija. Režiser David Koepp (Trigger Effect, scenarij za film Carlito s Way in vloga v Jurskem parku) poskuša sestaviti zgodbo in razplet iz številnih razbitih fragmentov v mozaik, a mu to ne uspeva, zato pri gledalcu vzbuja
Nova plošča iz domačih logov
Prleški rockerji Dežurni krivci se po uspešnem nastopu na Novem rocku 2000 pripravljajo na izid prvenca. CD-plošča z naslovom Nikogaršnje mesto - daleč od ljubezni bo izšla predvidoma konec novembra. Vse pesmi so posnete v studiu Kif- kif v Ljubljani. Plošča bo izdana v samozaložbi, na njej pa je dvanajst avtorskih pesmi, enajst s slovenskimi besedili, ena pa je v angleščini. Vse o Dežurnih krivcih najdete na naslovu www.geocities.com/krivci.
TK, MČ
Pojdi domov in vadi!
Severno primorska skupina Elvis Jackson, že večkrat videna tudi v naših krajih, ima novo zgoščenko z naslovom Go Home and Practice s precej kontroverznim ovitkom, ki ga je oblikoval Engels iz Racije v studiu Kladivo. Na albumu so poleg novih pesmi še tri bonus skladbe iz kratkometražnega mladinskega filma Jezni. Tudi na novi zgoščenki Elvisi drvijo skozi punkrock, reggae, ska in metal, besedila pa so obarvana z obilico humorja. Mogoče bi lahko še v večih pesmih bolj uporabili simpatična trobila, kot je to primer v komadu I Want My Beer. Več o skupini lahko najdete na spletnih straneh: www.rockvibe.com. TK
Lidija Baša
predjedjo, poimenovano oda semen ob harmoniji zelenjave ter hladno predjedjo, poimenovano sok paradižnika, ujet v pajčevino. Lidija je pripravila hladno predjed, toplo začetno jed Nataša, Petra pa je bila rezerva, to pa je pomenilo, da je morala
znati pripraviti obe jedi. Damjan in Alenka sta potem to
tudi postregla (Urška je bila rezerva) in oboji so imeli na
voljo po petinštirideset minut. Postrežba je potekala na
francoski način, ki velja za najzahtevnejšo obliko, kjer se
lahko odločijo, ali bodo gostu jed ponudili ali delili na krožnik. Ocenjevanje je potekalo na podlagi sprejema gostov ter dekoracije mize. V strežbi so dosegli največ možnih točk in si s tem priborili zlato medaljo, enako tudi za jedi.
Poklic
Alenka Zemljič
njihove prihodnosti?
Damjanu je to delo zelo všeč, saj je precej razgibano, hkrati pa tudi dokaj zahtevno in naporno, saj moraš delati tudi med prazniki. Razmišlja o tem, da bi se v tej smeri še naprej izobraževal, torej da bi se vpisal na fakulteto, vendar zaenkrat še ne ve, kakšne bodo možnosti za to. In kaj počne v prostem času? Izkoristi ga za počitek, najbolj pa se sprosti ob poslušanju glasbe. Tudi Petri je to delo všeč in verjetno bo nadaljevala študij na tem področju. Če ji ob učenju ostane kaj prostega časa, se ukvarja z zbiranjem znamk, še najraje pa se s kolesom za-
Nataša Kuzmič
Petra Kovač
pelje do prijateljice. Lidiji se zdi ta poklic zelo zanimiv, je pa že prepričana, da bo nadaljevala izobraževanje s študijem. Pravi, da nima veliko prostega časa, zelo rada pa posluša glasbo. Alenka meni, da se v šoli naučijo veliko zanimivih in praktičnih stvari, tako da lahko znanje uporabiš tudi v vsakdanjem življenju. Kljub vsemu pa Alenke ta smer ne zanima toliko
in upa, da bo lahko nadaljevala študij na pedagoški fakulteti, na smeri razredni pouk. Najraje se sprosti ob branju knjig, in ker imajo doma konja, tudi ob jahanju. Nataši je ta poklic prav tako všeč, vendar je prepričana, da bi čez nekaj let zanj izgubila zanimanje, zato bo nadaljevala s študijem na živilskem ali sanitarnem področju. Pravi, da zelo rada potuje in njena največja želja je videti Pariz, v Sloveniji pa se najraje odpravi na Gorenjsko.
Sproščenost in ambicioznost v njihovih odgovorih vsekakor dokazujeta, da so si nagrado upravičeno prislužili in da so pripravljeni še na podobne podvige tudi v prihodnje, vendar bo zdaj njihova šola življenje.
DARJA TIBAOT
FOTO: JURE ZAUNEKERi
Nekoč
Nekoč, ko boš odrasel, ko boš poznal ljubezen, boš vedel, da ljubezen boli, da, boli, če ni uslišana. Jaz vem že zdaj, kaj je neuslišana ljubezen, a tudi ti boš vedel.
Nekoč, nekoč...
Alenka
Potrditev
Če kličem te, je razlog več, da pogrešam te, rada bi s teboj bila, a na poti še je ovira, ki nama pot zapira. Lahko, da to oviro odvrževa in se s posledicami sprijazniva in se ljubezni najini predava.
Ostane pa še nekaj lahko, da se zaradi ovire mučiva tako, pa četudi se imava rada zelo, lahko to naredi še večjo rano, ker življenje je majhno trpljenje, lahko ga zamenjaš za veselje, a midva potrebujeva za srečo najino to hudo dovoljenje.
Majči
Preden grem
Dovoli mi, da preden grem, ti nekaj besed v slovo povem. Bila so leta, ko nisem vedela, kaj ljubezen in kaj trpljenje je. Nato prišel si ti in s tabo sem spoznala, kaj pomeni ljubiti in kaj pomeni trpeti. Dolgo že ljubim in dolgo trpim.
Nekoč, ko zopet se pogleda najina srečala bosta, še vedno bom ljubila, a trpela več ne bom.
Takrat boš zame le človek iz množice ljudi.
Tamarine
Ti misliš
Ti misliš, da sem srečna, ker to moj pogled kaže. Ti misliš, da nocoj spim, ne spim, ker po tebi hrepenim. Ti misliš, da vsaka trava zame predstavlja cvetove.
Ti misliš, če srečen si ti, da srečni smo mi vsi.
Teja
Odšel si
In ti, ki sem te ljubila, si odšel, ne jokam in nisem sama, a mogoče boš nekoč spraševal, zakaj te nisem prosila, da se vrni nazaj, in jaz ne bom več govorila, ker črna zemlja me bo prekrila.
Nataša C.
Ne čutim...
Ne vidim tvojih zelenih oči, ne vidim nasmeška na tvojih ustih, ne vidim tvojega prelepega obraza, pramena tvojih svetlih las. Ne čutim tvojega dotika, ne čutim tvojih rok, ki so me nežno objeti znale. Kam je šlo zdaj vse to, kar pred štirimi meseci še vse moje je bilo.
Seny
Kdo
Kdo je tako nor, da prenaša vse to, ta dobro ve, da nikoli srečen ne bo!
P. P.
Vrni se biser
Lahko se boš predala drugemu, toda on te ne bo ljubil bolj iskreno in čisto kot jaz, njemu ne bo tvoja sreča bolj sveta kot meni. Vse svoje življenje, vse, moj biser, posvečam tebi, in to zato, da bi te še bolj osrečil in bil vreden tega.
... živim v upanju...
Ti vzel si mi vse
Ti vzel si mi vse, v kar verjela sem, moje sanje in želje, moje telo in srce, ne maram te, ker vzel si mi vse, kar poberi se, težko mi je in ne vračaj se, ker vrnila ti bom udarec nazaj, zato se z mano ne igraj. Zastonj sem ti verjela, te za dobrega fanta imela, saj svoj značaj si skrival in načrt koval za prikupnim obrazom in uničil me z nepričakovanim mrazom.
Sonja Š.
22	DOBRO JE VEDETI
23. november 2000, fiSIlK
OVEN
Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na vsak način splača potruditi.
On: Treba bo pogledati realnosti v oči in se sprijazniti z nastalo anarhijo, ki je zavladala v tvojem poslovnem življenju. Je že res, da ni nikoli prepozno, toda samo besede ne bodo kdo ve kako pomagale.
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Prhljaj
BIK
Ona: Preveč skrbi si delaš s tem, kako ustreči drugim. Zakaj ne bi enkrat najprej pomislila tudi nase. Svoja zanimanja boš razširila na povsem nova področja, kjer te čaka še marsikatero neprijetno presenečenje.
On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali ni že čas, da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni? Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se uprl skušnjavi, ki jo zate pomeni vsak poslovni izziv.
d.d.
MURSKA SOBOTA
BREZOV LOSION
DVOJČKA
Ona: Prijatelju boš naredila ogromno uslugo, ki ti jo bo povrnil na najlepši možen način - najlepši vsaj zate. Toda nikar se ne zanašaj na kakršnokoli trajno kombinacijo, ampak raje uživaj, dokler še lahko.
On: Zaradi poslovnih interesov se boš znašel v precej kočljivem ljubezenskem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj lahko pretirana resnost prinese kvečjemu še večjo zmedo in nezaupanje.
RAK
Ona: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki ti bo odkrilo marsikaj takega, kar bo uporabno. Konec tedna se boš odlično zabavala, vendar pa ima vse svoje meje. Pazi, da ne boš na koncu prevarana prav ti sama.
On: Z ostro pripombo boš užalil staro prijateljico, ki si že dalj časa prizadeva, da bi postala tudi nekaj več. Dobro premisli, ali je to res tisto, kar si želiš, ali pa je vse skupaj le posledica nagovarjanja tvojih znancev.
LEV
Ona: Dosegla boš tisto, za kar si prizadevaš že dalj časa, a kaj hitro boš spoznala, da si se ponovno zmotila. Bilo bi veliko bolje, če bi del te energije posvetila tudi svojemu poslovnemu življenju, ki je trenutno pravi obup.
On: Nikar ne postavljaj svojega ugleda na kocko, saj sedaj ni ravno čas, da bi se igral s srečo. Poskusi raje z malo varnejšimi naložbami, ki sicer prinašajo manjši dobiček, pa je zato zanesljiv.
ako kot drugje po telesu, se tudi na glavi koža obnavlja. Stare celice se neopazno odluščijo. Nor-
malni proces obnavljanja traja 28 dni, pri prhljaju je ta proces skrajšan na vsega 5 dni. Posledica so velike neenakomerne in prezgodaj zrele celice, združene v skupke po najmanj 500 celic. Te celične združbe predstavljajo tako zelo nadležne luske.
Za navadnim prhljajem oboleva 10-20 odstotkov prebivalstva. Od notranjih vzrokov za nastanek prhljaja so pomembne motnje v nastajanju loja in znoja, obolenja želodca in črevesja, spremembe v hormonskem ravnotežju in danes vse pomembnejši razlog - stresna delovna mesta zaposlenih. Prhlaj se ponavadi pojavi šele s puberteto in je najbolj izrazit med 20 in 40 letom starosti. Tipični čas poslabšanja sta pomlad in jesen. Notranjim dejavnikom se pridružijo, še zunanji. Sem spadajo predvsem infekcije kože na glavi, povzročene z
bakterijami (stafilokoki, korinebak-terije...) ali glivicami.
Meje
samozdravljenja
V primeru, ko je koža glave pordela in poleg tega močno srbi in se rosi, se tvorijo kraste ali izpadajo lasje močneje kot običajno, je potreben obisk pri specialistu -dermatologu. Kajti pri tovrstnih simptomih se za prhljajem lahko skrivajo kontaktna alergija, psoria-za, nevrodermitis, mikoza, lahko tudi motnje v porožehevanju kože. Prav tako obiščemo dermatologa, če se pojavi prhljaj pri otrocih.
Terapevtski ukrepi
V principu imamo tri možnosti lokalnega zdravljenja:
-	sprememba mikroflore na glavi z zaviranjem glivic (antimikotiki)
-	odstranjevanje lusk (keratolitiki)
- zaviranje čezmerne delitve celic (keratostatiki)
Zelo pogost vzrok prhljaja je čezmerna naselitev zgornje plasti kože z mikroorganizmom Malas-sezia furfur. Z uporabo antimiko-tičnih šamponov zdravimo vzrok obolenja. Pri tem se držimo navodil farmacevta ali zdravnika.
Od keratolitikov je daleč najbolj priljubljena salicilna kislina v 1- do 10-odstotni koncentraciji. V glavnem predpisujejo dermatologi magistralna zdravila, ki jih za posameznega pacienta izdelamo v lekarnah.
V skupino keratostatikov spadajo katrani, ihtiol, selendisulfid, kadmijeve in cinkove spojine. Njihova uporaba naj bo časovno omejena. Katrani v medicinski uporabi so danes že skoraj brez vonja, primerni pa so tudi pri mastni in srbeči koži. Njihova slaba lastnost je fotosenzibilnost.
Selenove spojine v obliki suspenzij, šamponov in losjonov ne smemo uporabljati neprekinjeno dalj časa, saj dražijo oči in sluznice. Po uporabi šamponov lase dobro izperemo. Selen gladi kožo s
povečanim izločanjem lipidov v žlezah lojnicah.
Uporaba kadmijevih spojin je zaradi ekološkega vidika sporna in zastarela, saj spada kadmij med težke kovine.
Pripravki s cinkovimi spojinami delujejo na kožo glave enako kot selenove spojine. Zaradi povečanega izločanja lipidov so primerni za suho, luskasto kožo.
Poleg teh učinkovin vsebujejo pripravki tudi eterična olja, ki lajšajo srbež in povečajo prekrvavljenost kože.
Dodatni napotki za obvladovanje prhljaja:
Kratka frizura omogoča lažjo nego in zdravljenje.
Dvakrat tedensko umivanje las zadošča.
Praskanje po glavi poveča vidljivost lusk in olajša infekcijo.
Trdih krtač in ostrih glavnikov ne uporabljajmo.
Pretopla voda in sušenje z vročim zrakom mastita lasišče.
Za umivanje uporabljamo nežne otroške ali medicinske šampone.
Pri močnem izpadanju las in spremembah na lasišču pojdimo k dermatologu.
Literatura: PTA Heute, Michael Schmidt, Beratungsthema Kopf-schuppen, 1171-1174
JOŠAR EDITH, MAG. FARM. SPEC. ■
Evropska socialna listina
DEVICA
Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, pa četudi te bo nekdo prepričeval o popolnoma nasprotnem. Raje se prepusti trenutnemu utripu in si privošči tudi tisto, čemur si se izmikala. Uspelo ti bo!
On: Treba bo potrkati na prenekatera vrata, preden se ti bo uresničila tvoja stara želja. Ti pa si kar nekoliko prelen ali enostavno misliš, da se bo vse dobro končalo. Stori no že nekaj, da ne bo prepozno!
TEHTNICA
Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo. Ti pa boš uživala in se predvsem posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje na denarnem področju.
On: Mislil si že, da je vsega konec, pa se je v tebi znova silovito prebudilo nekdanje čustvo. Mogoče ti bo celo uspelo, saj je prijateljica sedaj veliko manj trmasta. Seveda bodi previden in predvsem realen.
Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo iub deževnemu in hladnemu vremenu, ponujali 17
rabljenih avtomobilov. Od teh so prodali le dva, in sicer Opel Astro Caravan 1,7 D, letnik 1991, prevoženih 98.000 kilometrov, za 550.000 tolarjev, in Zastavo 128, letnik 1988, prevoženih 86.000 kilometrov, za 60.000 SIT.
ŠKORPIJON
Ona: Ne bo ti uspelo prepričati prijatelja, zato raje odnehaj, dokler je še čas. Ne poskušaj ujeti nemogočega, ampak počakaj, da bo nemogoče ujelo tebe. In ta dan sploh ni tako daleč, kot si misliš.
On: Kar naenkrat se boš znašel pred kočljivo odločitvijo, ki bo odločala o tvojem nadaljnjem življenju. Nikar se ne prenagli, ampak raje dvakrat premisli, da ti kasneje ne bo žal. Pričakuješ lahko pomemben telefonski klic.
Cena
Znamka
Letnik Kilometri
Peugeot 405 GL	1991	178.000	750.000 SIT
VW Golf D 1,6	1986	180.000	250.000 SIT
VW Golf D 1,6	1988	116.000	400.000 SIT
Jugo Koral	1990	119.000	120.000 SIT
Suzuki Swift 1,3 GTI	1990	101.000	700.000 SIT
Opel Kadet 1,3	1986	116.000	180.000 SIT
Renault 5 Campus	1992	121.000	360.000 SIT
Mercedes 190 D	1985	139.000	1.000.000 SIT
Z našega štedilnika
STRELEC
Ona: Prišel je čas, ko se boš morala dokončno odločiti, komu posvetiti svoja čustva, vendar se bo pojavil nekdo, ki ti bo še dodobra prekrižal tvoje načrte. Ob koncu tedna se ti obeta prijeten obisk.
On: V tednu pred teboj te čaka cel kup nepričakovanih dogodkov, ki jih boš po temeljitem premisleku vendarle uspel strniti v razumljivo celoto. Šele takrat se boš zavedel, da si s stvarjo preveč odlašal. Pohiti!
Juha iz kislega zelja
Kunec s suhimi slivami
KOZOROG
Ona: Poskusila si, a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne oziraj na pretekle neuspehe, ampak živi za prihodnje uspehe. Partner te bo gnjavil zaradi malenkosti, tebi pa bo na koncu vse skupaj prekipelo. On: Poslovna uspešnost ti bo začela počasi presedati in kaj kmalu se boš zalotil, da ti pogled zahaja k prijetni sodelavki. Povabi jo na večerjo, saj ne moreš ničesar izgubiti, pridobiš pa lahko veliko.
Krompir s skuto Sestavljena solata
Sadne košarice
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
VODNAR
Ona: V zapleteni osebni zadevi se boš ravnala predvsem po svojem občutku, čas pa bo povedal, ali je bila odločitev prava. Nikar se preveč ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, raje si srečo prisluži.
On: Napeti odnosi v službi te bodo privedli drugam, kot bi si želel. Nikar se ne obotavljaj, ampak se poskusi čimprej pametno pogovoriti. Nameravana naložba sicer ni slaba, vendar bi kazalo še malce počakati.
RIBI
Ona: Nisi navajena hladnega ozračja, zato se v novi družbi težko znajdeš. Okušala boš srečo, vendar boš iskala še nekaj več. Je pač tako, da zate ni nič dovolj dobro in pokvarjeno obenem.
