SAMO KRISTEN »v o l á londyn«: slovenija in slovenci v londonskih govorih jana masaryka -V< >1 A Li 'NI'VN Sl.O\ IMA \Nlj H II M.OVl I > [N .1 VN VI \ SÁJjiSk'S I ■ SfÓOJ-. Si'l i '. Ml' in hi>. /') ',<> i'>ii Imulnn radiospeeches. aimcewit ¡tis cotitpaßiots. ¡he ÜfrvehiKslotäktari foreign ministe) fan I lasai i tí tut uro tBjffisnriis qttoted the first strophe ofSloiffß& nation iflraitheni H< ■ ßrstmid i Von Vtoj ". /9-tl immedian iy aller ihr lliihtiii auuc.xatiuu of Huso called ■l.jtibljana ¡mu mee and the second tinte on. \pril IZ !') ¡ t at the neu s of the Red l rin\ ^ crossing of the pre-tvai CSR borders, both turns quoting u in Slot ene On A/mi J J. I') t i i un >111 In fore the Skn-áktim- upi ising hi '/noted il lit tee in the form of an appeal 10 ai med resistance /'lie explanation for his sfM iapiiltiiu.de towards it edit be /omul m /hi 11 i'i i o/ Ins official biographer Vladimii I bud il the dissolution of Wt fjapsburg \t< •itetrcln in tin ■■ltd of October l<)I,S ¡cm \lasai yk fled the I'iate from on his itiay to Prague made it stop in Slbvem capitat Ljubljano eiiid according to Vim'rk amongst the Slovene multitudes celebrated both Czech cinfI Slovene trafional tihcratiön by sinking this anthi m tie liked' it learned it by heart and inter ■ n various occasions quoted its text in any case, tin spirit , / ■ Slinvic sólida/ tt\ ivas a gem ml charm -¡eristic of his BBC speeches e.g. In also ciiildenmed't/ji Vazi deportations of/fn Slot ene pofnilalioi! /r- -m Styria 1 fte) the end of lite tear his vision was that lin t SR and Yugoslavia 'along other Central I.on,/ic,in and Balkan <101, s of -Zwischeueuropa-1 be , 1 hrtdgi bettn •< n tin East am! the Hi n meni of Di Y (which was a step Mivards Masan k s heforemeultoned slrah gi.t ,:■•> all 111 11 aru oni the Yugoslat'1 oHeague Snindfäka ihm . I nyjo \ merici in landing at the \driatjc mast would takefolace in just a matter of days By this warning, which brought pa nil m the Yugoslav C1 mununiSt Partj leadership, he probably also speeded up the tempo (jf so called-race for Trieste in its initial phase 11 tin to to Peace conference. Vlasaryk. stood 11/1 •against the idea of the Trieste e¡-nidoi ■ thus bdi king Up. ■ m behalfof <§§R, tin t iffi t ial )ugoslai stand/mint. Krwvoril- i.¡n Masaryk London speeches, Slovene national anilu-m. iht IVieste».|urM» Rimu ni njegov kasnejši biograf Vanökpa ji z n/nizurilnm jug kolegu, da zahodni zat:e~ niki pripravljajo izkrcanje na /adraun t tiiarcu 1945 verjetno wife bistveno pos/H št! formiranji prt v k-»ilti ijske t lade 1 H j m morda r njeni začetni jazi ladi hm tekmo 1 hst W'miroiStijii'konferenci leta V>n,jt I/ nastopil proti zanii.ili hžžeisl^a. koridorja in r uueuu i 'SR podprt jugoslovansko uradno stališči Kl[ifdh' 1 ii.sljjf govori öSka lunin.1 ir/.iško vfihišanji 209 Letos je minilo petinpetdeset let od smrti češkoslovaškega diplomata in državnika Jana Masaryka. Rodil se je 14. 