Kmečka trgovina špekulacija s pšenico — nauk, da takšno podpiranje kmeta ni pravilno Slovenski meščan in delavec sta v velikih skrbeh, pa tudi slovenski kmet čuti ze neprijetne posledice, ker cena našemu žitu raste od dne do dne, z njo vred pa se draži tudi kruh. še dne 9. marca je blla pri nas uradna nakupna cena za pšenico 160 din za 100 kg, 9. marca je pritisnila fcpekulacija ter se je dvlgnila cena na trgu na 180 din, dne 18. maja se je pa prodajala že po 260 do 280 din. To je popolnoma nenaraven skok, povzročila pa ga je grda špekulacija. S pSenico se prl nas ne more prosto trgovati. »Prizad«, kaiterega je vlada ustanovila, da bi z njim pomagala našemu kmetu ter dvigTLila ceno poljskim pridelkom, je dobil monopol za izvoz ui trgovanje s pšenico. Dočim se je prodajala pšenica v inozemstvu po 120 do 125 din, je »Prizad« dvignil pri nas ceno na 160 din. Toliko je plačeval kmetom in trgovcem za pšenico, izvažal jo je pa po inozemski tržni cenl, torej po 120 din, tako da je »Prizad« izgubil pri vsakih 100 kg čistlh 40 din. Izguba je vsekakor ogronma ter gre v inilijone in milijone. Vsa država je morala prispevati ter plačevati za to izgubo, da so lahko rtrojvodinski in sremski kmetje prodajali pšenico dražje, kakor pa jo je kupovalo inozemstvo. S tem na.inom je država silno podprla banaško Jtmetijstvo, ki je postalo že kar objeatno. Ko bo kmetje dn judovski prekupčevalci videli, da je pri nas že toliko pšemce izvožene v inozemstvo, da je nastopilo pomanjkanje na trgu, pa so začeli zadrževati prodajo in tako se je morala cena dvigati. Ti špekulanti so raCunali, da bodo na ta način zaslužili 70 niilijonov dinarjev, katere jim bodo zopet plačali oni kraji, ki imajo pšejiice premalo, med temi v prvi vrsti Slovenija, ki mora letno uvoziti iz Banata 6000 vagonov pšenice in moke. Vojvodinskemu kmetu se ne godi slabo in vendar ga je država krepko podprla ter mu omogočila prodajo pšenice po najvišji ceni Naenkrat pa je nastopil prevrat. Vlada je ime¦la 19. maja sejo, na kateri so sklepali o prostem uvozu pšenice v državo. Tega ukrepa so se špekulanti silno prestrašili in 20. maja so že vrgli na trg velike količine pšenice po nižji ceni, kljub temu pa ni bilo kupcev, ker vsi pričakujejo, da ibodo špekulanti morali ceno pšenici še bolj potisniti navzdol, ker sicer bo vlada svoj sklep uveljavila. Tako je vlada hitro napravi.a konec špekulaciji na račun malega človeka. Živina Cene so prav različne. Na nekaterih sejmih so bile prav nizke, na drugih so se pa zopet dvignile nad dosedanje. Trenutno v živinski trgovini že ni normalnega po-ložaja, ker vpliva na eni strani na ceno veliko pomanjkanje krme, ki je zlasti v nekaterih krajih zelo hudo, na drugi strani pa tudi precej veliko povpraševanje po živSni, poleg tega pa se kmetje zavedajo, da so začeli mesarji v mestih dražiti meso, pa temu primemo držijo sedaj tudi živino, da od podražitve ne bo imel vedno dobiček samo mesar, ampak bo nekaj odpadlo tudi na živinorejca. — Na izadnjih sejmih je bil položaj sledeč: Teharje: voli 4.50—5.50, krave za zakol 4—5, klobasarice 2.50—3.50, telice 4—5. — Krško: voli 5—6, 4—5 ... 3—4 din, telice 4.50—6, 3—4.50 in 3.50-^.50, Ikrave 3—5, 2.50—3 in 2—3 din, teleta 6—7 in 4.50—6 din. — Brežice: voli 3—5, krave 2—4, junci 3—4.50, teleta 5—6 din. — Položaj na irvaških sejmih: Podobno kakor na slovenskih je joložaj tudi na hrvaških sejmih. Cene živine so la Hrvaškem Cvrste. Voli se prodajajo po 5 do i.50 in po 4—5 din, krave 3.50—4 din, teleta >—7.50 din. Po komadu je cena živine na Hrvaekem: krava 1000—4500 din, bik 1500—4000 din. Svinje Po svinjah je veliko povpraševanje, zlasti se dobro prodajajo plemenske svinje, mali praši-ki in pa svinje za prekajeno meso (pršutarji). Cene so se dvignile ter se o.vrstile. Na zadnjem maribol-skem sejmu so bili inladi pra_i_ki, 5—6 tednov stari, po 85—120 din (prejšnji teden še tx> 65—100 din), 7—9 tednov 120—140 dln, 3—4 Irnesece 150—210 din, 5—7 mesecev 300—390, fe—10 mesecev 420—490 din, eno leto 710—820, l kg- žive teže 6.50—7.75 dtn, 1 kg mrtve teže 6.50—11.25 din. Kupčija je bila nenavadno živahna. — Na ptujskem sejmu so bile cene: pršu- tarji 7.75—8, plemenske svinje 7.25—7.50 din, pujski 6—12 tednov 80—140 din komad. — V Posavju so se prodajali mladi praSi.ki po 60 do 70 din komad, špeharji 8—11 din, pršutarji 6 do 10 din. — Močno so porastle cene svinjam na Hrvagkem. Na sejmu v Križevcih, ki je eden najveejih svinjskih. sejmov v državi, so se prodajali pršutarji povprečno po 8.50—8.75 din, plemenske svinje pa po 11 din. Debele špeharske svinje so obdržale ceno po 8 din, le cena odojkov je nekoliko padla. V splošnem se pričakuje, da bodo svunje svojo visoko ceno obdržale, ker bo izvoz v inozemstvo tudi prihodnjo jesen in zimo zelo živahen. Sirove kože, ovčja volna in med Goveje sirove kože so po 10—14 din, telečje 12—15 din, svinjske 8—12 din za 1 kg. — Neoprana ovčja volna se prodaja po 24—26 din, oprana pa po 32—36 din. — čisti čebelni med se prodaja po 16—22 din za 1 kg. Seno in slatna Zivinska krma se Se ni pocenila. Knne je vedno manj ter je obdržala svojo visoko ceno, dasi so se zaradi zadnjega deževja travniki nekoliko popravUi ter se obeta sedaj nekaj boljša koSnja, kakor je bilo prvotno pričakovati. Seno se prodaja po 70—80 din, slama pa po 30—50 din. Izvozne premije za bukov les pripravlja baje naša država, kakor jih ima Romunija. Romunija je uvedla premije na bukov lea, ki znašajo 5—15% od vrednosti. O tem predlogu je že razpravljal atrokovni odbor za les. Istočasno je odbor aprejel tudi sklep, da bi bilo treba omejiti sekanje bukovega lesa zaradi trenutne neugodne konjunkture v inozemstvo, to je zaradi nizkih cen. Slovenija ima precej bukovine, pa bi znale te izvozne premije trgovino z bukovim lesom poiiviti.