On: Treščilo bo kot strela z jasnega neba. Toda pazi se - tudi za najbolj očarljivim nasmehom se lahko skriva past, ki te lahko drago stane, vendar bo na koncu skušnjava le pretehtala zdravo pamet in kdo ve - mogoče bo prav prijetno.
juha iz kislega zelja
200 g kislega zelja, 80 g čebule, 40 g mesnate slanine, 160 g zelenjave (korenje, zelena, peteršilj), 150 g krompirja, 40 g masla, 10 cl kisle smetane, 15 g česna, 21 goveje osnove, sol, poper Zelenjavo očistimo, krompir olupimo in vse narežemo na lističe. Damo v lonec, zalijemo z govejo osnovo ali vodo, začinimo in kuhamo do mehkega. Ko sta zelenjava in krompir kuhana, pretlačimo. Na maslu prepražimo na kocke narezano čebulo, mesnato slanino in sesekljan česen. Dodamo kislo zelje in počasi dušimo. Ko je zelje zdušeno, ga zalijemo s pretlačeno juho, prevremo, dodamo kislo smetano, začinimo in postrežemo.
Kunec s suhimi slivami
1000 g kunca, 300 g suhih izkoščičenih sliv, 8 cl olja, 10 cl rdečega vina, 10 cl vode, 10 g sladkorja, 6 g škrobne moke, sol, poper
vropska socialna listina, ki določa temeljne socialne pravice, je eden najpomembnejših dokumentov Sveta Evrope na področju človekovih pravic. Potrdila jo je tudi Slovenija, in sicer z Zakonom o ratifikaciji Evropske socialne listi-
ne. S tem se je Slovenija zavezala, da bo spoštovala temeljne socialne pravice, ki jih vsebuje Evropska socialna listina.
In katere so temeljne pravice in načela Evropske socialna listine? Določeno je, da mora imeti vsak . možnost, da se preživlja s poklicem, ki ga je svobodno izbral, vsi delavci pa imajo pravico dp pravičnih pogojev dela. Poleg tega imajo pravico do varnih in zdravih delovnih razmer, do pravičnega izplačila, ki njim in njihovim družinam zagotavlja dostojen življenjski standard. Gre tudi za to, da imajo vsi delavci in delo-. dajalci pravico do svobodnega združevanja v organizacije na ravni države ali v mednarodne organizacije zaradi varstva svojih ekonomskih in socialnih interesov. Evropska socialna listina vsebuje še določila, po katerih imajo delavci pravico do kolek-
Očiščenega kunca narežemo na ne prevelike kose. V hladni vodi jih splahnemo in s krpo osušimo. Kose kunca natremo s soljo in poprom. Olje v kozici segrejemo, nanj položimo kunca in ga zlato rumeno opečemo. Opečenega podlijemo z decilitrom vode, pokrijemo in počasi dušimo do mehkega. Ob koncu dodamo posebej kuhane slive, ki jih skuhamo v vinu in vodi z dodatkom sladkorja. Soku od sliv primešamo škrobno moko, prilijemo h kuncu, prevremo, da se omaka zgosti, in postrežemo.
Krompir s skuto
800 g krompirja, 600 g skute, 20 cl kisle smetane, 2 jajci, sol, poper
Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na lističe. Skuto pretlačimo, primešamo polovico smetane, eno jajce in začinimo. Pekač namažemo z maslom, nanj položimo plast krompirja, nato skuto in nazadnje krompir. Prelijemo s preostankom smetane, v kateri smo razžvrkljali jajce. Pečemo v pečici 20 minut pri 170 °C.
Sadne košarice
300 g moke, 200 margarine, 50 g sladkorja, 1 jajce, 350 g mešanega kompota, 3 cl sadnega likerja, 10 cl sladke smetane
Margarino, sladkor in jajce penasto umešamo. Počasi primešamo moko in dobro pregnetemo. Testo položimo na desko in razvaljamo tri milimetre na debelo. Izrežemo kroge in z njimi obložimo okrogle modelčke premera 5 cm. Kroge testa prebodemo z vili-co. Pečemo 10-15 minut pri 180 °C. Ohlajene košarice nadevamo z mešanim sadjem, ki smo mu dodali sadni liker. Okrasimo s stepeno sladko smetano in takoj postrežemo.
tivnih pogajanj, otroci in mladostniki pa pravico do posebnega varstva pred fizičnimi in moralnimi tveganji, ki so jim izpostavljeni.
V primeru materinstva imajo zaposlene ženske pravico do posebnega varstva. Nasploh pa ima vsakdo pravico do ustreznih storitev pri poklicnem usmerjanju z namenom, da se mu pomaga pri izbiri poklica, ki je v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi. To velja tudi za poklicno usposabljanje. Po Evropski socialni listini ima vsakdo pravico izrabiti vse možnosti, ki mu omogočijo uživanje najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda. Prav tako imajo delavci in osebe, ki jih ti vzdržujejo, pravico do socialne varnosti, posamezniki, ki so brez zadostnih sredstev, pa imajo pravico do socialne in zdravstvene pomoči. Invalidne osebe pa imajo pravico do samostojnosti, vključitve v družbo in sodelovanja v življenju skupnosti.
V nadaljevanju Evropske socialne listine je govor tudi o družini kot temeljni enoti družbe, ki mora imeti zagotovljen svoj polni razvoj ob ustreznem socialnem, pravnem in ekonomskem varstvu. Državljani katerekoli pogodbenice imajo pravico do vključitve v kakršnokoli pridobitno dejavnost na ozemlju katerekoli druge pogodbenice enakopravno z državljani te države, razen kar zadeva omejitve, ki temeljijo na obvezujočih ekonomskih ali socialnih razlogih. Tako imajo zdomski delavci pravico do varstva in pomoči na ozemlju katerekoli druge pogodbenice.
Zapisane so tudi posamezne pravice delavcev. V zvezi z zadevami, povezanihni z zaposlitvijo in poklicem, imajo pravico enakih možnosti in enakega obravnavanja brez razlikovanja na podlagi spola. V podjetju je treba delavce obveščati in se z njimi posvetovati, saj imajo le-ti pravico do sodelovanja pri določanju in izboljševanju delovnih razmer in delovnega okolja v podjetju. To velja tudi za pravice do varstva v primerih prenehanja delovnega razmerja.
POVZETEK PRIPRAVIL MILAN JERŠE ■
za zdravje in dobro počutje
VBTIR , 23. november 2000
DOBRO JE VEDETI
23
Ali je že čas za Vrtn obrezovanje dreves?
Besede j Mod
lato ... popolna kovina, simbol spirale, odsev ne-beške svetlobe ... Čas... prihajajočega leta, smeha, dobrih želja, končanih projektov in žarenja nasploh...
Zlato in čas sta združljiva elementa, ki si ju najprej predstavljamo v obliki ure, ki usmerja časovne dogodke. Včasih ju povezuje tudi rek Imel si zlati čas... In prav ta je tukaj, da bomo na prihajajoči mesec pripravljeni tudi z obleko, v kateri bomo žareli še bolj.
Alkimisti so si nekoč prizadevali pridobivati zlato iz drugih kovin. Vsi procesi so bili oviti v skrivnost in le-
ta je zlato spremljala od antike naprej. Še danes je pridih pravljične skrivnostnosti potreben za čudovito razpoloženje. Formule ni, vendar pa vemo, da je obleka lahko eden ključnih elementov.
Dolge obleke. Imajo tanke naramnice, ki dovoljujejo, da bežen pogled leže na gola ramena. Pot mu zastira le prosojen šal, ki nežno sledi telesu in mehko pada preko bokov. Poleg večne male črne obleke se lahko odenemo v zlati material,
ki nas bo to zimo še posebno grel. Čipke. Pogosto so v kombinaciji s perjem in bleščicami. Včasih le obrobljajo globoke dekolteje, drugič posnemajo korzete, pod katerimi se bohotijo bogate krinoline.
Krzno. Umetno ali pravo je v obliki šala najboljši plašč.
Dekolteji. Nekateri se drzno prib-liži/jejo pasu, drugi pa diskretno prikrivajo, da bi lahko pokazali hrbet.
Rokavice. Visoke damske rokavice
elegantno dopolnjujejo slavnostne obleke. So kot nalašč zato, da poudarijo dragoceno zapestnico, ki jo ob slavnostnih trenutkih pripnemo čeznje. Oblikovalci s svetovnih modnih prestolnic prisegajo na več (tudi po dvajset) zlatih ali pozlačenih zapestnic, ki v koncentričnih krogih plešejo v ritmu našega gibanja.
Večnost trenutka je ujeta v skrivnost. »Zlati čas« nam dovoljuje, da se nanj pripravimo individualno.
TATJANA KALAMAR ■
od 25. do 30. 11. 2000
nemogoče je mogoče
KOVINOTEHNA
S
X
Ul
i
o


00 ,SIT
Mini sekljalnik Y-92 MOULINEX
- prostornina: 0,2 litra
- kovinski nož
- zaščita: delovanje je možno samo, če je pokrov zaprt
- moč: 260 W
Cvrtnik A-08 MOU
-	prostornina: 2,5 litra
-	dvojno izolirane stene
-	termostat s posebno stopnjo za globoko zmrznjena živila
SIMBOLNA SUKA
Kombiniran šted
GORENJE K 245 - steklena snemljiva





S Kartico Kovinotehna za gotovino, do 5 % popust!

- EKO emejT
-vrjavi barvi
pečniška vrata
- električni vžig gorilnikov
Hladilnik GORENJE K 25 B
- zamrzovalni del neto: 68 i
- hladilni del neto: 190 I
DOHODNINE
•"H.—r^mrzovaina zmogljivost 3,5 kg/24 h - mere: (š/v/g) 60 /143,5 / 60 cm - energijski razred B OLAJŠAVA PRI NAPOVEDI
Prodajni center v Murski Soboti Plese i, tel.: 02/530*26-30
pokrajini ob Muri so nekateri že začeli obrezovati drevje. Ali je to pravi čas, pa je vprašanje. Drevesa so živa bitja, ki so kar se da dobro prilagojena rastiščnim razmeram. Pri nas vso * rast zaznamuje menjavanje letnih časov. Imamo obdobje, ki je za rast rastlin primerno, to je poletje. Temu sledi čas, ko se razmere za rast rastlin poslabšujejo, to je jesen, nato nastopijo razmere, ki niso samo neugodne za rast, so tudi nevarne za rastline.
Tem nevarnim zimskim razmeram so se rastline prilagodile na razne načine. Mnoge pustijo čez zimo samo semena, ki spomladi vzkalijo, npr. mnogi pleveli, nekatere odvržejo nadzemne dele čez zimo in se skrijejo v zemljo, drevesa pa se nimajo kam skriti. Redka drevesa pri nas ohranijo čez zimo listje, a še to je drobno in kar se da prilagojeno zimskim razmeram (smreka in bor). Pri nas, v pokrajini ob Muri, ni doma nobeno drevo, ki bi ohranilo čez zimo velike liste, tista, ki jih vidimo po parkih in vrtovih, so prinesena od drugod, večini od teh že v normalnih zimah ne zmrzne samo listje, temveč tudi več ali manj lesa. Odpadanje listja je najbolj viden znak, da so se v rastlinah zgodile velike spremembe. Stanje, v katerem so, bi lahko primerjali s spanjem, ko se organizem ne odziva na morebitne dražljaje ali poškodbe. To spanje ni vso zimo enako globoko, najtrdnejše je pred nastopom zime in na začetku zime, konec novembra in v decembru.
Speča drevesa se ne odzivajo na poškodbe, ki jih povzročamo z rezanjem vej, to pomeni, da ne morejo začeti celiti z obrezovanjem povzročenih ran. Najbolj zahrbtni škodljivci dreves ne počivajo pozimi, to so lesne gobe. Drevesa imajo veliko sposobnost, upreti se tem škodljivcem, vendar ne pozimi. Ta sposobnost je odvisna od rasti, ker pa te pozimi ni, se začnejo rane celiti šele spomladi, ko postanejo vejice muževne. Trosi gliv so imeli dovolj časa, da se v toplih zimskih dneh vrastejo v les, kjer začnejo svoje razdiralno delo, ki včasih traja tudi več desetletij, preden se opazijo posledice.Stroka je temeljito proučila vpliv časa obrezovanja na rast in razvoj dreves ter ugotovila, da je najboljši čas za obrezovanje, ko je rast najbolj bujna. To je v nasprotju z mnenjem, da drevesa obrezujemo
pozimi, je pa res, da pozimi ni drugega dela, to delo se pa da lepo opraviti. Že dolgo je v praksi znano, da za mraz najbolj občutljiva drevesa, kot je oreh, obrezujemo v juniju, ker se rane najbolje celijo. Podobno velja za breskve in številne cvetoče okrasne drevnine, ki jih obrezujemo po cvetenju. Tudi mnenje, da se seka les samo pozimi, ne velja več v celoti, kakovost lesa je bolj odvisna od ravnanja z njim
po poseku kot od časa poseka. Seveda so kot povsod v naravi tudi pri tem izjeme. Za dobro in dolgo življenje dreves bi bilo priporočljivo, da jih začnemo obrezovati v času, ko popušča zima in se začne podaljševati dan(druga polovica februarja). Čeprav je lahko pozimi prav lepo vreme, si lahko naredimo škodo, zato prevelika vnema v primeru obrezovanja dreves ni primerna.	A. Š. ■
Cene (SIT) na tržnicah
Sadje in	Murska Gornja
zelenjava	Sobota	Radgona Ljutomer Maribor
Jabolka .......... 100-150.......... 140.............60......... 120
Hruške.........	200-300............250...........300..........250
Pomaranče............. 250........   250..........	250...........250
Limone................. 280...........350...........280..........250
Banane........... 140-180.............200...........180..........200
Kivi................... 400...........400...........400..........400
Solata endivija........ 250.......... 195...........250..........200
Rdeča pesa............. 180.......... 100...........200............-
Česen ................ 400............450...........300..........350
Rdečezelje............. 100.......... 110.......... 100..........100
Zeleno zelje......... 30-50.............50...........50...........30
Orehi-jedrca......... 1.200....... 1.000........ 1.100.............-
Kumare ............... 350........... 250...........280..........300
Korenček............... 250.......... 250...........200..........200
Paradižnik............. 350...........300.......300-350..........300
Paprika.......... 250-350.............500...........300......300-500
Čebula ............... 100.............80............80......... 120
Krompir................. 50............70............40...........40
FižoJ-zmje............. 400.......... 350...........350..........400
Šampinjoni............. 800	 -........... 600..........600
Peteršilj ,...l........ 450...........400	„..v..... 400..........500
Cvetača................ 350............350..........300..........300
Rdeči radič............ 400...........300...........300..........300
Mandarine........ 200-250..............250......200-250..........250
Ananas....................-.......... 400.......... 350..........400
Por.................... 400............400..........350..........250
Hren.................. 600.............800..........400........1.000
Zelena................. 300.............-	   350..........300
Bučke.....................-........... 350..........350..........300
Ohrovt....................-.......... 200...........200..........200
Kaki ................. 400............450...........350..........300
Belo grozdje ......... 400.............400..........400..........400
Grenivke............... 380...........250...........300..........300
Kisla repa............. 250.......... 180.......... 200	 -
Kislo zelje............ 250...........200.......... 200	 -
Črna redkev............ 150.......... 150	  200	 -
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš,
to pomeni.
da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo ?
•	zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj;
•	redno zaposlitev;
•	strokovno usposabljanje;
•	možnost dobrega zaslužka
•	ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
In kaj od vas pričakujemo ?
•	vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
•	delovne izkušnje v prodaji;
•	vozniški izpit B-kategorije;
•	sposobnost dobrega komuniciranja.
Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih:
Prekmurja in Prlekije za trženje osebnih zavarovanj, ter na območju občine Murska Sobota za trženje premoženjskih zavarovanj.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter potrdilo o nekaznovanju pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Murska Sobota Ulica arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri.
za zdravje in dobro počutje
24
O TEM IN ONEM
23. november 2Q00, »STIK
Velik uspeh Zdravilišča Moravske Toplice
motorna vozila
Ko je hrana pripravljena in postrežena z dušo
redi oktobra je potekal v Kranjski Gori 47. gostinsko-turi-stični zbor, kjer seje Zdravilišče Moravske Toplice odlično odrezalo. Prejeli so dve posebni priznanji in sedem odličij: trak kakovosti z lento je prejel Danilo Kozar, zlato me-
daljo za pripravo kunčje obare v kotličku Danilo Čurman, zlato medaljo v pripravi hrane pred gosti Vladimir Poredoš, bronasto medaljo so dobili še Zlatko Cifer v tekmovanju receptorjev, Ladislav Žižek za kulinarično razstavo ter Martina Tivadar v tekmovanju sobaric, priznanje v tekmovanju sobaric pa še Suzana
S
Gregorec.
Gospodarska zbornica Slovenije pa je podelila še dve prestižni priznanji Viktorju Vlaju - priznanje in zlato plaketo za pomemben prispevek k razvoju gostinske stroke in dolgoletno uspešno delo v gostinstvu Zdravilišča Moravske Toplice, Termam 3000 pa priznanje in zlato plaketo za prispevek k uspešnemu razvoju zdraviliškega in rekreacijskega turizma. Pogovarjali smo se s kuharjema in svojevrstnima umetnikoma Danilom Kozarjem in Danilom Gurmanom, ki že nekaj let tekmujeta v umetnosti kuhanja in dosegata lepe uspehe.
Danilo Kozar, vodja kuhinje v Ajdi, je za svoje delo prejel pet medalj. Njegova posebnost so šov plošče, ki jih pripravljajo za posebne priložnosti. Te morajo biti privlačne,
Danilo Kozar in Danilo Čurman.
Odranci
Občina je dobila od slovenskega sklada za razvoj in ohranjanje poseljenosti podeželja milijon tolarjev, ki pa jih ne bo treba vrniti. Denar bodo porabili namensko: za gradnjo meteorne kanalizacije ob zajetju krajevnega vodovoda.