9- 1886 v Pragi kot tretji otrok v zakonu univerzitetnega profesorja filozofije dr. Tomaža G. Masaryka in Charlotte, rojene Garrigue; poleg brata Herberta je imel še sestri Olgo in Alico.1 Jan, ki je bil po materi, izvrstni pianistki in nekdanji učenki Franza Liszta na pol Američan, je po njej podedoval tudi izreden glasbeni posluh in neuresničeno željo, postati koncertni pianist. Šolal se je v Pragi in v Združenih državah. Pozimi leta 1913, na predvečer velike evropske kataklizme, se je po sedmih letih bivanja v ZDA vrnil na staro celino. Na krovu ladje »Marta Washington« je priplul v Trst, si izbral prenočišče v takrat najbolj sodobnem hotelu »Balkan« in se na tamkajšnji železniški postaji po šestih letih znova sestal z očetom, ki se je preko Dunaja, Ljubljane in Trsta odpravil na Capri. »Izgubljeni sin« se je kasneje na rahlo humoren način spominjal tega srečanja: »Končno smo pristali v Trstu. Tam nas je pričakoval bodoči prvi prezident češkoslovaške republike, ki je bil po naključju soprog moje matere. Na njegovo čast je bila prirejena veličastna jugoslovanska manifestacija in na tisoče ljudi ga je vabilo k sebi.«2 Leto dni po izbruhu prve svetovne vojne je Jan Masaryk kot »enoletni prostovoljec« stopil v avstroogrsko armado, bil sprva kadet in ob koncu vojne poročnik. Služil je v vojnem pratežu, torej pretežno v zaledju na Poljskem in Madžarskem, konec prve svetovne vojne in razpad stoletne habsburške monarhije pa je dočakal na Piavi in se nato preko Trsta, Ljubljane in Dunaja vrnil domov v Prago. Leta 1919 je vstopi! v diplomacijo. Sprva charge d'affaires na češkoslovaškem poslaništvu v Washingtonu, je že leta 1920 postal osebni tajnik očetovega tesnega sodelavca, zunanjega ministra dr. Edvarda Beneša. Leta 1925, leto dni po poroki s Frances Crane-Leatherbee, sestro prvega ameriškega veleposlanika v ČSR, je bil imenovan za ambasadorja CSR v Veliki Britaniji. Njegov oče, »Predsednik Osvoboditelj«, je umrl v njegovem naročju natanko na Janov enainpetdeseti rojstni dan,3 Češkoslovaška pa se je že naslednje leto znašla pred najtežjo preizkušnjo v svojem dvajsetletnem obstoju. Ko so nemške oborožene sile po * * * 1 Dr. Alice Masaryk je kasneje po očetovem naroČilu sodelovala s slovenskim arhitektom Jožefom Plečnikom pri prenovi praškega gradu in zatem z njim do njegove smrti ostala v pismenih stikih Cf.: Vera Behalova; Alice Masaryk. Plečnik and the Castle. V: Josip Plečnik. An Architekt of Prague Castle. Prague Castle Administration, Prague 1997, sir. 81- 87. 2 Pavel Kosatlk, Michal Kolaf: jan Masaryk. Pravdivy pfsheh. Mlada fronta, Praha 1998, str. 47. 3 Jaroslav Seifert je ta dan ovekovečil v pesnitvi »14. zaH 1937«. Že dve leti prej je predsednik Češkoslovaške republike postal Masarykov najtesnejši sodelavec, dr. Edvard Beneš. 210 Somo Kristen : »Vola londvn«; Slovenija in slovenci v londonskih govorih Iona klavrni kapitulaciji zahodnih sil v Muenchnu zasedle Sudete, je Jan Masaryk 18. 10. 1938 iz protesta podal demisijo, a še naprej ostal v Londonu.^ Med drugo svetovne vojno se je Jan - od leta 1940 dalje zunanji minister v češkoslovaški vladi dr. Edvarda Beneša - v sprva tedenskih, nato pa nekoliko daljših razmakih oglašal na radijskih valovih londonskega oddajnika in v mračnih letih »Protektorata« z optimističnimi nagovori v češkem in slovaškem jeziku hrabril svoje rojake. Kot je 1. 12.1944 v Spectatorju napisal Harold Nicolson, je bil »rojen govorec«; svoje govore je v glavnem improviziral s pomočjo lističa, na katerem je imel skiciranih samo nekaj iztočnic. Od prvega govora 8, 9. 