Gozdarstvo v času in prostoru Mednarodno srečanje z naslovo1n Izboljšanje kmetijstva in oozdarstva na krasu (Split, 29.-30. 3. 2000) Du·an JURC*. Maja JURC** 29. in 30. marca 2000 je Hrvaška akademija zna- nosti in umetnosti v Splitu organizirala mednarodno srečanje z naslovom Izboljšanje kmetijstva in goz- darstva na krasu (Agriculture and Forestry on Karst). Sodelovali so številni hrvašlci strokovnjaki ter nekaj slovenskih in bosanskih. Predstavili so 72 prispevkov z vseh področij kmetijstva in gozdarstva. Srečanje je potekalo v dveh sekcijah (kmetijski in gozdarski), poročava pa le o gozdarski, pri kateri sva sodelovala. Gozdarji so prikazali rezultate nekaterih raziskav, ki so bile zastavljene prav široko, npr. kolikšna je erozija različno nagnjenih tal, če jih prekrivajo različne rastlinske vrste (V. Topic), koliko trave in gnnovja na ha je primerno za prehrano koz (V Topic), kakšni so rezultati petletnega sledenja prehranjenosti, osutosti krošnje in debelinskega priraščanja puhastega hrasta (N. Potočic, I. Seletkovic), kako rastejo rase in med- rasni hibridi črnega bora na istrskem flišu (D. Kajba, M. Vidakovic) itd. Podali so konkretne podatke, ki so pomembni za razumevanje procesov v degradiranem kraškem gozdu. V številnih prispevkih so podrobno razčlenjevali široka raziskovalna področja; npr. kakšna je vsebnost organske snovi v kraških tleh (N. Pernar, D. Bakšic), katera dela so najpomembnejša pri obnovi, snovanju in negi gozdov na krasu v današnjih eko- loških in gospodarskih razmerah (S. Matic, l. Anic, M. Oršanic), kakšen je vpliv soli na tla in vegetacijo otoka Mljeta (B. Yrbek). Opisali so poskus nasemen- jevanja črničevja v panjevskern gozdu črničevja, cela serija prispevkov je obravnavala alepski bor - razis- kave o redčenjih, produktivnosti, strukturi biomase in o možnostil1 uporabe. Nenavaden je bil prispevek o možnostih uporabe najbolj dodelanih harvesterjev, forvarderjev in drugih monstrumov, ki bodo, '·ne da bi se človek dotaknil tal" (ker bo seveda sedel v stroju), poželi vso lesno biomaso, jo zdrobili in prepeljali, tako da jo bomo lahko porabili za izvor energije (A. P. B. Krpan, T. Poršinsky). Kako bi tak način izrabe kraš- kega gozda vplival na tla in kaj bi pomenil za razvoj gozda, prispevek ni pojasnil. Pomembne raziskave so obravnavale požare, sanacijo pogorišč, poskuse sejanja * mag. D. J.. univ. dipl. inž. gozd., GlS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO ** doc. dr. M. J., univ. dipl. inž. gozd., BF. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 58 (2000) 7-8 in naravne nasemenitve čmega bora na pogorišče in gozdne ceste v sistemu protipožarn.ih ukrepov (J. Nodilo, D. Barčic, Ž. Španjel, L. Guic, D. Pičman, T. Pentek). Predstavljene so bile tudi možnosti lovskega turizma, prehranske značilnosti muflonov in poškodbe rastlinja zaradi divjadi (M. Grubešic, K. Krapinec, J. Vukelic). Kar šest prispevkov se je ukvarjalo z bo- leznimi in škodljivci degradiranih krašlcih gozdov in nasadov iglavcev, predvsem črnega bora. Gradacije škodljivcev na domačih Iistavcih in tujih iglavcih so pogost pojav, ki lahko ogrozi obstoj gozda na velikih površinah v hrvaškem primorju (M. Harapin, B. Hrašovec). Opisane so bile razširjenost, biologija in škodljivost karantenske glive