V občinski gasilski vaji so sodelovali vsi gasilci z vso opremo in 3.200-litrsko avtocisterno »Gasili« so namišljen požar na Antolinovi mizarski delavnici in seveda tudi reševali ljudi. Reševalci so imeli na sebi tudi gasilne dihalne aparate. Prikazali so tudi gašenje s peno. Vajo je vodil častnik Bojan Raduha, podžupan Ivan Smolko pa je pohvalil uspešno posredovanje domačih gasilcev. (J. Ž.)
da takoj padejo v oči in da ob pogledu nanje človek kar zavzdihne. Pri svojem delu uporablja v glavnem surovine, ki jih ima doma skoraj vsaka gospodinja. Njegove umetnine nastajajo iz raznovrstne zelenjave, sadja, testenin, mesa, iz masla oblikujejo različne figure, testo pa se spremeni v školjke, košarice ... Ponavadi so te umetnine tako lepe, da ljudje s težkim srcem posežejo v vanje in jih razdrejo.
Danilo Čurman iz Term 3000 je prav tako eden od vrhunskih kuharjev, ki je za svoje delo prejel pet medalj. Letos je komisijo prepričal z receptom za kunčjo obaro, ki jo je postregel z ajdovimi žganci. V kunčjo obaro je vpletel sveže jurčke, korenček, peteršiljevo korenje, na koncu pa okus izboljšal še z vinom,
prekmurskim seveda, in tudi pri sestavinah je pazil, da je jedi dal identiteto s harmonijo začimb in sestavinami iz domačih logov.
O svojih kuharskih skrivnostih nista hotela govoriti, namignila pa sta, da jih imata, kot jih ima vsak dober kuhar. Pravzaprav so to tiste malenkosti, ki očarajo goste, ki se radi vračajo v njihovo »kuhinjo«. Z večeri prekmurske kuhinje pa gostujejo v najbolj znanih in odličnih hotelih po Sloveniji. Njihovi kuharji se ne odlikujejo samo na tekmovanjih, s svojim znanjem in kuharskimi spretnostmi vsak dan postrežejo svojim gostom. Tako imajo vsak torek zvečer v restavraciji hotela Ajda hladno-topli bife, kjer postrežejo s paleto predjedi, juh, toplih jedi, solat, slaščic. Gost doživi vrhunec ob flambiranju palačink in sadja.
Gostje so navdušeni. Mnogi želijo kuharske umetnine, ki ji jih je treba razdreti, da lahko poleg estetskega videza doživiš še skladnost in popolnost okusa, ovekovečiti, s kuharji seveda, s.svojimi kamerami in fotoaparati. Kuharji že dolgo niso več samo tisti, ki kuhajo za vrati kuhinje, ampak so tisti, ki znajo pihati na dušo najbolj zahtevnim jedcem in gurmanom. V njihovi navadi je, da se v restavracijah kuharji predstavljajo gostom, jim svetujejo, in jedi pripravljajo pred njimi. S tem neposrednim stikom gostom pričarajo domačnost.
In kaj je tisto, kar daje njihovi »kuhinji« prestiž? Kuharja sta skromna, kot da je odličnost, s katero postrežeta v svojih restavracijah, samoumevna. Dodajata edino, da je skrivnost dobre hrane v tem, da je narejena in postrežena z dušo.
P. R. ■
G. Radgona
Gornjeradgonski občinski svet je sprejel pravilnik o pomoči socialno ogroženim. Občina bo pomagala gmotno tistim ogroženim prosilcem, ki bodo izrabili vse druge poti za pridobitev podpore. Za take so s proračunom za prihodnje leto namenili štiri milijone tolarjev.
Pred kratkim je 24 obrtnikov z območja gornjeradgonske zbornice ustanovilo gradbeno in trgovsko zadrugo Čistol. Upajo, da bo njeno delovanje pripomoglo, da bodo samostojni podjetniki z območij gornjeradgonske, svetojurijske in radenske občine uspešneje konkuriralo pri pridobivanju določenih naložbenih in drugih del ter da bodo lažje prišli do ugodnih kreditov. (F. KI.)
ODKUPUJEMO VOZILA VSEH ZNAMK, starih do 7 let. Tel.: 02.564 95 86. m5590
CITROEN AX 1,1 TRE, letnik 1995, kovinsko siv, prevoženih 55.000 km, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 527 18 14. m5676
GOLF JX DIESEL, reg. do 6/2001, z veliko dodatne opreme, prodam za 240.000 SIT. GSM: 041 694 082. m5693
PGD MORAVCI ugodno proda orodno vozilo TAM 2001, letnik 1973, prevoženih 15.000 km. Informacije po tel.: 548 14 18. m5710
ZASTAVO 55, registrirano do 30. aprila 2001, prodam. Tel.: 521 19 94. m5717
RENAULT LAGUNO 1,8 RT, karavan, 39.000 km, prvi lastnik, prodam. Tel.: 041 758 700. m5728
VOLVO 460, letnik 1993, registriran do 5/2001, z veliko dodatne opreme, cena 700.000 SIT, prodam. Tel.: 02 522 15 55. m5730
FORD ESCORT XR 3 i Cabrio, letnik 1988, prevoženih 78.000 km, cena 300.000 SIT. dodatno opremljen. prodam. Tel.: 541 21 51, 040 505 421.m5745
živali
VEČ ZAJČKOV, mladih za pleme ali zakol, prodajo, tel.: 562 12 75. m5689
BOKSERJE, mladiče, prodam. Tel.: 544 10 95. m5722
NESNICE, tik pred nesnostjo, prodajamo. Tel.: 582 14 01. m5735
BERNARDINCE prodam. Tel.: 02 567 16 15 ali 041 959 186. m5744
VEČ SVINJ, težkih od 130 do 160 kg, primernih za zakol, krmljenih z domačo krmo, prodam. Tel.: 556 14 67, 031 570 842. m5755
posesti
HIŠO v centru Lendave s centralnim ogrevanjem prodam. Kličite po 18. uri po tel.: 041 948 409. m5665
ODDAM ENO- ALI DVOSOBNO STANOVANJE v hiši v Murski Soboti. Tel.: 02 524 15 09 ali 031 870 707. m5685
POSESTVO - HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM na 17-arski parceli v Veliki Polani, Marof 156 prodam. Tel.: 02 703 45 65. m5686
MORAVSKE TOPLICE - GOSTILNO V PRITLIČJU POSLOVNO-TU-RISTIČNE ZGRADBE, kompletno opremljeno, zelo ugodno prodam. Tel.: 02 538 14 83. m5714
GRADBENO PARCELO. 18 arov, urejen vodovod, v Turnišču, prodam. Te.: 041 383 303. m5715
TRAVNIKE, 22,57 ara, 82,34 ara in 16,38 ara, in dve njivi, 34,83 in 26,58 ara, v Vučji Gomili prodam. Tel:. 528 II 46. m5719
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9, Murska Sobota 52719 00
MEDETAŽNO HIŠO V BELTINCIH IN MURSKI SOBOTI proda mo. Dvosobno stanovanje oddamo v najem. SPIN, tel.: 531 15 42. m5729
GOSTINSKI LOKAL v Kramarovcih dam v najem. Tel.: 041 604 962, po 18. uri. m5731
HIŠO V MURSKI SOBOTI prodamo. Tel.: 522 10 04. m5734
OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici 53 v M. Soboti dam v najem. Tel.: 041 354 987 ali 524 13 63. m5747
kmetijska mehanizacija
KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO Barigelli C 4 x 4, dvovrstni, in 6-vrstno sejalnico Becker za sladkorno peso prodam. Tel. 02 572 10 47 ali 041 744 779. ni5706
CISTERNO CREINA, 6.000 1, prodam. Tel.: 541 20 55. m5713
TRAKTOR LTZ 55, letnik 1993, 4 x 4, 800 delovnih ur, plpge Olt, 12-col-ne, visok klirens, prodam. Ivanci 25, p. Bogojina. m5721
ROTACIJSKO KOSO, 165 cm, bali-rko za oglate bale in traktorski drobilnik Blisk prodam. Tel.: 546 16 36. m5748
VINOGRADNIŠKI TRAKTOR UNI-VERZAL FRUTI 64, star tri mesece, ugodno prodam. Tel.: 041 346 735. m5749
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA in silažni kombajn Potingen mex 2 prodam. Tel.: 551 14 91.m5751
DVOOSNO PRIKOLICO, 6-tonsko, prekucno, s poviški, in vrtalkasto brano, širine 200 cm, s priklopom za sejalnico, prodajo. Tel.: 581 17 10. m5756
kmetijski pridelki
KROMPIR za ozimnico in bučno olje prodam. Tel.: 542 15 97. m5666
JEDILNI KROMPIR prodam. Tel.: 513 22 85 ob delavnikih do 15. ure. m5712
KAKOVOSTNO VINO iz Dokijeve kleti prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 578 84 20 ali 575 18 77 ali 041 773 370. m5732
razno
METRSKA SUHA DRVA, suhe jesenove plohe in deske ter gozd, okrog 1,70 ha, mešan, prodam. Tel:. 548 19 35. m5723
Preklicujem veljavnost naloga za vpis mleka v hranilno knjižico št. 57439-2, HKS Panonka M. Sobota. Ivan Hu-ber, Beznovci 3. m5663
Preklicujem veljavnost HK št. 24692-6, HKS M. Sobota, na ime Vida Hašaj, Moščanci 22. m5667
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Cankova, letnik 1999/ 2000, na ime Ksenija Vučak, Topolovci 9, p. Cankova. m5669
Preklicujem veljavnost HKšt. 14720-7, HKS M. Sobota, na ime Vladimir Čarni, Kančevci 48. m567O
Preklicujem veljavnost HK št. 58186-8, izdane pri HKS Panonki M. Sobota, na ime Mihaela Pelcar, Matjaševci 8, p. Kuzma. m5671
Preklicujem veljavnost HK št. 457259, HKS M. Sobota, na ime Marjan Zrinski, Adrijanci 81, p. Petrovci. m5699
Preklicujem veljavnost HK št. 827140-40997-9, HKS M. Sobota, na ime Stanko Čemela, Bogojina 14. m5703
KAVČ IN DVA FOTELJA ugodno prodam. Tel.: 041 984 795. m5708
POHIŠTVO ZA KUHINJO IN JEDILNICO, staro 5 let, lepo ohranjeno, prodam. Poslovni prostor, 42 m2, v centru M. Sobote, oddam ali prodam. Tel.: 031 525 378. m57!5
AKACIJEVE HLODE KUPIJO Tel.: 528 12 51. m5750
LADIJSKI POD IN OPAŽ, bruna, z dostavo prodamo. Tel.: 03 545 10 82. m5725
ZAKONSKO POSTELJO Z JOGIJEM IN dve garderobni omari ugodno prodam. Tel.: 522 12 73, med 19. in 20. uro. m5740
AVTOPRIKOLICO znamke Putz-man, nosilnosti 600 kg, 110 x 207 cm, višine 35 cm, prodam. Tel.: 570 12 43. m5752
delo
1.	Zaposlimo samostojnega avtomehanika tovornih vozil.
2.	Zaposlimo delovodjo avtomehanika ali strojnega tehnika za vodenje in vzdrževanje avtoparka tovornih vozil in strojev.
3.	Zaposlimo zidarja - tesarja - železo-krivca.
4.	Zaposlimo gradbenega inženirja -tehničnega vodjo.
Betonarna Petelin. Trate 23, Gornja Radgona. Z delom lahko začnejo takoj. m5753
Zaposlijo AVTOMEHANIKA - TRGOVCA za delo v trgovini z rezervnimi deli - eno leto delovnih izkušenj, nedoločen čas, poskusno delo 3 mesece, delo z računalnikom (Word, Exeel), znanje nemškega in madžarskega jezika.
AVTOSERVIS LAJTER, prodaja in servis vozil, Istvan Lajter, s. p., Dobrovnik 6c, 9223 Dobrovnik.
INFOKOMERC VAM SVETUJE, PRIPOROČA IN ZAGOTOVI DELO NA VAŠEM DOMU. Mogoč ogled izdelkov. Tel.: 090 42 49. m5695
DOBRO PLAČANO delo zastopnika na terenu ponujamo petim kandidatom iz Prekmurja. Vaš klic pričakujemo vsak delavnik med 8. in 16. uro po tel.: 519 90 03, ob sobotah in nedeljah pa po tel.: 041 212 955. m5704 ZBIRAM NAROČILA za obrezovanje vinske trte in sadnega drevja na območju Štajerske in Prekmurja. Tel. 041 948 423. m57O5
PRILOŽNOST za vse moške in ženske, s predznanjem ali brez njega, v prodaji izdelkov za gospodinjstvo. Tel.: 01 500 41 62. m5746
storitve
MONTAŽA ANTEN: satelitske 34. 900, zemeljske 29.900 SIT..TAF, tel.: 02 570 10 21 ali 041 515 094. m5673
STROJNE OMETE IZVAJAMO tudi pozimi - kakovostno in hitro. Informacije 041 610 010. m5677
MtZMA*NKUC VSAK OAN OO 12'00 20’
Jus Makovec
MAČKA
XVI.
Kako je z Mačko, kako Peter, se mu je iznenada utrnila odrešilna misel ... Med potjo je opazoval hiše ob cesti, dokler se mu ni zazdelo, da se je ustavil pred pravo. Nikjer žive duše, le sraka, po ljudsko napovedovalka obiska, je nekajkrat zare-getala na sosedovi jablani. Blaž se je usedel na hlod, ki je bil postavljen na podstenju, ko je opazil, da ga izza vogala opazuje razkuštrana otroška glava, ki je izginila, potem je slišal otroški klic:
»Mati, mati, stlic!«
Izza nasprotnega vogala je stopila ženska srednjih let. Za krilo jo je držal isti kuštravček, ki je prej boječe opazoval prišleka.
Blažje vstal: »Ste vi tu doma?«
»Tu doma,« je odgovorila ženska.
Blažu se je zavrtelo v glavi, kot da se mu je spodmaknil svet. Ob hlodu seje zvalil na pod-stenje. Zavest se mu je kot v nekakšnih pošastnih
krogih oddaljevala od spomina. Uršika, Japecova žena, ki je bna ta ženska, je vsa iz sebe zakričala: »Jezus Marija, saj to je Blaž!«
Krileč z rokami se je Uršika pognala na cesto. Na srečo ji je naproti prihajal Japec. Vrgla se mu je okrog vratu, kazala proti hiški, iz sebe pa ni spravila več kot ničemur podoben glas, čeprav si je vidno prizadevala, da bi rada izgovorila besedo Blaž. Japec je pomislil na najhujše zaradi otrok. Skoraj sunil je ženo od sebe in v nekaj skokih je bil na dvorišču. Kar je tam zagledal, mu je dvignilo lase.
»Nemogoče ... pa ne more biti res ... to je Blaž,« je zadrgetalo iz njega, ko se je zagledal v razbrazdan prišlekov obraz.
Blaž se je počasi osvestil. Ko je zaznal, da leži na nekakšnem ležišču, poleg njega pa sedi Japec, je z veliko težavo spravil iz sebe:
»Kaj je z Mačko?«
Ni dobil odgovora. Uršika mu je položila na glavo hladen ovitek, Japec pa se je nagnil nadenj in mu prišepnil na uho: »Blaž, vse bo dobro, samo odpočij se!«
In res je Blaž še tisti trenutek zaspal.
Naslednje dneve pripovedovanju ni bilo ne konca ne kraja. Blaž je, naj je ali govoril ali po- I
slušal, vsakega toliko časa povprašal po tem ali onem. Japec mu je razložil, kako je prišel do njegove hiške, da ima že tri otroke, da sta z Uršiko srečna, čeprav oče Bratuh, dokler je živel, nikoli ni privolil v ženitev.
Japec in Uršika sta ga tu in tam skrivaj zalotila pri polglasnem razmišljanju.
»Mura ... Mačka,« je momljal, sedeč na klopi pod veliko jablano, in pri tem z grčavko po peščenih tleh risal nekakšne črte.
O tako rekoč čudežni Blaževi vrnitvi je zvedel tudi Peter in nekega dne se je v Banji Vasi postavil na prag. Blažev zbegani pogled je bil uprt vanj, kot da išče nekaj, že zdavnaj izgubljenega. Ni ga prepoznal. Sele Japec mu je potem z velikim naporom odstrnil zaveso s spomina.
»In mama?« je bilo po daljšem premoru Blaževo prvo vprašanje, izgovorjeno brez trohice čustvene vznemirjenosti, radovednosti, kot da bi ga od nekod prinesla rahla avgustovska sapa.
»Mama se že precej dolgo ne počuti najbolje,« se je Peter enostavno zlagal.
»Tako dolga pot bi bila zanjo prehuda,« Petru je bilo, da tudi materi nikoli ne bo smel omeniti očetove vrnitve. Saj ne bi prenesla.
V kasni jeseni, ko se je narava kazala v zadnjih resnobnih pražnjih barvah tudi na Dunaju, je Mačka umrla. Peter je poslal o tem sporočilo Japecu in Uršiki in jima zabičal, naj Blažu ničesar ne povesta.
In res mu nista.
Cez dober mesec po Mackini smrti je pobralo tudi Blaža. Zunaj, po dvorišču, so poplesavale prve snežinke, nato je začelo mesti in ves dan in v noč je snežilo. Tako kot pred davnimi, davnimi leti, ko seje Blaž vračal od Bratuha v naročje svoje ljubezni. Ni dočakal jutra. Japec in Uršika sta mu kmalu po polnoči prižgala svečo.
Mačka in Blaž sta umrla, ne da bi do konca dojela tragedijo, ki sta jo doživljala.
Umrla sta, vsak s svojo bolečino v srcu ...
V Banji vasi in tam okrog po Polju nikoli več niso slišali ne za Mačko in ne za njenega sina Petra. Nihče tudi nikoli ni odkril vzroka Evine smrti. Tako so Eva, Mačka in Peter drug ^a drugim odnesli to skrivnost v grob.