1939 dalje v teh radijskih emisijah, ki so bile glavna vez med vlado v emigraciji in prebivalstvom v domovini, ni niti za trenutek podvomil v končno zmago nad silami Osi. »Pri imenu, ki ga nosim, vam sporočam, da bomo ta boj dobili in da bo pravica zmagala«? se je glasilo temeljno sporočilo njegovih oddaj, ki jim je kljub grožnji s koncentracijskim taboriščem iz tedna v teden prisluhnilo na tisoče Čehov in Slovakov. »Honza« Masaryk, kot so ga poimenovali v domovini, je svojo popularnost v domovini v veliki meri dolgoval prav njim. Radijski govori Jana Masaryka so pod naslovom «Speaking to My Country« v angleškem prevodu že konec leta 1944 izšli v Londonu. Spremno besedo zanjo je napisal britanski zunanji minister sir Anthony Eden, v njej pa so bili objavljeni vsi govori, emitirani med 8. 9. 1939 in 12. aprilom 1944.6 Ravno v poslednjem izmed njih, dvanajstega aprila 1944, je Jan Masaryk ob vesti, da so sovjetske čete dosegle predvojne meje češkoslovaške države, izrekel najpomembnejše sporočilo dotlej: »Ponovno potujem v Ameriko. Verjemite mi, stokrat rajši bi odhajal v Prago -toda tudi to dočakam, če bo dal Gospod Bog zdravja. Že pet let je minilo, odkar vam od časa do časa govorim, in pravzaprav vedno na isto temo. Na Belo soboto sem bil sam tule ob morju, ko je prišla vest o definit i vnem začetku vašega in našega vstajenja. Nanjo sem čakal dolgo, zelo dolgo in hvaležno blagoslavljam ruske junake, ki bodo za vedno zategnili zanko okoli Hitlerjevega hripavega grla. * * * 4 Masarykavi diplomatski dejavnosti v času »Muenchenske krize« je mogoče tako rekoč iz dneva v dan dokumentirano slediti tudi po zaslugi pred leti izdane edicije virov, namreč deSifriranih telegramov, ki jih je leta 1938 pošiljal iz Londona v Prago (Jan Masaryk: Depeše z Londona 1938. Společnosti Edvarda Beneše, Praha 1996). 5 Jan Masaryk: Voli l.ondyn. Price, Praga 1946, str. 9. 6 Knjižica je bila v Veliki Britaniji in v Združenih državah kmalu po izidu razprodana, že po vojni pa je v Pragi izšla tudi dopolnjena knjižna izdaja v češkem jeziku in spremno besedo Edenovega naslednika Krnesta Bevina. v tej ediciji, naslovljeni »Kliče London« (»Volä Londyn.) so bili poleg obdobja med septembrom 1939 in aprilom 1944 zajeti tudi kasnejši govor: iz let 1944- 1945, vendar ne v celoti; nekatere Sovjetom neljube pasaže so bile izpuščene. Rozprove in grodivo. Ljubljona. 2003. 51. 42 211 Kot vi vsi imam tudi jaz rad našo Kde domov mûj\ toda zdaj moramo peli drugače. Za to priložnost si moramo začasno izposoditi slovensko himno: 'Naprej zastava slave, na boj junaška kri -za blagor očetnjave -naj puška govori. ' Na Podkarpatju najlepše sprejmite sovjetske osvoboditelje in postanite takoj brez odlašanja njihovi sobojevniki. Zdaj prihaja čas N ¡kole Suhaja, na Slovaškem čas Janošika, v čeških deželah čas blaniških vitezov, a ne v oklepih in na konjih, temveč v tovarniških bluzah, obnošenih vrečah, na železnici, v tovarnah in na mostovih. Svojo svobodo bomo odkupili s krvjo naših svetih mučenikov in s krvjo naših mož, ki skupaj z Rusi umirajo zato, da bi vaši otroci mogli rasti v miru, redu in pokoju. Znova se vam bom oglasil iz Amerike. Imam