Mycosphaerella dearnesii (M . Glavaš), podrobneje so bili obravnavani podlub- niki in trdoglavi hrvaškega primorja (B. Hrašovec), iz Slovenije pa smo poročali o spremembi škodljivih biotskih dejavnikov v kulturah črnega bora od osna- vanja do danes (D. Jurc, M. Jurc) in o prvih rezultatih o vrstah žuželk na pogoriščih črnega bora (M. Jurc). Koze so ponovno aktualna tema: nekateri jih vidijo kot edine, ki lahko ponovno očistijo z grmovjem zaraš- čene njive in domačije, drugi pa še niso pozabili opus- tošenja, ki so ga povzročile gozdu na krasu. Malo zavito je bilo povedano, da je zakon, ki je leta 1954 prepovedal koze, le en člen sistematičnega uničevanja kmetov (K. Poštenjak, S. Poštenjak, M. Gradečki). Taka razlaga avtomatično na pelje na misel, da je za popravljanje krivic potrebno tudi ponovno uvajanje koz. Če se temu doda še podatek, da sta ocena poškodb sestoj ev in zmanjšanje ekološke vrednosti te-teh nekaj- krat manjša od vrednosti, dobljene z rejo koz, potem se zdi, daje kozjereja edina prava perspektiva na hr- vaškem krasu. Posebno pozornost in splošno odobra- vanje je doživel prispevek o kozah in ovcah iz Slove- nije (Z. Jenko), kije opisal vračanje kozjereje in ovče­ reje na slovenslci Kras. Prispevek navaja, da se kme- tijska svetovalna služba s pomočjo države in aktivnosti kmetov že 1 O let uspešno bori proti zarašča nju Krasa. Paša naj bi potekala pod nadzorom v ograjenih paš- nikih, zato naj ne bi bilo škode v gozdu in obremen- jenost pašne površine naj ne bi bila tako velika, da bi prišlo do poškodb občutljivih kraških tal. "Izgled na- ravne in kulturne krajine krasa je poleg tega boljši in obenem protipožarno varnejši." Iz povzetkov kmetij- ske sekcije lahko razberemo podatek, ki še zadnje 3 3 3 Gozdarstvo v času i11 prostoru dvomljivce preptiča v perspektivnost kozjereje: "Po drugi svetovni voj ni je kozjereja v svetu narasla za 50 %. Danes je na svetu okoli 600 milijonov koz in interes za koz- jerejo stalno raste." (M. Strbašic, A. Šulko) Našemu gozdu na Krasu in tisoč hektarom hrvaškega degra- diranega gozda želiva močne ograje in dobre pastirje. Ob jadranski magistrali sva namreč videla kar nekaj deset hektarjev obžrtih grmišč s tropi koz, seveda brez ograje. Kozjereja je že danes tudi hrvaška realnost. Ne glede na pomisleke o posameznih namerah hr- vaškega gozdarstva v zvezi z njil1ovim gospodarjenjem z gozdom na krasu ob Jadranu, pa je dejstvo, da se veliko in poglobljeno ukvarjajo z vsemi tamkajšnjimi najpomembnejšimi problemi gozdarstva. Začuda je bilo veliko referentov mladih in predstavili so dobre raziskave. Iščejo strokovne rešitve v veliki družbeni stiski, v ekstremno težkih naravnih razmerah, kjer gozd in tla potrebujeta predvsem čas. Čas, da si opomoreta od ropanja človeka, živali in od surove, sušne mediteranske klime. V Sloveniji so razmere ugodnejše: Kras je zelen, vendar smo gozdarji tisti, ki ga lahko zelenega obdržimo ali pa prepustimo po- novnemu pustošenju. Realnost bo kot vedno nekje vmes. Danes je najpomembneje, da na Krasu oprede- limo, kje bo gozd in kje bodo kmetijska zemljišča. In nato v gozdu strokovno delamo. Obisk pri južnotirolskih hudourničarjih Stiki in strokovne ekskurzije med slovenskimi (Podjetje za urejanje hudournikov) in južnotirolskimi hudourničarj