Konec
?@RBO
Petek, 24. 11. 2000
Televizijski spored od 24.11. do 30.11. 2000
TV SLOVENIJA 1
10.35 Raziskovalec, ameriška sen|a
11.25 Oddaja o znanosti
11.35 Podobe iz srednje Evrope
12	.05 Krvne vezi, norveška drama, 1. del
13	.00 Poročila, šport, vreme
14	.00 Bolezni našega časa: Epilepsija
14.30 Osmi dan
15.00 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Potujoči škrat
17.10 Rdeči grafit
17.45 Resnična resničnost
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Mia, za vedno moja, kopr. nad., 4/4
21.40 Deteljica
21.50 Prešeren v glasbi in plesu
22.10 Odmevi, šport, vreme
23.00 TV Poper
23.30 Polnočni klub
0.40 Sue, ameriški film
V SLOVENIJA 2
12.00 Mariborčanom ob prazniku
13.25 Don Milani, ital, nadaljevanka
14.50 Duh gre na zahod, angleški film (č.-b.)
16.20 Čarovnik iz Oza, risana nanizanka
16.40 Divje živali naprodaj, poljudnoznanstvena oddaja
17.30 Po Sloveniji
18	.05 Tanja, nemška nadaljevanka
19	.00 Slikarske tehnike: Modeliranje in odlivanje
19.30 Videospotnice
20	.05 Planeti, angleška serija
21	.00 Wagner, angleška nadaljevanka
21	.50 Comedian Harmonists, nemški film
23	.55 Zlata naveza, angleška nadaljevanka
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. - 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad, - 12.30 Raztresena Ally, nan. -14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Zadnji preživeli, ameriški film - 21.50 Teksaški mož postave, nan. - 22.40 Zlobni dvojček, nan. - 23.30 F/X - umori s trikom, nan. - 0.20 24 ur
KANALA
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprati Show, ponovitev -12.00 Atlantis - 13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami Vice, nan. -15.00 Bravo, maestro - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show: Nenava dne družine - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Roswell, nad. - 22.00 Zmenek na slepo, ameriški film - 23.50 Mesto zločina, nan. - 0.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
12.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 12.15 Kulturno-razve-drilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 12.20 Intervju: Marko Martinuzzi -12.30 Anketa - 12.35 Zagrebški trio kitar - 12.45 Podelitev večernice v Murski Soboti - 13.00 Kanal A - 18.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar -18.20 Trgovina Kegl in RR Šport nagrajujeta, v živo - 18.45 Napoved športnih dogodkov - 18.55 S soboške tržnice - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Izmenjava s TV Pika: Veriga uspeha, Peter Dovšak - 20.00 Kanal A
TV AS-KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 Viva turistica, turistična oddaja. 10.45 Naj viža, glasbena oddaja. 11.45 Glasbeni spoti. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes. informativna oddaja. 16.00 Viva turistica. turistična oddaja. 16.45 Moto šport, športna oddaja. 17.15 Kronanje vinske kraljice, iz ZLTV. 18.25 Glasbeni spot. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Naj viža, glasbena oddaja. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Zaigrajmo in zapojmo po domače, 1. del. 21.00 I feel good. zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 23.15 Gnes, informativna oddaja. 23.45 Glasbeni spoti. 00.00 Pohotno življenje 2, erotika. 01.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Poljudnoznanstvena serija - 14.10 Poročila - 14.15 Angleščina - 14.35 Nemščina - 15.00 Otroški program - 16.00 Turistični magazin -16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Alpe -Donava - Jadran - 18.25 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev, gla-sbena oddaja -21.15 Dobrodošli v Sarajevu, britanski film - 22.55 Odmevi dneva
TV HRVAŠKA 2
9.55 Poročila - 10.00 Hit depo - 12.00 Za otroke - 12.30 Dokumentarna oddaja -13.00 Pol ure kulture - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.15 Željka Ogresta in gosti - 15.15 Dosjeji X, nan. - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.05 Prijatelji, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nad. - 21.15 Polni krog - 21.35 Latinica - 23.20 Pravi čas - 0.50 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
17.56 Superveleslalom (ž.), prenos iz Aspna - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Družinska stebla rocka - 21.00 Planet Glasba - 21.30 Ekran 2000. - 22.20 Na robu mogočega, serija (8/44) - 23.05 Šport danes - 23.15 Čas je za jazz - 0.20 Glasbeni program - 1.00 NBA -pregled - 1.30 Košarka NBA: Boston - Orlando, prenos (do 5.00)
TV MADŽARSKA 1
12.00 Dnevnik - 13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila - 14.00 Nebodigatreba, nan. - 14.55 V 80 dneh okoli Zemlje - 15.56 Poročila - 16.00 Gaia, ekologija - 16.25 Konjska sila - 16.50 Drug za drugega - 17.00 Regionalni dnevniki - 17.10 Telešport, nogometno prvenstvo, prenos - 19.15 Dnevnik - 20.00 Mačeha, madž. film - 21.30 Evropske podobe: Grčija - 22.00 Dnevnik - 22.45 Kino Dore Prokopp - 23.15 Sitke 2000 - 0.10 Brez sledu, nizozemski film
TV MADŽARSKA 2
12.50 Stravinski - 13.00 Dnevnik - 14.00 1100 let sredi Evrope - 14.25 V dvoje - 15.00 Madžarska hiša - 15.30 Telešport, vaterpolo -16.30 Šolska ulica - 17.35 72 ur, kulturna ponudba ob koncu tedna - 18.05 Show, leto 1958 - 18.55 Napisne table pripovedujejo - 19.20 Drug za drugega - 19.30 Tv-telovadba -19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Naše stoletje - 21.05 Madžarska leta 2000 - 21.40 Smrt ne potuje sama, amer, kriminalka - 0.30 Nočni program
AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program - 10.10 Specialisti - 11.00 Gospod in gospa Smith - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Smučarski skoki, prenos iz Kuopija - 18.00 Superveleslalom (ž.), prenos iz Aspna - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Oranžni taksi - 22.05 Umri pokončno, akcijski film - 0.10 Črni pas, akcijski film
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Quincy - 10.15 Potovanje v Palermo, film - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Prijatelji za vse življenje - 14.25 Sylvia - 15.15 Dallas -16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Na sodiššču - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki
■
Sobota, 25.11. 2000
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9	.00 Radovedni Taček: Delavnica
9.20 Pod klobukom
10.10 Pojoča skrinja, ameriški film
11.40 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
14.35 Paulovo potovanje, nemški film
16.00 Čari začimb: Prekmurska gibanica
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Franček, risanka
17.10 Fliper in Lopaka, risanka
17.50 Na vrtu
18.20 Prelomni trenutki zgodovine, serija
18.45 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Resje!
21.35 Ekscentriki, angleška serija
22.10 Poročila, šport, vreme
22.45 Daj, daj, daj!, angleška nanizanka
23.15 Telesni stražarki, francoska nanizanka 0.05 Roka pravice, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
9.40 V telovadnici, brazilska nadaljevanka
10.05 Ella in Josefin, švedska nadaljevanka
10.45 Družinska zaveza, ameriška nanizanka
11.25 Štafeta mladosti
13.00 Šport
19.30 Videospotnice
20.05 Charlote na razpotju, francoski film
21.40 Praksa, ameriška nanizanka
22.2 5 Družinska zaveza, ameriška nad.
23.05 Metropolis	*
23.35 Sobotna noč
1.35 Videospotnice
POP TV
7.20 24 ur - 8.00 Princesa Sissi, risanka - 8.30 Družina Zakaj, risanka - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. - 9.50 Harry in Hendersonovi, nan. - 10.10 Košarkarji, nan. -10.30 Lepo je biti milijonar -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.25 Ljubiva se, ameriški film - 14.30 TV Dober dan - 15.25 Prva izdaja, nan. - 16.20 Pop’n'roll - 17.20 Izganjalka vampirjev, nan. -18.15 Jack in Jill, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Zlomljena puščica, ameriški film - 21.55 Smrtonosna bitja, ameriški film, 2. del - 23.35 24 ur
KANALA
8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Godzila, risanka - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Hughleyjevi, nan. - 11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. - 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Dom je, kjer je srce, ameriški film - 16.40 Življenjska priložnost, kviz - 17.45 Boj za preživetje, serija - 18.40 Divji svet, serija - 19.30 Glavca, nan. - 20.00 Tekma s časom, ameriški film -21.40 Slika morilca, ameriški film - 23.30 Brigitte in prijatelji, pogovorna oddaja -0.30 Cestni bojevnik, nan. - 1.30 Atlantis
IDEA TV - KANAL A
10.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - 10.05 Trgovina Kegl in RR Šport nagrajujeta, ponovitev - 10.45 Napoved športnih dogodkov -10.55 S soboške tržnice — 11.00 Pregled dogodkov tedna -12.15 Izmenjava s TV Pika: Veriga uspeha, Peter Dovšak - Njihove resnice: Janez Podobnik
V AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače, 1. del. 10.301 feel good, zabavna oddaja s Činčem. 11.30 Moto šport, športna oddaja. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, informativna oddaja. 16.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače, 1. del. 16.35 SO JAM, glasbena oddaja. 17.301 feel good, zabavna oddaja s Činčem. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Kupujmo blago slovenskih proizvajalcev, modna revija sekcije tekstilcev DOZ M. Sobota. 22.00 Moto šport, športna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Otroški program - 11.25 Izobraževalna oddaja - 12.00 Poročila - 12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj - 15.30 Sosedi v naravi: Medved, serija - 16.00 Zlata dekleta, serija - 16.25 Črno-belo v barvah - 17.15 Vlak brez voznega reda, film - 19.30 Dnevnik - 20.15 007, tedenski politični ma-gazin - 21.05 Film - 22.45 Poročila - 23.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
12.50 Svet zabave, serija - 13.40 Klub seniorjev, glasbena oddaja - 14.30 Sedem veličastnih, serija - 15.15 Hišni ljubljenčki - 16.00 Izobraževalna oddaja -16.35 Beverly Hills - 17.20 Briljantina - 18.10 Melrose Plače - 18.55 Oddaja o kulturi -19.30 Policija, nan. - 20.05 Družina Soprane, nad. - 21.00 Triler - 22.00 Glasbena oddaja - 22.55 Seks v mestu, nan: - 23.25 Metropolis - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
14.45 Top DJ Mag - 15.45 NBA liga: Boston - Orlando, posnetek - 17.25 Košarka: Hrvaška - Madžarska, prenos iz Osijeka - 18.15 Slalom (ž.): vožnja Janiče Kostelič -18.25 Košarka, nadaljevanje prenosa - 19.20 Glasbeni program - 20.00 Cosby Show (8/26) - 20.25 Slalom (ž.), posnetek prvega teka iz Aspna - 20.55 Slalom (ž.), prenos drugega teka - 21.40 Šport danes - 22.55 Padli angeli, hongkongški film
TV MADŽARSKA 1
5.45 Za kmetovalce - 6.00 Zlati dim, magazin - 7.35 Za otroke - 9.05 Zanzibar, za mladino - 10.30 Sobotni mozaik - 12.00 Poročila - 21.10 Bravo TV - 13.05 Koktajl ekstremov - 13.15 Kratki film -14.00 Narodna glasba - 14.30 Delta - 15.00 Naše stoletje - 15.25 1100 let sredi Evrope - 15.55 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 16.15 Kultura bivanja - 16.50 Telešport, nogometno prvenstvo, prenos - 19.00 Lotoshow -19.30 Dnevnik - 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin - 21.05 Schimanski se vrne, kriminalka - 22.40 Sen kresne noči
TV MADŽARSKA 2
12.55 Gaia, ekologija - 13.20 Otroški pokal - 13.50 Filmski muzej: Abraham Lincoln, amer, film (č.-b.) - 16.30 Koktajl ekstremov - 16.45 Letalska družba Modro nebo -17.30 Minifestival '93 - 17.40 Želeli ste - 18.40 Prej ali slej, show - 19.35 Pravljica -20.00 Dnevnik - 20.30 Najstniška zabava - 21.00 Telešport, vaterpolo - 21.30 Koreograf T. Galamos - 22.20 Holokavst, 2. del - 0.00 Nočni program
AVSTRIJA 1
7.10 Otroški program -11.20 Disneyev festival - 12.15 Šaljivec Carey - 12.40 Življenje in jaz -13.00 Nick Freno - 13.25 Princ iz Bel Aira - 13.45 Dvojček redko pride sam -14.10 Jesse - 14.30 0 3 Austria Top 40 - 15.15 Sabrina - 15.40 Smučarski skoki, prenos iz Kuopija - 17.25 Slalom (ž.), prenos prvega teka iz Aspna - 18.15 Deskanje na snegu, posnetek iz Kapruna - 18.30 Nogomet - 19.00 Smuk, prenos iz Lake Louisa -20.00 Šport - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Oranžni taksi - 22.55 Slalom (ž.), posnetek drugega teka - 23.25 Solo, znanstvenofantastični film
AVSTRIJA 2
13.00 Čas v sliki - 13.10 Njegova visokost Don Camillo, filmska komedija - 15.00 Sedemkrat v tednu, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta: Glas islama -17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Bingo - 18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ženski škorenj, TV-film - 22.00 Vse je komedija - 23.35 Sever, severozahod, kriminalka
»ORED
Četrtek, 30.11. 2000
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Newyorška policija, nan. - 14.00 Dharma in Greg, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 21.00 Miss sveta 2000, prenos izbora - 23.15 JAG, nan. - 0.05 Krila, nan. - 0.35 24 ur
TV SLOVENIJA 1
9.10 Male sve celice
10.00 Zgodbe iz školjke
16.30 Svet narave, angleška serija
11.20 Tehniška dediščina Slovenije
11.59 Naokoli po Nemčiji
13.00 Poročila, šport, vreme
13.45 Portret Gregorja Strniše
14.30 Zoom
16	.00 Slovenci po svetu
16.30	Pojočila, šport, vreme
16.45	Čudežna narava, nemška serija
17	.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
17.45 Raziskovalec, ameriška serija
18.35	Oddaja o znanosti
18.45	Risanka
19.00 Kronika
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20.00 Tednik
21.05 Turistična oddaja
21.25 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Pisave
23.25	Bolezni našega časa: Presaditev organov
23,55 Raziskovalec, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
10.05Prostost, francoska nadaljevanka
10.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka
11.10 Murphy Brown, ameriška nanizanka
13.10 Svet poroča
13.40 Šport
15.25 Metropofe
16.00 SP v biatlonu
17.30 Po Sloveniji
18.05 Poljak, kanadska nadaljevanka
18.50 SP v alpskem smučanju, smuk (ž.)
20.05 Paul Merton predstavlja, serija
20.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka
21.15 Muzika, oddaja o Vladu Kreslinu
21.45 Olympia II, nemški film
23.15 Siroti v viharju, ameriški nemi film
1.15 Svilna cesta, japonski film
KANALA
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Adrenalina - 13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Miami Vice, nan. - 15.00 Mladoporočenci - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show: Vprašajte dr. Phila - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan.- 19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Glava družine, ameriški film - 21.40 Wayneov svet, ameriški film - 23.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev - 0.30 Odklop, ponovitev
IDEA TV — KANAL A
12.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 12.20 Reportažna sreda: Martinovanje po martinovanju - Kulinarika - 13.00 Izmenjava s TV Pika: Veriga uspeha - 13.25 Kanal A - 18.00 Živa, regionalni program - Aktualno - 18.15 Kultur-no-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.20 Portret - 18.40 Anketa - 18.45 Koncert orkestra Slovenske policije - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Izmenjava s TV Pika: Veriga uspeha - 20,00 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 10.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.30 Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes. informativna oddaja. 16.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.30 Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje. 18.00 Glasbeni spoti. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Naj spot, iz ZLTV. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Viva turistica, turistična oddaja v živo. 21.00 Poklici od A do Ž, iz ZLTV v živo, VTV. 22.00 Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.00 Videostrani -
TV HRVAŠKA 1
14.15 Šibeniška katedrala - 14.45 Po dolini reke Mirne - 15.00 Otroški program -16.00 Split: Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo -17.55 Izobraževalna oddaja -18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Samec išče podmladek, nemški film - 21.45 Pol ure kulture - 22.20 Narava politike - 22.55 Odmevi dneva - 23.20 Brazilija, dokumentarna oddaja - 23.50 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
12.55 Poslovni klub - 13.30 Dok. oddaja - 14.15 Južni Brookiyn, nan. - 15.00 Glasbeni mesečnik - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. -17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.00 Željka Ogresta in gosti - 21.00 Izbor Miss sveta, prenos - 23.00 Poročila -23.10 Dosjeji X, nan. - 23.55 Wyarr Earp, ameriški film
TV HRVAŠKA 3
17.50 Zlobna ženska, britanski film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Vprašaj, kviz - 20.25 Chicago Hope - 21.10 V materini senci - 22.00 Hit depo - 0.00 Šport danes - 0.10 Glasbeni program (opomba: prenos tenisa iz Lizbone)
TV MADŽARSKA 1
12.00 Dnevnik - 13.00 Manjšinski program - 13.58 Poročila - 14.00 Bilo je lepo, srečanje z A. Baksayjem - 14.25 Slikanica, obvezno čtivo - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Priče -17.00 Kratki film - 17.25 Zagovornik, jezikoslovni program - 18.00 Dnevnik - 18.15 Grad je naš, nan. - 19.15 Dnevnik - 20.00 Film po izboru gledalcev: Sinovi trdosrčnega človeka, 1. del - 21.25 llles-story, 8. del - 22.00 Dnevnik - 22.50 V dvoje s komponistom G. Presserjem - 23.25 72 ur, kulturna ponudba ob koncu tedna - 23.55 Kačji grad, češko-francoski film (č.-b.)
TV MADŽARSKA 2
8.30 112, kriminalistični magazin - 9.20 Kronika 2000 - 9.45 Znanost - 11.05 Tele-sreča - 11.30 Šik, moda - 12.00 Srečen rojstni dani, nan. - 13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg - 15.30 Ni pravnomočno, show - 16.00 Šolska ulica - 17.20 Pokukajmo v Indonezijo - 17.30 Črna skrinja svetovni magazin - 18.00 Telešport, odbojka - 19.40 Tv-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Zgodilo se je leta 1990 -21.35 Štorklje se vedno vračajo, madž. film - 22.45 Zaključek - 23.45 Sanje sem jaz!