i se nadaljujejo že šesto leto. Julija letos so trije slovenski hudoumičarji ponovno obiskali svoje kolege na Južnem Tirolskem. Sopotnik sem bil tudi spodaj podpisani, saj so me mlajši kolegi prijazno povabili, naj se jim pridružim. Dvodnevno strokovno ekskurzijo sta skrbno in go- stoljubno pripravila in vodila južnotirolska kolega, dr. Rudolf Pollinger in dr. Paul von Hepperger. Cilj te ekskurzije je bil predstaviti slovenskim hudourničar­ jem urejanje hudournikov v ekstremno težkih terenskih pogojih, na velikih strminah in težko dostopnem te- renu. Prvi dan smo se s helikopterjem nameravali od- peljati na ekstremno težko delovišče nad gozdno mejo v dolino Pflerscbtal, zahodno od pre laza Brenner, ven- dar je zaradi goste megle ta ogled odpadel. V goz- darstvu je vedno tako, da morata biti za strokovne ekskurzije na terenu vedno pripravljeni najmanj dve varianti. Tako smo se odpeljali proti planini Plose, vzhodno od znanega mesteca Brixen. Proti zgomjemu delu hudournika, kjer počasi obnavUajo 45 let stare ustalitvene pregrade, so najprej zgradili 5 km dolgo, dobro utrjeno gozdno cesto za dovoz mehanizacije, gradbenega materiala in ljudi za delo. Vendar je bilo to premalo. Zato so ob hudourniku dodatno postavili še tovorno žičnico za prevoz gradbenega materiala. Na vprašanje, zakaj že po 45 letih obnavljajo stare pre- grade, so odgovorili, da je bil po drugi svetovni vojni cement v Italiji zelo drag, medtem ko je bilo delovne sile dovolj. Pregrade so zidali s slabim kamnom, s slabo opranim peskom in s premalo cementa. 334 Danes ustalitvene pregrade večinoma betonirajo, prelivna krona pa je iz dobrega kamna. Skupno jih bodo na tem hudourniku postavili okrog 50, delovna skupina pa šteje Il mož. Celoten projekt sanacije bo stal okoli 200 milijonov STT. Posebno pozornost po- svečajo varstvu pri delu, saj je zidarsko delo na strmem in plazovi tem terenu sm1ino nevarno. Zato se vse dela počasi in premišljeno. Za izdelavo ene pregrade ra bij o do 1 O dni. Poletni delovni čas paje 9 ur. Naslednje, kar smo si ogledali, je ureditev dveh manjših hudournikov na stnnem terenu, ki sta drug od drugega oddaUena le nekaj sto metrov. Med tema po- tekoma, ob avtocesti Brixen-Brenner, bo več vasi ure- dilo odlagališče odpadkov. Ureditev potokov s kineto zgoraj in zajezitvijo spodaj bo preprečila, da bi more- bitna visoka voda ob neurju odnesla smeti v r~ko Eisack in dalje proti mestecu Brixen. Nazadnje smo si blizu prejšnjega delovišča ogledali novo zaplavno pregrado, ki bo varovala spodaj ležeče železnico, avtocesto, staro magistralno cesto in naselja. Pri vsem tem pa še čakajo na odločitev železnice, ki bo določila prostor (luknjo) pod železniško progo, kamor bo speljana voda iz hudournika. Rešitev celot- nega problema paje pri hudoumičarjih še vedno polna dvomov. Drugi dan so nas južnotirolski kolegi peljali v doli- no Pustertal, kjer je razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem. V dolini Antholzer Tal, severno od Kronplatza (kjer je v Italiji največji biatlonski center), smo si ogledali obnovo starih ustalitvenih pregrad in videli, kaj se po 40 letih zgodi z njimi, če so zgrajene iz slabega materiala. Pri sami gradnji so slovenski hudourničarji videli nekaj novih, originalnih prijemov. GozdV 58 (2000) 7-8