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program - 10.00 Oskar, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Smuk (ž.), prenos iz Lake Louisa - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Oranžni taksi - 23.05 Pravi Dunajčan ne propade - 23.50 Oddaja o kulturi
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Quincy - 10.15 Grad Hohenstein, zadnji del TV-filma - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Prijatelji za vse življenje - 14.25 Sylvia - 15.15 Dallas - 16.00 Žarišče: Holokavst - 16.45 K temi: Holokavst - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas vsliki - 20.15 Univerzum: Ayers Rock - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki -22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva
Vsak dan ob 1 830 in 2000: GNES - inform. oddaja
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHD
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -11.30 Mali oglasi -11.20 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam - -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 20.00 Sijali mi -21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč
SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.00 Panonski odmevi - 08.00 Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Gnezdo Murskega vala -21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine.-14.00 Poročila -14.30 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - j 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 -Obvestila -18.00 Šport -19.00 Poročila -19.15 Krpanke- 20.00 Kak je indafajn bilou - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou- 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10tOO Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Poročila -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila-13.00 Poročila-13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila! -19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox- 21.00 Poročila - 21.10 Jukebox- 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč
SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Trn vpeti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.30 NSTSNMV -14.00 -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mursko-morski val - 21.00 Poročila - 21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč
ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.10 1. oseba ednine -13.30 Sedem veličastnih - 14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.10 Bilo je nekoč! - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 21.05 Geza se zeza - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč
POP TV
7.20 24 ur, ponovitev - 8.00 Princesa Sissi - 8,30 Družina Zakaj - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. - 9.50 Harry in Hendersonovi, nan. - 10.10 Košarkarji, nan. - 10.30 Lepo je biti milijonar - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Pop’n'roll - 13.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time - 14.00 Šesti mož, ameriški film - 15.50 Mama je glavna, ameriški film - 17.20 Obalna straža, nan. - 18.10 VIP, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 To je ljubezen, ameriški film - 22.00 Športna scena -22.45 Podvodni tok, ameriški film - 0.25 24 ur
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajskt, otroška oddaja
8.25 Risanke
9.10, Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka
9.35 Tomažev svet, izobraževalna oddaja za otroke
9.55 Dlan v dlani
11.00 Svet divjih živali, japonska serija
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.50 Turistična oddaja
14.10 Pomagajmo si
14.40 Res je!
10.05 Prvi in drugi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Vsakdanjik in praznik
17.35 Slovenski magazin: Slovenci v Kanadi
18.15 Tehniška dediščina Slovenije
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zoom
21.40 Portret Gregorja Strniše
22.35 Poročila, šport, vreme
23.00 Kačji pastir, opera iz SNG Maribor
0,00 Tehniška dediščina Slovenije
TV SLOVENIJA 2
8.05 Videospotnice
8.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
9.10 Tanja, nemška nadaljevanka
10	.00 Prava stvar, izraelska nanizanka
10.30 Sorodne duše, angleška nanizanka
11	.00 Turistične akcije
11.30 Policija na naši strani
12	.00 Štrekljeve ljudske pesmi
KANALA
8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Godzila, risanka - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Hughleyjevi, nan. - 11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. - 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Še vedno sanjam o Jeannie, ameriški film - 15.45 Sever in jug, nad. - 16.45 Klik! - 17.30 Miza za pet, nad. - 18.30 Glas bojevnika, nan. - 19.30 Shasta McNasty, nan. - 20.00 Zmeda na sodišču, ameriški film - 21.45 Stilski izziv: Smučanje - 22.20 Kralj na vasi, ameriški film
IDEA TV - KANAL A
10.00 Živa, regionalni program - ŠD OK Veržej - 10.20 Jubilej trgovine Kegl -10.30 Iz našega studia: Pokojninski steber Zavarovalnice Triglav - 11.05 Foto Šimonka nagrajuje - 11.10 Leopoldov sejem v Gornji Radgoni - Kulinarika: ajdova kaša, piščančje rezine, brokoli s koruzo - 11.50 Intervju: Marko Martinuzzi - 12.00 Zagrebški trio kitar - 12.10 Podelitev večernice v Murski Soboti - 12.20 Tedenski komentar - 12.25 Pregled dogodkov tedna -13.40 Juke box: Tomo Jurak (Gu-gu) -Izmenjava s TV Pika: Njihove resnice, Borut Pahor 
TV AS-KANAL 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.30 Videostrani, 17.25 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Viva turistica, turistična oddaja. 20.40 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Princ iz soli, nemško-slovaški film za otroke - 9.30 Otroška oddaja - 11.00 Polni krog, serija - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila -15.10 Kuharski dvoboj -15.45 Jack in Jill, nad. - 16.35 Raziskovalec, serija -17.35 Prišla je v dolino, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nagrada Hrvaškega gledališča, prenos - 21.50 Glasbena oddaja - 23.10 Poročila - 23.30 Potovanja: Kenija - 0.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
11.00 Nedeljska maša -12.00 Borba na otoku, francoski film -13.40 Beverly Hills -14.25 Melrose Plače - 15.10 Evropsko prvenstvo mažoretk - 15.50 Opera Box -16.25 Otroški program -17.40 Držite lopova, zabavna oddaja - 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja - 19.15 Izbrani trenutek - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Portreti: Jacgues Cousteau - 21.10 Poročila - 21.20 Point Blank, ameriški film - 22.50 Oddaja o filmu - 23.30 Filmi bratov Taviani - 1.15 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
13.30 Vedno te bom ljubil - 17.10 Rokomet: Celje - RK Zagreb, prenos - 20.00 NBA pregled - 20.25 Nogomet: Roma - Fiorentina, prenos tekme Serie A - 22.20 Šport danes - 22.40 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
11.00 Mladi o veri in svetnikih -11.40 Stvaritelj in umetnost -12.00 Poročila -12.05 Madžarska prihodnosti - 12.35 Minute za srečo - 13.00 Tv-klinika, zdravstveni magazin - 13.30 Naj zapoje violina - 14.00 Mladinski film - 15.25 Drug fe drugega -15.35 Za reformate -16.00 Ars Hungarica - 16.30 Puder - 16.55 Tekmovanje dirigentov - 17.05 Šik, moda - 17.35 Naravni čudeži Evrope - 18.30 Telesreča - 19.00 Teden - 19.15 Dnevnik - 20.00 Šlagerteve - 21.00 Pridem takoj! - 22.05 Telešport, gol... - 23.05 Dame izbirajo, ženski magazin - 23.35 Mediamix - 0.00 Božje stvaritve, nizozemski film
TV MADŽARSKA 2
6.55 Nemščina - 7.25 Za kmetovalce - 7.50 Program za vernike - 10.05 Madžarska hiša - 10.30 Alpe - Donava - Jadran -11.00 Evropska galerija - 11.30 Otroški šport -12.00 Milenij - 12.05 Zelena pika - 12.55 Kibernetika - 13.25 Avtomobil - 13.50 Skrivnosti Kurilskih otokov -14.25 Tangenta -14.55 Telešport, vaterpolo, rokomet - 17.30 Jani gre na dom - 17.55 Muhasti letni časi - 18.30 Prelomljena zaobljuba, film, 1. in 2. del - 21.45 Telešport - 21.55 Drug za drugega - 22.00 Teden - 22.45 Dnevnik - 23.00 Kino Polanskega: Slepa ulica, angl, film (čb) - 0.50 Nočni program
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 11.30 Šport - 12.00 Izgubljeni svet, pust, serija - 12.45 Ra-scal, film - 14.10 Dirka s soncem, filmska komedija - 15.45 Imeti srečo - 16.15 Nogomet, prenos - 18.30 Šport v nedeljo - 19.00 Superveleslalom, prenos iz Lake Louisa - 20.15 Arabske noči, pustolovski film - 23.15 Kolumbo
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Vseh ne morem poročiti, filmska komedija - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Univerzum - 15.05 Heidi in Erni - 15.30 Grad Hubertus, film - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki -19.54 Pogledi s strani - 20.15 Kraj dejanja - 21.55 Prizadet - 23.15 Enostavno klasično
r
Ponedeljek, 27. 11. 2000
TV SLOVENIJA 1
10.40 Resnična resničnost
11.15 Dosežki
11.35 Na vrtu
12	.00 Čari začimb: Prekmurska gibanica
12.30 Prvi in drugi
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20	Polnočni ktub
15.30	Gibljive slike
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Telebajski, otroška oddaja
17.10 Radovedni Taček: Kanal
17.45 Dober večer
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19	.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Komisar Rex. nemška nanizanka
21	.00 Odstiranja
22	.00 Odmevi, šport, vreme
22	.55 Odstiranja, pogovor
0.35 Dober večer, ponovitev
TV SLOVENIJA 2
10.55 Wagner, angleška nadaljevanka
13.35 Cikcak
14.00 Sobotna noč
16.10 Policija na naši strani
16.40 Z umetniki: Jose Cura, tenorist
17.30 Po Sloveniji
18.05 Mala nimfa, angleška nadaljevanka
19.00 Lingo
19.30 Videospotnice
20.05 Jasno in glasno
21.00 Studio City
22.30 South Park, ameriška risana nanizanka
23.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Duh gre na zahod, angleški film (č.-b.)
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. - 11.30 Ne pozabi ne nikdar, nad. - 12.30 Športna scena - 14.00 Dharma in Greg, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. - 15,30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 21.00 Policijska akademija 2, ameriški film - 22.35 Veronikine skušnjave, nan. - 23.05 Zahodno krilo, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 24 ur
KANALA
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Miami Vice, nan. -15.00 Zmenkarije - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show: Spremenite svoje obnašanje - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Čas za umor, ameriški film - 22.40 Sedem, nan. - 23.30 Kvantni skok, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
12.00 Živa, regionalni program - Hermes, reportaža o mejnih vedah -13.00 Kanal A - 18.00 Živa, regionalni program - Aktualno -18.15 Kronika -18.20 Športni ponedeljek - Pregled športnih dogodkov - 18.25 NK Mura : NK Primorje, reportaža -18.40 Smučarski klub Murska Sobota - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Izmenjava s TV Pika: Veriga uspeha: Oskar Kogoj - 20.00 Kanal A
TV AS-KANAL 54
09.30 Kupujmo blago slovenskih proizvajalcev, modna revija sekcije tekstilcev DOZ M. Sobota. 11.00 Glasbeni spoti. 12.00 Videostrani. 12.00 Videostrani. 15.30 Kupujmo blago slovenskih proizvajalcev, modna revija sekcije tekstilcev DOZ M. Sobota. 17.00 KK Pomurje Skiny : ŽKK Celje, posnetek. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes. informativna oddaja. 20.30 Šport plus, športna oddaja v živo. 21.00 NK Mura: NK Primorje, posnetek. 22.50 Gries, informativna oddaja. 23.20 Videostrani. 
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 V deželi velikih mačk, serija - 14.10 Poročila -14.20 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Hrvaške manjšine v Evropi - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Otroška serija -17.30 Hugo - 17.55 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.10 Hitlerjevi pomagači, serija - 21.15 Dramska serija - 22.10 Misli 21. stoletja -23.10 Odmevi dneva - 23.35 Evromagazin - 0.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.55 Poročila - 19.00 Oprah Show - 10.45 Pravica za vse, nad. - 11.30 Latinica -13.20 Otroška serija - 13.50 Kuharski dvoboj -14.30 Družina Soprano, nad. -15.20 Oddaja o filmu - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Pahorama - 19.00 Poročila - 19.05 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.05 Kviz - 20.20 Zahodno krilo, serija - 21.10 Polni krog - 21.30 Slačilnica - 22.30 Film - 0.10 Filmska noč s Kevinom Costnerjem: Robin Hood
TV HRVAŠKA 3
17.55 Cluny Brown, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.10 Brooklyn jug - 21.55 Kultura prostora - 22.40 Mesečina - 23.20 Šport danes - 23.30 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.30 Ažurno - 12.00 Dnevnik - 13.00 Manjšinski program - 13.58 Poročila -14.00 Kantor, nan. -14.55 Ponovitve -15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša -16.30 Verouk 2000 - 16.45 Srečanje z Jezusom - 17.00 Senca gore Kamerun, nan. -17.25 Na poti - 18.00 Dnevnik -18.15 Grad je naš, nan. - 1 9.15 Dnevnik - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 112, kriminalistični magazin - 21.10 Črna skrinja - 21.40 112 ekstra -22.00 Dnevnik - 22.50 Ura sprejema - 23.20 Liga prvakov, magazin
TV MADŽARSKA 2
8.30 Delta - 9.00 Kino Dore Prokopp - 9.30 Barbarske pokrajine - 10.00 Izseki s severne obale -10.30 Tv-klinika -11.00 Madžarska prihodnosti -11.30 Erdeljsko -12.05 Srečen rojstni dan!, nan. - 13.00 Skupščinski dnevnik - 14.00 Prenos zasedanja parlamenta - 16.00 Šolska ulica - 16.30 Dame izbirajo - 18.00 Telešport, nogometni ponedeljek -19.40 Tv-telovadba -19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Naravni čudeži Evrope - 21.45 Odisejev pogled, koprodukcijski film - 0.30 Nočni program
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program - 10.20 Rascal, film - 11,45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina -15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.10 Ekspedicija Robinson - 22.00 Schin-dlerjev seznam, film
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9,30 Quincy - 10.15 Grad Hubertus, film - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Prijatelji za vse življenje -14.25 Sylvia -15.15 Dallas -16.00 Šov Barbare Karlič -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19,00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki 20.15 Grajski hotel Orth 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi
FORED
Torek, 28. 11. 2000
TV SLOVENIJA 1
9.00 Risanka
9.00 Denver, poslednji dinozaver
9.25 Radovedni Taček: Kanal
9.40 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka
10.15 Dober večer
11.05 Z vlakom po Avstraliji, ameriška serija
11.30 Gospodarji živali, francoska serija
12.05 Komisar Rex, nemška nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Odstiranja
14.20 Odstiranja, pogovor
16.00 Prisluhnimo tišini
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Zlatko Zakladko: Volčja solata
17.00 Moje mestece, kanadska nanizanka
17.45 Ljubiti Lenina, angleška dok. oddaja
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Na morje, avstralska nadaljevanka
21.00 Aktualne teme
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Krvne vezi, norveška drama, 2/4
23.45 Ljubiti Lenina, angleška dok. oddaja
TV SLOVENIJA 2
10.05 Mala nimfa, angleška nadaljevanka
10.55 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
13.35 Nevidni kraji, ameriška serija
14.25 Charlotte na razpotju, francoski film
16.00 Studio City
17.30 Po Sloveniji
18	.05 Sestre, ameriška nadaljevanka
19	.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
19.30 Videospotnice
20	.05 Bajeslovna bogastva, angleška serija
21	.00 Svet poroča
21	.30 Pajkova mreža, nemški film
0.35 Kogojevi dnevi
1.35 Na robu, španski film
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 TV Dober dan - 14.00 Dharma in Greg, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. - 17.15. Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.16 24 ur - 20.00 Globoko v mojem srcu, ameriški film - 21.45 Bolnišnica upanja, nan. - 22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 JAG, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 24 ur
KANALA
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Atlantis - 13.25 Da, gospod minister, nan. r 14.00 Miami Vice, nan. - 15.00 Stilski izziv -15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show: Stilski izziv - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 20.30 Še 48 ur, ameriški film - 22.15 Tretja izmena, nad. - 23.15 Seinfeld, nan. - 23.45 Kvantni skok, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
12.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 12.15 Kronika - 12.20 Športni ponedeljek - 12.25 NK Mura: NK Primorje, reportaža -12.40 Smučarski klub Murska Sobota - 13.00 Izmenjava s TV Pika: Veriga uspeha, Oskar Kogoj - 13.25 Kanal A -18.00 Živa, regionalni program - Aktualno - 18.15 Iz našega studia: Galex, d. d. - 18.45 Prostorski razvoj mesta in regije -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Izmenjava s TV Pika: Veriga uspeha, Helena Draškovič - 20.00 Kanal A
TV AS-KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 NK Mura: NK Primorje, posnetek. 11.50 KK Pomurje Skiny : ŽKK Celje, posnetek. 13.20 Videostrani. 14.10 Gnes, informativna oddaja. 14.40 NK Mura: NK Primorje, posnetek. 16.30 KK Pomurje Skiny: ŽKK Celje, posnetek. 18.00 Šport plus, športna oddaja. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Aktualno v občini Turnišče, oddaja v živo. 21.00 Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Svet narave, serija -14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo -17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Skrinja: Prstan - 20.50 Tv-forum - 22.25 Nezaposlenost, dokumentarna oddaja - 23.00 Odmevi dneva - 23.25 Glasbeni večeri - 0.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.55 Poročila - 9.55 Prizma - 10.50 Misli 21. stoletja - 11.45 Evromagazin - 12.20 Otroška serija - 12.45 Hitlerjevi pomagači, serija - 13.40 Kuharski dvoboj - 14.20 Zahodno krilo, serija- 15.05 Slačilnica- 16.00 Poročila-16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 11,15 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Kletarjeve hčere, nad. - 21.10 Polni krog -21.30 Seinfeld, nan. - 22.00 Newyorška policija, nan. - 22.45 Telesni stražar, ameriški film - 0.50 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
17.40 Nebo lahko počaka, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Zgodovina hrvaškega športa: Tenis - 20.40 Športni program - 22.10 Animavizija - 22.40 Monoplus - 23.20 Šport danes - 23.30 Glasbeni program (opomba: prenos tenisa iz Lizbone)
TV MADŽARSKA 1
5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.30 Ažurno - 12.00 Dnevnik - 13.00 Manjšinski program - 13.58 Poročila -14.00 Erdeljsko - 14.30 Slikanica, obvezno čtivo - 15.58 Poročila -16.00 Po sledeh sončnega žarka - 16.30 Zelena pika - 17.00 Kronika 2000 - 17.25 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik -18.15 Grad je naš, nan. -19.15 Dnevnik - 20.00 Malo mesto, nan. - 21.00 Bil je nekoč ... - 22.00 Dnevnik - 22.50 Madžarski salon, kultura -23.15 Zaupljive izpovedi, švedski film, 1. del
TV MADŽARSKA 2
5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Prenos zasedanja parlamenta -16.30 Šolska ulica - 17.30 Ura sprejema, izobraževalni program - 18.00 Telešport -19.40 Tv-telovadba -19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Kvartet, program studiev višegrajske četverke - 21.10 Rjava pota, portret romske vzgojiteljice - 21.35 Prijateljice, nemški film - 23.10 Zaključek - 0.10 Nočni program
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program - 10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17,10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Oranžni taksi - 21.15 Kako ujeti šefa?, filmska komedija - 22,50 Silvijin trebuh, filmska komedija
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Quincy - 10.15 Grad Hohenstein, prvi del TV-filma - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik -13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Prijatelji za vse življenje - 14.25 Sylvia - 15.15 Dallas - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: V kraljestvu kamnitega orla, prvi del - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče: Holokavst
Sreda, 29. 11. 2000
TV SLOVENIJA 1
8.30 Dober dan, Koroška
9.00 Risanke
10.00 Zlatko Zakladko: Volčja solata
10.15 Moje mestece, kanadska nanizanka
10.40 Ljubiti Lenina, angleška dok. oddaja
11.30 Obzorja duha
12	.05 Na morje, avstralska nadaljevanka
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.35 Pojoča skrinja, ameriški film
15.05 Aktualne teme
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Male sive celice, kviz
17.45 Svet narave, angleška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Klic dobrote, prenos
21	.45 Prešeren v glasbi in plesu
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Proti nasilju nad ženskami
23.25 V Bachovem letu z novicami in glasbo
0.25 Svet narave, angleška serija
TV SLOVENIJA 2
10.05 Sestre, ameriška nadaljevanka
10.45 Pajkova mreža, nemški film
13.55 Bajeslovna bogastva, angleška serija
15.00 Glasbeni festivali
16.00 Tam, kjer so fantje, ameriški film
17.30 Po Sloveniji
18	.05 Prostost, francoska nadaljevanka,
19	.00 Noro zaljubljena; ameriška nanizanka
19.30 Videospotnice
20	.05 DP v odbojki
20.55 KV za EP v košarki, Islandija: Slovenija
22.45 Vse, razen umora, nemška nanizanka
0.20 Življenje in smrt polkovnika Blimpa, ameriški film
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. - 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Umor v živo, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Veroniki-ne skušnjave, nan. - 23.10 JAG, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 24 ur
KANALA
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami Vice, nan. - 15.00 Komedija zmešnjav - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.20 Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog - 17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, * nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.30 Kvantni skok, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
12.00 Živa, ponovitev regionalnega program - Aktualno - 12.15 Iz našega studia -12.45 Prostorski razvoj mesta in regije - 13.00 Izmenjava s TV Pika: Veriga uspeha - 13.25 Kanal A - 18.00 Živa, regionalni program - Aktualno - 18.16 Reportažna sreda: Martinovanje po martinovanju - Kulinarika: krompirjeva smetanska juha, polnjeni goveji zrezki s šampinjoni - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Izmenjava s TV Pika: Veriga uspeha, Zdenka Badovinac - 20.00 Kanal A
TVAS-KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 Aktualno v občini Turnišče, ponovitev. 10.30 Teden‘ob Muri, informativna oddaja. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, Informativna oddaja. 16.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 16.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 18.00 Aktualno v občini Turnišče, ponovitev. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20,00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes. informativna oddaja. 20.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Svet narave, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15.05 Za otroke -16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.56 Oddaja o šolstvu -18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nadaljevanka - 21.10 Glasbeni mesečnik - 22.15 Poslovni klub - 22.50 Odmevi dneva - 23.10 O znanosti - 0.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.55 Poročila - 10.00 Zgodovina hrvaškega športa - 10.30 Glasbena oddaja - 11.30 Newyorška policija, nan. - 12.15 Otroška serija -12.40 Tv-forum -14.15 Kletarjeve hčere, nad. -15.00 Nezaposlenost, dokumentarna oddaja -15.30 Skrinja: Prstan -16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil,,nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Rdeči palček, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz -20.20 Dok. oddaja - 21.15 Polni krog - 21,35 Življenje ptic, serija - 22.30 Sedem veličastnih, serija - 23.20 Filmska noč s Kevinom Costnerjem: Popolni svet, ameriški film -1.20 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
17.25 Nogomet: Osijek - Dinamo, prenos - 19.20 Glasbeni program - 20.00 Športni pro-gram - 22.40 Šport danes - 22.50 Glasbeni program (opomba: prenos tenisa iz Lizbone)
TV MADŽARSKA 1
9.30 Ažurno - 12.00 Dnevnik - 13.00 Manjšinski program - 13.58 Poročila - 14.00 Milenijska filmoteka: 1937, filmske novosti in film Tristotisoč na ulici (č.-b.) - 15.40 Lahko bi bil zaščiten -15.58 Poročila -16.00 Nemščina -16.30 Priče -16.55 Skrivnosti Kurilskih otokov - 17.25 Mreža - 18.00 Dnevnik - 18.15 Grad je naš, nan. -19.15 Dnevnik - 20.00 Ni pravnomočno, show - 20.30 Mali falot, tv-film - 22.00 Dnevnik - 22.50 Panorama - 23.20 Zaupljive izpovedi, švedski film, 2. del
TV MADŽARSKA 2
8.30 Milenijske povesti - 9.00 Prenos zasedanja parlamenta - 12.00 Milenij - 12.05 Vedno lepe melodije - 13.00 Dnevnik - 14.00 Zlati dim, magazin -15.25 Evropske podobe: Grčija - 15.50 Glasbena veriga -16.00 Šolska ulica - 17,30 Sotrpini, rehabilitacijski magazin - 18.00 Kini in Adams, film iz Burkine faso - 19.25 Klip plus -19.40 Tv-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Na pragu tisočletja -21.20 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21,40 Ime planeta: Zemlja - 23.00 Zaključek - 0.00 Nočni program
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 10.10 Silvijin trebuh, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.10 Oskar, filmska komedija - 22.65 Smrt v iskalu, srhljivka
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Quincy - 10.10 Grad Hohenstein, drugi del TV-filma - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Prijatelji za vse življenje -14.25 Sylvia - 15.15 Dallas - 16.00 K temi: Holokavst -17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Luč v temi - gala 2000, prenos - 22.20 Čas v sliki - 22.50 Žarišče: Holokavst
fOISift, 16. november 2000
mDg&m
								AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	ZANOS, ELAN	GLAVNO MESTO ARMENIJE	LASNI VLOŽEK	REŽISER KUSTURICA	NEMŠKI OPERNI REŽISER (G0NTHER)	KDOR SE UKVARJA Z VEZAVO KNJIG	ITALIJANSKA IGRALKA MASSARI	EUGENE LORING	NASPROTJE ZMAGE	KAVA IZ AVTOMATA	CECIL TAYLOR					
																								
								NASLOVNI JUNAK LJUDSKE | PRIPOVEDKE													V .	M			
								LASTNOST ORUME-| NELEGA									•-							
5 <								SRBSKI | KRUHEK								ROBERT PINTARIČ			ŠIITSKA MILICA V LIBANONU					
								MESTOV | VOJVODINI								BALETKA MLAKAR				a'	MM*’ k	:	.			
								►							VODNI HLAPI					M < V				
I															TRAVNAT SVETNA KONCU NJIVE									
VESTNIK	HRIBOVJE V JZ. SLOVENIJI		PRVA UMRLJIVA ŽENSKAV GRŠKI MIT.	AMERIŠKA IGRALKA GARDNER	PORTUGAL. ATLETINJA (ROSA)						PISATELJICA PEROCI	SEBIČNOST								v. Vžm,				
												ITALIJANSKI PISATELJ (GIOVANNI)												
					ZOLA EMILE																i -	M f t			GOROVJE V MJANMARU
ODREVENELOST MIŠIČJA									ŽIVČNA BOLEZEN								KRAJ PRI GROSUPLJEM				IZKRČENO ZEMLJIŠČE V GORSKEM SVETU	NAČRT POHODA	SLOVENSKI KANTAVTOR	
									AVST.FIZIK (FRIEDRICH)								GOROVJE V KOLUMBIJI							
GLAGOLNIK OD NAVESTI										OŽJA DESKA						NEUMNOST								
																NASAD ALPSKIH RASTLIN								
										LOVSKA PRIPRAVA														
GLAVNI ŠTEVNIK					ZNAMENJE HOROSKOPA								MUZA LJUB.LIRIKE						BELEŽNIK					
																			FRANCOSKA REKA V BRETANJI					
					RAZSTAVNA PLOŠČA								MADŽ.PESNIK (KAROLY)											
ZADNJA IN PETA ČRKA				BISER (POGOV.)							VITKA ANTILOPA							ŽENSKO IME						
																		JEZIK BANTU ČRNCEV						
				ZMAGA V ŠAHU							ENAKOST V PRAVICAH													
POTUJOČI PASTIR								MODEL AVTA RENAULT							ZASEBNIK		4-							
								DRUŽABNA PRIREDITEV							VIRUS AIDSA									
PERZIJA						LINIJA				♦		AVST.SLIKAR (EGON)								KONJU PODOBNA BAJESLOVNA ŽIVAL	KOSTUM. VOGELNIK			
						KOMEDIJA BRANKA NUŠIČA																		
												KOMUNALNI DELAVEC									OTOK PRI PAŠMANU			
ENA OD ELEKTROD									UMETNOST (LAT.)				ANGLEŠKA GLASBENA ZALOŽBA	VEZNIK			PROTEIN V RASTLINSKIH CELICAH		L					
														GLAVNO MESTO SENEGALA										
									NEGATIVNI ION															
																	DALJAVA							
																		FRANCOSKI PISATELJ (BORIS)	ČLOVEŠKA ČUD					VAŽNO ŽIVILO
I > .. I	»MFav ; i																			TOMAŽ BARADA					
						CERKVENO IZOBČENJE									VRSTA VERZA									
															KRILO RIM. KONJENICE									
						NIKELJ				NRAVO- SLOVJE						RIM.UTEŽNA ENOTA						ČURLIČ ERVIN		
																FILMSKI VESOLJČEK						POLONA VETRIH		
										KILOVOLT														
						BREZALKOHOLNA PIJAČA							DREVORED						PISMENI ODGOVOR					
»M - :0^0® a					jjt ■	NEKDANJI EGIPTOVSKI PREDSENIK SADAT							TROPSKA RASTUNA						JUŽNOAMERIŠKI PAMPSKI PASTIR					
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 9. 11. 2000:
ROMAN KONČAR, IRENA AVBELJ, BARANJA, RIA, PADALO, LENA, JURE, ISA, LENT, SKI, AL, AKTOVKA, SRB, ZALEDJE, RIMAR, KATASTER, ATAIR, BAŠKIRIJA, ALTANA, BA, SATEN, JIVARO, OOLIT, ORA, LORDOZA, IVO BAN, ACA, SONATINA, ANATAS, ERAR, KRO-NOS, ARENA, ILION, LANA, TORNADO, ANARHIZEM, EDA, PESO, GOMEZ, 10, OMA, TINTORETTO, IRIDIJ, OBOL, KACIN, BARZOJ, JAMAJČANI, ANALI, ARKADA, ANE, SERAK
(II
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Marjan Horvat, Stanetinci 24, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici
2.	NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT:
Sandra Svetec, Ledavska 21, Černelavci, 9000 M. Sobota
3.	- 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Mitja Paldauf, Mele 20 a, 9252 Radenci
Biserka Špur, Slavka Osterca 8, 9240 Ljutomer
Tatjana Geoheli, Rjava cesta 9, 1260 Ljubljana - Polje
Uroš Sedonja, Mačkovci 40 a, 9202 Mačkovci
Danica Gider, Tišina 5 b, 9251 Tišina
E
</> o >o
E o o E O
o TJ TO
O cn
>«
Med reševalce bomo razdelili
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti
5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika.
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota,
s pripisom »nagradna križanka« do petka 1. decembra 2000.
ra N
ra
o> £
a> o
Ime in priimek:	__________________________________________
Naslov:__________.______________________________________________
9ou gadnje stajfonje na stavbo ministetva ga obnambo je ^Bdeki dafo midi-ti. uAft je što ščbu gbiditi te, ba so tan goft, aft ji pa vo spnobati, či njin te nasfov - obnamba - spčoj kaj pomeni. Spouto se je, bab je idada vojsba pfted b/tatfein opna-vifa p/tisego, te pa fiitfto neda pnat k svojin mamiban gamagane soMaške cote. Stana
J vojska, Steka je mogfa ostati v kasarni, je pa ognogafa svojega stanešino tak, ka je mogo stnejfati. ^Pofeg toga je ta naša vojska na gadnji vajaj nej spnobata tanko^ ka
U ji debati naj ne bi gamagafa v Matnon tenenL ^ab či ne bi mdi dosta skafnoga tenena. J S takšo vojsko si OMa pnedstada našo ob/tambo v pesmi tak:
oVaša četica je močna st/tumna in vesda, je pniseg&r nan gvestobo, k mamikan gdrn/da.
M deguww stana vojska v basa/tn( je ostata, buni^a se, sndiCa se, stndanje iggvaCa.
UVaša četa vaje mejta, Mata se bojama," tanke ^ajn na siijon voni je ftpou nijača.
^ab je naša vojska močna, bneg šknbi grčimo, nikšoga sounaga mi se gdaj več ne bojimo.
28
23. november 2000, VESTNIK
Ustanova Fundacija Znanje za razvoj skrajšano ime: ustanova PIF
RAZPISUJE
denarno pomoč za izobraževanje nadarjenih študentov in drugih udeležencev izobraževanj regionalno razvojnega značaja doma in v tujini.
Na razpis se lahko prijavijo osebe s stalnim bivališčem v Pomurju ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
1	.) študenti dodiplomskega študija, ki so uspešno dokončali 2. letnik, imajo status rednega študenta in povprečno oceno najmanj 7,5;
2	.) študenti podiplomskega študija;
3	.) drugi udeleženci izobraževanj regionalno razvojnega značaja.
Razpisna vsota je 1.500.000,00 SIT, od tega 400.000 SIT za prejemnike denarne pomoči z območja Mestne občine Murska Sobota.
Prijava mora vsebovati izpolnjen prijavni obrazec s prilogami. Prijavni obrazec lahko dvignete na sedežu PIF v Murski Soboti, Lendavska 5a - III. nadstropje (kontaktna oseba Mirela Cvjetkovič). ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAV JE 15. DECEMBER 2000 Prijave pošljite priporočeno po pošti ali osebno predložite v zaprti ovojnici na Regionalno razvojno agencijo MURA, Lendavska 5a, Murska Sobota, s pripisom: »ZA USTANOVO PIF - prijava na razpis«, najkasneje do 15. 12. 2000 do 12. ure.
Uprava ustanove bo v 30 dneh po končanem razpisu obravnavala prispele prijave in obvestila kandidate v 15. dneh po sprejeti odločitvi.
UPRAVA USTANOVE PIF
Razpis so z donacijami omogočili: Zavarovalnica Triglav, OE Murska Sobota; Mestna občina Murska Sobota; Saubermacher Sud, d. o. o.; Biro Rija d. o. o.; Dart, d. o. o.; Notarska pisarna Rošker; Sprint - Srečko Kavaš, s. p., in Podjetje za informiranje, d. d.
Za podporo se Vam najlepše zahvaljujemo!
Vse razvojne akterje Pomurja in druge zainteresirane pozivamo, da pomagate pri uresničevanju poslanstva ustanove PIF ter v okviru finančnih zmožnosti postanete njen donator. Več informacij dobite na sedežu ustanove PIF ali po tel: (02) 5361 461.
Ne veš mar, kaj je samota?
Čakati nekoga, ki ga ne bo, ne imeti nikogar, ki bi ti roko podal, te prijazno pogledal in dejal: »O kako dobro je, da si.«
V SPOMIN
Boleč je spomin na 23. november, ko nas je pred dvema letoma zapustil naš ljubi mož, oče in stari oče
Anton Ščap
iz Turnišča
Hvala vsem, ki postojite ob grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji, ki te imajo še vedno radi
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
Podjetje za informiranje, d. d., arhitekta Novaka 13, M Sobota
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9, Murska Sobota 52719 00
IZOTEHNIKA, montaža, izolacije in inštalacije, d. o. o. Industrijska 6
9000 MURSKA SOBOTA
z dolgoletnim delom v Nemčiji išče
NOVE DELAVCE za montažno dejavnost
v tujini
Pogoji:
- IV. stopnja izobrazbe, smer kovinarstvo in strojništvo - nekaznovanost
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh na naslov firme. O izbiri bo posameznik obveščen pisno.
SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA,
Ulica dr. Vrbnjaka 6, Rakičan, objavlja prosto delovno mesto
VODJE SPLOŠNO PRAVNEGA PODROČJA
Pogoji:
-	univerzitetna izobrazba pravne smeri
-	opravljen pravosodni izpit
-	pet let delovnih izkušenj
-	znanje tujega jezika (angleški ali nemški)
-	izkušnje - tečaj s področja vodenja in komunikacij
-	splošni pogoji pcr zakonu
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, poskusna doba traja štiri mesece. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v 8 dneh po objavi na naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Kadrovska služba, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Rakičan, 9000 M. Sobota.
DAMIR BANFI veščica
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
TEL.: (069) 348 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA
Tvoja skromnost in milina sta ostali del spomina. Pogrešamo te vsi, nazaj poklicati moč te ni.
Dragi mami
Mariji Lejko
iz Sodišinec 42
V SPOMIN
Danes, 23. novembra, mineva eno leto od njenega odhoda v večnost.
Tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dan je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 58. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, sestra in teta
Ana Antolin
iz Ižakovec 86
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene.
Lepa hvala pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, g. duhovniku, pogrebništvu Balažič in osebju kirurškega oddelka v Rakičanu.
Žalujoči: hčerka Lidija z možem, vnuk Tomas, sestre Marija, Albina in Terezija z družinami, brat Martin z družino in drugo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
V 91. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek
Vince Tudjan
iz Bakovec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše.
Posebna hvala družinama Jožeta in Antona Sreša, družini Kolmanko ter drugim Janezovim svojcem iz Kroga.
Hvala župniku g. Andreju Lampretu, pevcem za odpete žalostinke in govornici gospe Vereševi za besede slovesa, g. Daniju za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi.
Iskrena hvala internemu oddelku - pritličje za skrb in nego pa tudi vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči:
sinova Štefan in Anton z družinama ter zet Janez
Ljubi dedek!
Zelo te bomo pogrešali!
Marjeta, Simona, Stanko in Simon
Kogar imaš rad, - nikoli ne umre, v 'srcih vedno z nami je.
V SPOMIN
22.	novembra mineva pet let žalosti od takrat, ko nas je zapustil
Anton Jaklin
iz Male Polane 53
Hvala vsem, ki se ga spomnite in se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
22.	novembra mineva leto žalosti od takrat, ko nas je v 38. letu zapustil naš dragi sin
Zlatko Dokl
iz Radenec
Hvala vsem, ki se ga spominjate ter prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči domači
Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče na njenem grobu.
Vsi njeni
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
S. Gregorčič
ZAHVALA
V času, ko se narava odpravlja k počitku, je Gospodar življenja poklical k večnemu počitku našo drago mamo, taščo, sestro, babico in prababico
Marijo Pertoci
roj. Šohar
iz Rankovec 48
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene.
Hvala lepa g. kaplanu Jožetu Rogaču za opravljen obred, pevcem za ganljivo odpete žalostinke, govorniku g. Majcnu za tople besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi.
Vsem, ki ste bili v teh žalostnih dneh z nami, iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni najdražji
V 86. letu je za zmeraj odšel od nas dragi mož, oče, brat, tast in dedek ■
ZAHVALA
Franc Grah
iz Gorice 14 vojni veteran in nosilec številnih odlikovanj
Z neizmerno bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vsem drugim, ki so ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali vence, sveče ali prispevali denar za vežico, farni dom, mašo in bolnišnico.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Štefanu Harkaiu za izbrane besede ob odprtem grobu, upokojencem, PGD Gorica in drugim gasilcem v sektorju Puconci za častno slovo od svojega častnega člana, g. Štefanu Severju za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi za vzorno opravljeno delo.
Lepa hvala dr. Zvezdici Rajnar - Voroš in patronažni sestri za zdravstveno nego.
V teh težkih trenutkih pa se za nikoli pozabljeno pomoč še posebej zahvaljujemo vsem sosedom, zlasti gospe Heleni Pasičnjek.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga iskreno cenili in spoštovali.
Vsi njegovi
fSil , 23. november 2000
29
Na grobu, kjer svečka zate gori in cvetje zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi.
V SPOMIN
Danes, 23. novembra, minevajo tri žalostna leta, odkar smo te izgubili, dragi
Kristijan Filo
iz Budinec 19
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke spomina.
Vsi njegovi
Nihče ne ve, kaj si je želela takrat... ... morda si je želela vsaj še eno pomlad.
N SPOMIN
Vedno bomo nosili v srcih spomin na našo drago mamo
Barbaro Lebar
iz Turnišča,
ki nas je zapustila pred enim letom.
Sin Jože ter hčerke Micka, Olga in Bariča Z družinami
S tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si obstal.
ZAHVALA
V 70. letu se je po hudi in težki bolezni od nas poslovil naš dragi mož, oče, tast, dedi, brat in stric
Alojz Borovnjak
iz Nuskove 83
Čas zaceli rane, a spomina ne izbriše, in ko sveče zasvetijo in solze zablestijo, Tebi, ki šla si v nebo, srčne rane spet zakrvavijo in v duši spet spomini oživijo ...
N SPOMIN
27. novembra bo minilo deset let od takrat, ko nam je neizprosna bolezen vzela našo drago ženo, mamo, babico in taščo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom* prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Posebna zahvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Murski Soboti.
Žalujoči vsi njegovi
Olgo Berke
iz Gradišča
Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grob
Vsi njeni
Besede naše žalosti ti v rožah, svečah tiho govorijo in tvoj temni dom krasijo.
S cvetenjem rož v soju sveč misli naše s tabo spijo.
SPOMIN
Mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama in žena
Gizela Kuhar
od Grada
Naj sveče ti krasijo grob, naj rože ti cvetijo! Hvala vsem, ki jo nosite v mislih in prihajate na njen zadnji dom.
Vsi njeni!
Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
/X\\\X\.X
V 78. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek
Avgust Šabjan iz Murske Sobote Rožno naselje 17
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini ter sosedom iz Murske Sobote in Košarovec. Hvala osebju internega oddelka in dr. Hauzerjevi. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljen obred, govornikom, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsem - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho zaspal, srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 72. letu nas je za vedno zapustil naš dragi
Avgust Rac
iz Sotine 4
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči.
Veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
V 90. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek, brat, 1 ujec in svak
Franc Borovič
iz Sitarovec 1
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše, v težkih trenutkih z nami sočustvovali ter nam ustno in pisno izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Bratuša.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
V 81. letu starosti je prenehalo biti srce moža, očeta, tasta in dedka
ZAHVALA
Vse odhaja, kakor hitra reka, le spomini spremljajo človeka.
SPOMIN
27.	novembra bodo minila 4 leta, ko nas je zapustil
Bojan Bedek
iz Gradišča 7la
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo spomina!
Vsi njegovi
V SPOMIN
Mineva sedem let od smrti naših dragih
Marije Dervarič
iz Kruplivnika
in
Jelke Šarotar
iz Murske Sobote
Neizmerno ju pogrešamo!
Vsi njuni
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in za odigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
Kruta smrt nas je ločila, brez slovesa, tiho si odšla, le delo tvoje je ostalo, za tabo srce bo še dolgo žalovalo.
ZAHVALA
V 56. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, tašča in stara
mama
Elizabeta Gone
iz Dobrovnika
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, nam izrekli besede sožalja, darovali vence, cvetje, sveče, svete maše in v dobrodelne namene.
s Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa.
Posebej hvala osebju ZD Lendava, internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in nevrokirurškega oddelka bolnišnice v
Mariboru.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Karla Kološa
iz Prosenjakovce 96a
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter lovskim prijateljem za sočustvovanje, za darovano cvetje in sveče ter za vse storjeno v teh za nas žalostnih in bolečih trenutkih.
Posebej hvala kolektivu OE ZZZS iz M. Sobote za izrečena pisna in ustna sožalja ter vso izkazano drugo pomoč.
Z iskreno hvaležnostjo za vse!
Vsi njegovi
V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal, odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
V 70. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Zoltan Polanec
iz Čikečke vasi 16
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili žalost in bolečino, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, izrekli besede sožalja, njega pa pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi medicinskemu osebju pljučnega oddelka Bolnišnice Murska Sobota, v Ljubljani in na Golniku za vso pomoč med njegovo boleznijo. Posebna hvala gospodu duhovniku Beznecu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
V globoki žalosti - žena Irena, sin Zoltan z ženo Irmo, vnuka Ervin in Klavdija z Bojanom ter brat in sestra z družinama
30
OGLASI
23. november 2000, VESTMI
Sobota. vsi DODATNI ELEMENTI ZA STREHE
TRGOVINA 1?» DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (069) 30 40 44
GSM: 041 504 999
Rmaik rhdoo@siol.net
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
DO RAZPRODAJE ZALOG !
KLIMA NAPRAVE za poslovne prostore, stanovanja, ______hlajenje kleti in vina,...__
NAJCENEJE TA HIP !!
teI.:02/584 80 50’GSM :041/623-728
www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net
d. o. o.
•	garažna vrata 1 dvoriščna vrata daljinski pogoni
•	ograje
•	kovane ograje zapornice
Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
•	PVC okna
•	PVC vrata
•	zimski vrtovi
•	police
• žaluzije
tel.: 069 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
ekološko kurilno olje
plačilo na več obrokov ekspresna dostava
Horizont
vedno dovolj toplo
(D (02) 556 91 30
Horizont d. o. o.. Vodovodna 30c, Maribor
Gradbene izolacije HACK
Hack Janos, s. p.
HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE
OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA
REZANJE IN VRTANJE BETON
Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM:041 636
ZA VSA DELA DAJEMO 10-LETNO GARANCIJO!
SpeciAlisTiČNE amBlIante
-	ORTopedsko-TRAVMATološkA AMbulANTA
-	fiZijATRIČNA AMbulANTA
-	AMbulANTA ZA ŽilNO kiRURqijO
-	NEVRoloŠkA AMbulANTA
-	REVMAToloŠkA AMbulANTA
-	AMbulANTA ZA OSTEOPOROZO
-	pSihiATRiČNA AMbulANTA
TeL: 02/515 14 90, 02/588 12 55
-	ORdiNAcijA za kliNiČNO psihologijo iN psihoTERAp.ijO
-	dENZiTOMETRijski kAbiNET
-	EMg kAbiNET
-	kAbiNET ZA MANUeInO TERApijO
iN kiRopRAkriko
-	koNZulTATiVNA AMbulANTA
UNiV. pRof. ORTOpEdijE
stihi:
TUROPOLJE d.o.o.
ul. Zarana Velnarja 13,9000 M. Sobota, tel.: 36 580
KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200
PA MRZLO NI
KOSESKEGA 43, MB
za VAS POSKRBI
Murska Sobota:
(02) 54 59 280
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9, Murska Sobota
najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše
FISA nepremičnine, d. o. o., Lendavska 8, informacije po telefonu: 536 18 20
1. Prodamo novejšo hišo s 16-arsko parcelo na atraktivni lokaciji v Beltincih.
2. Prodamo 7-arsko gradbeno parcelo v Rakičanu.
041630898
Podjetje za informiranje, d. d., arhitekta Novaka 13, M. Sobota
AVTOCENTER
LEPOŠA, d. o. o
Murska Sobota, telefon: 536 17 70
VOLVO
Vabljeni
na redni letni občni zbor Avto-moto društva Štefana Kovača
Murska Sobota
v petek,
24.11. 2000,
ob 16.00
v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ul. 2.
AVTOCENTER
LEPOŠA, a. o. o.^
Murska Sobota, telefon: 522 11 19
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJ A ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: (021 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA, MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
$ USI 'iMiC ,
23. november 2000
NAPOVEDNIK
31
kulturni koledar
KINO
Delimo vstopnice za kino
OTVORITEV
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 23. novembra, bo v soboškem gradu otvoritev razstave Spominska razstava Ludvik Vrečič (1900-1945) ob 100. obletnici rojstva akademskega slikarja. Tiskovna konferenca pred otvoritvijo.bo že ob 11. uri v razstavišču Pokrajinskega muzeja. Razstava bo na ogled do 11. februarja. Sočasno je pri Pomurski založbi izšla monografija o slikarju, za katero je spremni esej prispevala Meta Gabršek Prosenc, katalog znanih del Janez Balažič, osebno kroniko in bibliografijo pa Franc Kuzmič.
LAAFELD/POTRNA
V soboto, 25. novembra, ob 18.30 bo v Pavlovi hiši otvoritev razstave, ki jo bodo popestrili s koncertom treh mojstrov klasične glasbe in vinsko pokušino.
GLEDALIŠČE
VERŽEJ, LJUTOMER
V četrtek, 23. novembra, ob 8. uri (Veržej) in ob 10.45 (Ljutomer) bo v kulturnem domu predstava Lutkovnega gledališča Maribor Martin Krpan.
LENDAVA
V soboto, 25. novembra, ob 19. uri, bo v sinagogi nastopil igralec ljubljanske Drame Jožef Ropoša v predstavi avtorja Matjaža Kmecla Srečanje s Prešernom.
KONCERT
MURSKA SOBOTA
V petek, 24. novembra, ob 18. uri bo v kinu Park koncert Policijskega orkestra pod vodstvom dirigenta Franca Rizmala, koncertni mojster bo Bogomir Pikš, solista pa Matjaž Mrak in Aleksander Mercina. j, SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
V nedeljo, 26. novembra, ob 14. uri bo v OŠ dobrodelni koncert Klic dobrote 2000.
LITERATURA
LENDAVA
V petek, 24. novembra, ob 16. uri bo na gradu milenijsko literarno srečanje madžarskih pisateljev in pesnikov Književnost in narod.
DOGODEK
RAZKRIŽJE
V soboto, 25. novembra, ob 19. uri bo v avli OŠ slovesnost v počastitev 200. obletnice rojstva dr. Franceta Prešerna. Slavnostni govornik bo Franček Rudolf, predsednik ZKDS. V programu bodo sodelovale kulturne skupine iz občin Razkrižje, Veržej, Križevci, Ljutomer in Štrigo-va.
LENDAVA
V petek, 24. novembra, ob 16. uri, in v soboto, 25. novembra, ob 8. uri bo v prostorih ribiškega društva prireditev Sončni žarek upanja, ki ga pripravljata župnijska Karitas Lendava in Turistično društvo Lendava. S kulturnim progra-
mom, stojnicami in družabnim srečanjem bodo zbirali sredstva za nemoteno delovanje Karitas.
BELTINCI
V soboto, 18. novembra, bo prireditev Martinov ples.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
V Galeriji je na ogled razstava Skulptura malih dimenzij na Slovenskem v devetdesetih letih, kjer se s svojimi deli predstavlja kar 37 umetnikov.
V soboškem gradu si lahko
Na kratko
Beltinci - V beltinski občini bodo zgradili vodna črpališča v gozdu Hraščica, ki bodo povezana z že zgrajenim sistemom oskrbe z vodo iz zajetij v Krogu in Črnskih mejah. Na to pomembno naložbo se že dolgo pripravljajo, zato je upati, da jo bodo kmalu uresničili.
Lipovci - V krajevni skupnosti se zavzemajo, da beltinska občina nameni najmanj 50 odstotkov finančnih sredstev, ki jih je dobila za degradacijo prostora oz. spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, za avtocesto, ki bo potekala čez zemljišča v katastrski občini Lipovci. Skupno gre za 10.311 kvadratnih metrov površin.
Krašči - Upoštevajoč tudi gradnjo propustov je obnova in asfaltiranje ceste v tem kraju stala več kot 40,5 milijona tolarjev. Gre za zelo pomembno prometno povezavo, saj so se ljudje dolgo časa vozili po blatu.' Skupna obveznost krajanov znaša okrog dva milijona tolarjev. M. J.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
GRADBENI DELAVEC
DELAVEC Z ZNANJEM DELA Z GIPS PLOŠČAMI; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 26.11.00; KRAUTHAKER IN PARTNER, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.N.O., NA KAMNI 009, BELTINCI
OBDELOVALEC LESA
POMOŽNA MIZARSKA DELA Z VESELJEM DO DELA Z LESOM; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 05.12.00; ATRIUM-NOVIINTERIERI D. O. O., NORŠINCI 11, P. P. 61 , LJUTOMER
LESAR
KV MIZAR Z VESELJE DO DELA Z LESOM (ZAPOSLI SE LAHKO TUDI LESARSKI TEHNIK); določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 05. 12.00; ATRIUM-NOVI INTERIERI D. O. O., NORŠINCI 11, P.P. 61 , LJUTOMER
KLJUČAVNIČAR
IZOLATER (IZVAJANJE POVRŠINSKE ZAŠČITE,DELO NA TERENU V NEMČIJI); določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; ostali pogoji: KANDIDATI NAJ S SEBOJ PRINESEJO PISNE PR OŠNJE, NEKAZNOVANOST; do 28.11.00; IZOTEHNIKA-MONTAŽA,IZOLACIJE IN INŠTALACIJE D.O.O., INDUSTRIJSKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA
OBLIKOVALEC KOVIN
IZOLATER (IZVAJANJE POVRŠINSKE ZAŠČITE,DELO NA TERENU V NEMČIJI); določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; ostali pogoji: KANDIDATI NAJ S SEBOJ PRINESEJO PISNE PR OŠNJE, NEKAZNOVANOST; do 28.1 1.00; IZOTEHNIKA-MONTAŽA,IZOLACIJE IN
ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja.
V kavarni Jelša je na ogled razstava Makro-de-tajl članov fotokluba Murska Sobota.
V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 21 433.
V prostorih MIKK-a je na ogled razstava del akademskega slikarja Mitje Ficka iz Ljutomera.
V Art Caffeju si lahko ogledate razstavo Euro 2000 fotografov Jureta Zaunekerja in Nataše Juhnov.
LJUTOMER
V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov. V oddelku za otroke in mladino v knjižnici je razstava Delfini, naši prijatelji, v malem razstavnem prostoru pa razstava Vaški grbi v Prlekiji - Evropska zanimi- j vost brez primere.
V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo I. bienala slik malega formata Ljutomer. Razstava bo na ogled do 2. decembra.
BELTINCI
V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka.
KOROVCI
V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba.
PUCONCI.
V občinski zgradbi si lahko ogledate dela Jano-sa Goncza.
BANOVCI
V Termah je na ogled razstava Slovenska pokrajina in njeni ljudje, ki jo je pripravilo Društvo slovensko-poljskega prijateljstva.
KANČEVCI
V galeriji doma duhovnosti so do 30. novembra razstavljena dela Evgena Titana.
LENDAVA
V grajski galeriji je na ogled razstava 28. mednarodnega likovnega simpozija Lendava 2000, na katerem je sodelovalo 13 umetnikov iz Italije, Avstrije, Nemčije, Danske, Madžarske in Slovenije.
V obnovljeni sinagogi si lahko ogledate medob-močno likovno razstavo, za katero je izbral dela ljubiteljskih ustvarjalcev akademski slikar Laszlo Nemes. Predstavljajo se čiani Likosa iz Murske Sobote, likovniki območja Gornje Radgone, likovnega društva Lendava in likovne sekcije Silva Preloga iz Ljutomera.
OKROGLA MIZA
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 23. novembra, ob 10. uri bo v Novi galeriji Zavarovalnice Triglav okrogla miza na temo Prostorski razvoj mesta in regije.
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 2	14	6______1	2	25
INŠTALACIJE D.O.O., INDUSTRIJSKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA
AVTOMEHANIK
IZOLATER (IZVAJANJE POVRŠINSKE ZAŠČITE,DELO NA TERENU V NEMČIJI); določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; ostali pogoji: KANDIDATI NAJ S SEBOJ PRINESEJO PISNE PR OŠNJE, NEKAZNOVANOST; do. 28.11.00; IZOTEHNIKA-MONTAŽA,IZOLACIJE IN INŠTALACIJE D.O.O., INDUSTRIJSKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA
SAMOSTOJNI AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL; nedoločen čas; 3 I, delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE POŠLJITE NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23 GOR. RADGONA; do 20.12.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
ZIDAR
ZIDAR, POMOŽNI ZIDAR; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; vozniški izpit kategorije: B; do 26 11.00; KRAUTHAKER IN PARTNER, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.N.O., NA KAMNI'009, BELTINCI
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK C IN E KATEGORIJE-TOVOR-NJAKA ZA ŠPANIJO; določen čas 2 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: POKLIC NI OBVEZEN,MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN CAS; do 28.11.00; TRANSPORT PUŠENJAK D. O. O., NORŠINCI PRI LJUTOMERU 1F, LJUTOMER
VOZNIK TOVORNJAKA (ZA SLOVENIJO); določen čas 24 mes.; 2 I. delo-
Murska Sobota
Četrtek, 23. novembra: ob 18.00 ameriška srhljivka Potopljene sence, ob 20.00 ameriška komedija
Bruc iz province
Petek, 24. novembra: ob 18.00 in 20.15 Potopljene sence
Sobota, 25. novembra: ob 18.00 in 20.15 Potopljene sence
Nedelja, 26. novembra: ob 18.00 in 20.15 Potopljene sence
Sreda, 29. novembra: ob 18.00 in 20.00 slovenska komedija Porno film
Kino Ljutomer
Petek, 24. novembra: ob 19.30 ameriški akcijska drama Vihar vseh viharjev
Sobota, 25. novembra: ob 19.30 ameriški akcijski film Samo še 60 sekund
Nedelja, 26. decembra: ob 17.15 Samo še 60 sekund, ob 19.30 Vihar vseh viharjev
KINO
je informa-
B O R Z
Z N A N
cijsko središče, v katerem brez
plačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
•	Ponuja se recept za izdelavo domačega piva.
•	Iščejo se inštrukcije iz matematike za fakultete (teh. fakulteta - tekstil).
•	Iščejo se inštrukcije nemščine za SŠ.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
vnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: POKLIC NI OBVEZEN; do 28.11.00; AVTO W0LF, DRUŽBA ZA TRGOVINO IN POSREDNIŠTVO D.O.O., SKAKOVCI 35, CANKOVA
KUHAR
KUHARICA; določen čas 5 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: OBVEZNA PRAKSA V KUHINJI GOST. LOKALA,KAT ERAKOLI DRUGA ŠOLA, ODDALJENOST BIVALIŠČA NE SME BITI VEČ KOT 15 KM; do 09.12.00; ŠTUMBERGER ANGELCA S.P., AMD + NEPREMIČNINE, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI
KUHAR,POMOŽNI KUHAR; določen čas 3 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno, slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAŽELJEN MOŠKI SPOL; do 24. 11.00; LASLO ALEKSANDRA S.P., GOSTIŠČE ROSA, ŽITKOVCI 65, DOBROVNIK - DOBRONAK
NATAKAR
NATAKARICA LAHKO TUDI PRIPRAV-NICA(ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDAT S KATEROKOLI POKLICNO ALI SREDNJO ŠOLO); določen čas 5 mes.; Samsko stanovanje; ostali pogoji: OD ČRENŠOVEC ODALJENA NAJVEČ 15 KM, UREJ ENA-ŽENSKI SPOL; do 09.12.00; ŠTUMBERGER ANGELCA S.P.,AMD+NEPREMIČNINE, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI
POMOŽNA NATAKARICA; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: poklicna izobrazba ni zahtevana; do 23. 11.00; MDC TEHNIK, PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO,UVOZ IN IZVOZ, RADENCI, KAPELSKA C. 9, RADENCI
Boter, Vonj po ženski, Panika v parku igel, Serpico, Pasje popoldne, Strašilo; Avtor - avtor, Brazgotinec, Vročica, Hudičev advokat, Golo mesto, Za vsako ceno, Dick Tracy, Frankie in Johnny so samo nekateri od filmov, v katerih je igral Al Padno, to pa je med številnimi bralci vedela tudi naša nagrajenka Silvana Šiplič, Bodonci 62, 9265 Bodonci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi:
Napišite originalni naslov filma Potopljene sence!
Odgovor:
Kupon Št. 47
Odgovore pošljite do 28. novembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
1. TU VENENO - Natalia Oreiro
2. HOLLER - Špice Girls
3. SHE BANGS - Ricky Martin
4. I M OUTTA LOVE - Anastacia
5. VINO ME JE OPILO - Davor Radolfi
6. IRRESISTIBLE - The Corrs ■
7. WHATITIS - MarkKnopfler
PREDLOGI:
BEAUTIFUL DAV - U2
RUN BACK INTO YOUR ARMS - Rod Stewart
WHERE IS THE LOVE - No Mercy
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	DEKLE MOJE - Vlado Kreslin & Katice
2.	TRI PRSTE TEKILE - Kingston
3.	FENOMEN - Big Foot Mama
4.	MOJA POT - Maja Waiss
5.	SREČEN Z NJO - Botri
6.	7 LET NAZAJ - Jan Plestenjak
7.	JAZ GREM NAPREJ - Power Dancers
PREDLOGI:
NEPREMAGLJIVI - Panda
LET V BRAZIL - Planet Groove
TINA - Rok’n’band
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	LJUBEZEN NA TRGATVI - Štrk
2.	TRTI - Ans. Lojzeta Slaka
3.	ČOLNIČ ŽIVLJENJA - Nagelj
4.	NE JOKAJ, MATI - Ans. Toneta Čučka
5.	V LJUTOMERSKI KLETI - Ans. Alojza Gmjaka
6.	NAJINA SREČA - Vigred
7.	TRI JERBASE POLJUBČKOV - Mlade frajle
PREDLOGI:
METLIN PLES - Šaleški fantje
NE BOM TE CRKLJALA - Štajerski objem
NAJINA SREČA - Rokovnjači
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 30. novembra 2000, na naslov:
Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon Št. 47 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO
NSTSNMV:	. _____________________________
7 VELIČASTNIH: ’'
GLASBA
NAŠEGA SRCA: ____________________________________
Ime in priimek ter naslov:_______________________
__________________________________________________ I
L______________;_______.________—__________________ J
NATAKARICA-STREŽBA V LOKALU; določen čas 3 mes.; Samsko stanovanje; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI DEKLE BREZ POKLICA; do 09.12.00; RITUPER MARJANA S. P. KAVA BAR MARJANCA, ŠALOVCI 161, ŠALOVCI
NATAKARICA; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNA DOBA 3 MESECE, DELOVNI ČAS PO DO GOVORU (VSAK DRUGI DAN); do 24.11.00; ŽALIG MIROSLAV S.O., DNEVNI BAR AD, LIPOVCI 15, BELTINCI
STROJNI TEHNIK
STROJNI TEHNIK-ZA VODENJE IN VZDRŽEVANJE TOVORNIH VOZIL; nedoločen čas; 5 L delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE POŠLJITE NA NASLOV:BETONARNA PETELIN TRATE 23, GORNJA RADGONA; do 20.12.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes,; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:KATERAKOLI SMER V.,VI.ALI VIL STOPNJE IZOBRAZBE, POSKUSNO DELO 3 MESECE, LASTEN PREVOZ; do 16.12.00; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA D.D. KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
ADMINISTRATOR; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slo-
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9, Murska Sobota 52719 00
venski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 24.11.00; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK; določen čas 24 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: OPRAVLJEN MASERSKI TEČAJ STROJEPISNI IN RAČUNALNIŠKI TEČAJ; do 24.11.00; MEDIVITA D. O. O., TERME BANOVCI 1A, VERŽEJ
INŽENIR GRADBENIŠTVA GRADBENI INŽENIR-TEHNIČNI VODJA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PISNE VLOGE POŠLJITE NA NASLOV:BETONARNA PETELIN, TRATE 23 G.RADGONA; do 20.12.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
EKONOMIST
REFERENT ZA TURIZEM; določen čas 24 mes.; 10 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: GOVORNO IN PISNO ZNANJE NEMŠČINE,MADŽARŠ ČINE IN ANGLEŠČINE,OSNOVNO ZNANJE IZ ZDRAVSTVENEGA TURIZMA; do 24.11.00; MEDIVITA D. O. O., TERME BANOVCI 1A, VERŽEJ
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA
PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; 31. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 23.11.00; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: STAROST DO 30 LET; do 24.11.00; MEDIVITA D. O. O„ TERME BANOVCI 1A, VERŽEJ
ZADNJA STRAN
Menjalniški tečaj
Pomurske banke, d. d.,
Murska Sobota z dne 21.11. 2000,
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 21.11. 2000 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	1	15.2601	15.2583	15.3814
Nemčija	1	107.3631	107.3505	108.2162
Francija	1	32.0119	32.0081	32.2662
ZDA	1	247.3018	246.7771	249.7643
Švica	1	137.2534	136.9622	138.6201
Italija	100	10.8448	10.8435	10.9309
Klik NLB -spletna poslovalnica, ki je odprta 24 ur na dan,
vam omogoča, da lahko kar doma, v službi ali na potovanju (kjer se lahko priključite na internet) z nekaj preprostimi kliki z miško opravite naslednje bančne storitve:
-	vpogled v stanje in promet na svojem računu in računih, na katerih ste pooblaščeni,
-	plačevanje obveznosti prek posebne in splošne položnice ter virmana,
-	prenose sredstev med računi v banki,
-	prenose sredstev na račune v drugih bankah,
-	pošiljanje in sprejemanje sporočil iz banke in - pregled sporočil, ki ste jih prejeli iz banke.
Že kmalu se bo število dodatnih storitev zelo povečalo.
Za uporabo spletne poslovalnice Klik NLB potrebujete osebni računalnik z dostopom do interneta.
pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
VESTNIKOV KOLEDAR
23. november, četrtek,	KLEMEN
24. november, petek,	CVETKA
25. november, sobota,	KATICA
26. november, nedelja,	SILVA
27. november, ponedeljek,	BERNARDA
28. november, torek,	JAKOB
29. november, sr.,	NINO
26, novembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 18 minut, zašlo pa ob 16. uri in 21 minut. Dan bo tako dolg le 9 ur in 3 minute, to je dvaindvajset minut manj kot pred desetimi dnevi. Na isti dan ob 0.13 bo na nebu nastopil mlaj.
Pomoč Rdečega križa prizadetim pod Mangartom
Tudi slovenski Rdeči križ se je vključil v aktivnosti za pomoč prizadetim prebivalčem Loga pod Mangartom. Tako je že 17. novembra nakazal prvih pet milijonov tolarjev na račun Območnega združenja RK Tolmin, ki skupno z Občinskim odborom RK v Bovcu koordinira aktivnosti okviru kriznega štaba za zbiranje pomoči in najnujnejšo preskrbo prizadetih prebivalcev Loga. Glede na številne klice posameznikov in podjetij, ki želijo prispevati za pomoč prizadetim, je RKS odprl tudi poseben žiro račun za nakazilo denarnih prispevkov. Številka žiro računa je 50101-678-51579, sklicna številka 4007, s pripisom: »Za prizadete pod Mangartom«. Vsem posameznikom in podjetjem, ki so se že odzvali in ki se še bodo odzvali pozivu za pomoč, se RKS najlepše zahvaljuje.
INFORMATIVNA SLUŽBA RKS
Zakoncema Mariji in Ludviku Horvatiču iz Radoslavec so se rodili trije otroci: dve hčerki (Zlatka in Marjetka) in sin (Jernej). Pred dvema letoma se je kot prva poročila Zlatka, ki je vzela Robija in imata štiri leta staro hčerko Nušo. Njihovo poročno fotografijo smo objavili na tej strani.
Pred kratkim pa je uradno vstopil v zakonski stan prvorojenec, torej sin Jernej, ki se je poročil z lepotico z Radenskega Vrha Zlatko Ivanič. Jernej je končal kmetijsko šolo, se uveljavil v vojni za samostojno Slovenijo, nato pa se je prekvalificiral in je zdaj uspešen policist. Zlatka je po poklicu prodajalka in je zaposlena v Kolarjevi mesnici in delikatesi v Ljutomeru. Spoznala sta se pred šestimi leti pri Svetem Juriju ob Ščavnici in bila sta si silno všeč. Sad njune ljubezni je sin Tomi, ki je zdaj star že štiri leta. Malo pred njegovim rojstvom se je mamica Zlatka preselila k očku Jerneju v Radoslavce. Vsi so jo lepo sprejeli. Naključje je hotelo, da imajo zdaj pri hiši celo dve Zlatki, in ko kdo pokliče na to ime, se včasih oglasita obe. Seveda je tako veliko bolje, kot če se ne bi nobena. Poroka je bila zelo slovesna. Najprej seveda na matičnem uradu v Gornji Radgoni, nato pa še poročni obred v gornjeradgonski župnijski cerkvi. Zlatka se sedaj piše Horvatič. Nevesti je bila priča svakinja Brigita Ivanič iz Murske Sobote, ženinovo trdno odločitev za zakonsko zvezo pa je potrdil priča Franc Rošker z Mote. Gostija v domu krajanov in gasilcev na Stari Gori je trajala dva dni, 145 svatov pa je zabaval Show Band klobuk.
Letos so bili Horvatičev! zelo zaposleni, saj sta hčerka Zlatka in mož Robi gradila (in zgradila) novo hišo, ki je v bližini Horvatičeve kmetije. Postopoma bosta nadaljevala z urejanjem in morda se bosta prihodnje leto že vselila. Za zdaj sta doma pri starših oziroma tastu in tašči. Jernej in njegova Zlatka pa si urejata podstrešno stanovanje v Horvatičevi domači hiši.
Kaj pa druga hčerka Marjetka? Je diplomirana vzgojiteljica, zaposlena v vrtcu v Mali Nedelji. To je vse, kar smo uspeli zvedeti. Dovolj. Ko pa bo tudi ona stopila pred oltar, bomo - če se bo strinjala - napisali kako vrstico več. - Š. S.
torek zvečer je bila v kavarni hotela Zvezda nova epizoda javne radijske oddaje Murskega vala Jukebox, ki jo vodi glavni snovalec Boštjan Rous. Tokrat nam je v Mursko Soboto pripeljal gosta Toma Juraka. Samo za to priložnost in samo za to oddajo so z njim skupaj zaigrali Marjan Vidic na bobne, Miha Gydrek na saksofon, Jože Tivadar na pianino, Jože Glažar na kitaro in Željko Marušič na bas. Ob skladbah Želim si na Jamajko, Mi imamo se fajn, Sam po parku se sprehajam in drugih smo preživeli pravi kavarniški večer in se zazibali v stare, tudi poletne čase.
Kapela
Zvezda večerja je bil Tomo Jurak, nekoč član skupine Gu-Gu. Ta večer ni bil samo večer dobre glasbe in druženja, skupaj z nekdanjim kolegom v skupini Gu-Gu Marjanom sta obujala spomine in tako smo izvedeli marsikatero anekdoto iz delovanje skupine. Skupine že nekaj let ni na glasbeni sceni, njene skladbe pa še vedno radi zavrtijo na radijskih postajah.
Poleg tega nam vsem znano zvenijo v ušesih.
Javna radijska oddaja Jukebox so je dobro prijela med publiko, zato je vsakokrat težje dobiti svojo mizo. In prav je tako, saj kaže, da naše mesto in publika potrebujeta podobna družabna srečanja, kjer lahko ob kozarčku prisluhnejo še dobri glasbi in pogovorom.
ANRRi
arko Zemljič in Tomaž Močnik, učenca 5. razreda OŠ Kapela, sta uspešna karateista. Pod vodstvom trenerja Branka Krambergerja trenirata že peto leto in sta nosilca 2. KYU-rjavega pasa.
Marko je na klubskem tekmovanju leta 1998 dvakrat osvojil prvo mesto, na mednarodnem tekmovanju lani v Čakovcu pa je bil drugi. Tomaž je veliko uspešnejši v ekipnem tekmovanju, čeprav tudi kot posameznik dosega vidne rezultate. Njuno napredovanje v višji pas (za rjavim pride črni) je mogoče pričakovati še preden bosta sklenila osnovno šolo. Fanta, le tako naprej! (B. Ma.)
VESTNIK znova preseneča in nagrajuje
Pomagajmo Jožici!
Z
ima trka na vrata, Jožica Robič s Pušče pa nima toplega doma. Soboška Karitas in Radio Murski val
sta v začetku novembra začela z akcijo zbiranja denarja, da bi Jožici na starost omogočili človeka vredno življenje.
Prvi prispevki so že na žiroračunu, akcija pa bo potekala do božiča.
Če bi želeli pomagati, svoj prispevek nakažite na žiro račun soboške Karitas, odprt pri enoti Krekove banke v Murski Soboti:
51800-620-336 05 1900110-104-13 s pripisom
Za Jožičin topel dom.
HVALA! ■
Ko se je lačni volk najedel kristalnih kostanjev, so naenkrat vstali od mrtvih tudi naftarji, in sicer po krstu mošta, ki ga je sam presvetli Bahuzjanos spremenil v opojno vino, ki naj bi jih grelo kar nekaj let. Poznavalci pravijo, da zaudarja.
kkkk
Iz Ljubljane je priromala močna lovsko-turistična skupina z Vječeslavom Rodetom na čelu. Skupina, ki jo je na lovišču oskrboval kočijaž Slavči, se je odpravila na visoko divjad. Toda to so zgrešili, zato so pa ujeli kar za dobre »karale« fazanov.
kkkk
Čarli Šiftar še zmeraj ni dobil rente za lojalnost in dosledno obdelavo terena. Ni ga bilo na spisku nagrajencev z diplomatskimi »pasoši«. Ali mu bodo LDS-ovci priznali lojalnost in ga nagradili, še ni znano.
kkkk
V Ljutomeru se že ustanavlja konzorcij prekmurskih podjetij. Za predsednika konzorcija kandidirata izkušena gospodarstvenika Miro Steržaj in Ludvik Bratuša.
kkkk
Potem ko direktor lendavske komunale ni prepričal odbora za komunalo, da mu poviša cene njegovih storitev, je županu Jožefu Koconu predlagal, da mu razliko v ceni pokriva iz ustvarjenega dobička v petišovski gramoznici.
kkkk
Na otvoritvi bifeja cankovske matere županje, imenovanega ZLSD, ni bilo prvega moža parlamenta in stranke Boruta Pahorja - Barbike, njegov ideolog Igor Lukšič pa iz protesta ne potuje po Slovenije. Tako je bil slovesni govorec Leopold Crnkovič - desna gravitacija, s kruhom in soljo pa je prve goste sprejela Nadja Miloševič -še zmeraj neizvoljena.
kkkk
V petek bo koncert policijskega orkestra, po temeljitem pregledovanju programa zainteresirani niso opazili nastopa prekmurskega pihalnega solista.
kkkk
S soboške »kamenšnice« se umikajo »štrkova« plovila.
kkkk
Mirko Horvat, direktor KG Rakičan, je začel s študijem tehnologije pridelave riža. Ugotavlja namreč, da mu bo z začetkom gradnje avtoceste ostalo vse manj polj in bo imel vedno več vode v gramoznicah, ki jo lahko izkoristi le za riž in umetni gojeni paradižnik.
kkkk
Sobočani niso bili najbolj navdušeni in končno niso dali sredstev za razvoj malega gospodarstva razvojno usmerjeni Roto plastiki. Ta je s temi sredstvi želela urediti razstavni prostor svojih izdelkov na Meieh. Sedaj čakamo, kakšen odnos do plastičnih kipcev bo zavzel Miha Vodenik, ki mu je plastika menda pri srcu.
kkkk
Štefan Pršek je uspel priti s »štrkovega« safari potovanja po Afriki in se je udeležil z Veliko Polano v roki seje polanskega občinskega sveta. Do-kurnenti, ki jih je spravil v Veliko Polano, so izredno megleni in ne razkazujejo finančnih poti samoprispevka.
KESEI« Ml KONJ