popolno zaupanje, da boste zdaj, v tem najbolj usodnem trenutku, storili to, kar je vaša najbolj sveta dolžnost. In ponavljam: Naprej zastava slave, na boj junaška kri, za blagor očetnjave naj puška govori'/..? Konec leta 1944 izdana britanska izdaja Masarykovih govorov se je torej končala z govorom, v katerem je zunanji minister češkoslovaške vlade v ekzilu dvakrat zapored v treh odstavkih izgovoril stihe slovenske himne v slovenskem izvirniku. To je bilo seveda povsem v duhu takrat znova aktualne »slovanske vzajemnosti«, ki se je v obdobju entre deux guerres pokazala že v očetovi odločitvi, da za grajskega arhitekta postavi Slovenca Plečnika.8 * t -k 7 Ibid, str. 274. V nasprotju z Masarykovim govorom dne 7,5.1941 je bila besedica »slave« zapisano z malo začetnico in naglasom. Dejstvo je, da je Simon Jenko že pri prvi objavi v Slovenskem glasniku 1. 12. 1860, zatem pa tudi pri izdaji -Pesmi- leta 1865 pisal naslov kot rudi besedico »slave» z malo začetnico, vendar brez naglasa. Naslov pesmi »Naprej» je javnost že lesa 1R63 popravila v »Naprej zastave Slave.. Cf.: Srečko Krese: Naprej, zastave Slave, Mohorjeva družba, Celje 1990, str. 35. Prim. rudi faksimile prve objave v Slovenskem glasniku v navedenem delu. str. 34. 8 »Die Ernennung eines slowenischen Burgarchitekten, als Vertreter des befreundeten slowenischen Volkes, symbolisierte auch die Politische Idee des Panslawismus, das heisst die enge Verbindung der tschechoslowakischen un suedslawischen Voelker, die sich aus der Botmaessigkeit der habsburgischen Monarchie losgerissen hatten.« (Vladimir Šlapeta: Josef Plečnik und Prag. V: Jože Plečnik - Architekt 1S72 - 1957, Callwey, Muenchen ¡987, str. 98-99). Plečnik sam je, na primer, na praškem gradu - v Vrtu na okopih - tako imenovano Moravsko bastijo okronal z obeliskom, simbolično zaključenim s pozlačeno krono »in štirimi strelami, ki se jih da razložiti kot poklon Slovakom, saj se je njim posvečeni del himne začenjal s besedami: 'Nad Tatro se bliska ...'« (Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek: Plečnik v tujini. DESSA, Ljubljana 1989, str. 134). Pregledna študija Marjete Keršič-Svetel (Češko-slovenski stiki med svetovnima vojnama. Zbirka Zgodovinskega časopisa - 14. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana 1996) dobro prikazuje izjemno plodno sodelovanje med Čehi in Slovenci na različnih področjih v tem obdobju. 212 Somo Kristen : »Vola londvn«; Slovenija in slovenci v londonskih govorih Iona Poklicnemu diplomatu in predstavniku države, ki je bila znotraj sistema Male Antante tesno povezana s kraljevino Jugoslavijo, je bilo verjetno tudi dobro znano, da je prva kitica citirane pesmi predstavljala slovenski del uradne jugoslovanske himne med obema vojnama.9 Toda sam je imel nanjo tudi intimnejši spomin; čeprav te podrobnosti v svojih govorih ni omenil, ga je namreč spominjala na tisti zgodovinski dan v njegovem in v življenju njegovega naroda, ko je bilo z razglasitvijo Češkoslovaške republike dne 28. 10. 1918 hkrati okronano tudi očetovo življenjsko delo. K temu dnevu, ki je bil v obdobju med obema vojnama največji državni praznik, se je na primer leta 1942 vrnil kar dvakrat; 27. 10. 1942 (»Bilance v den svobody«), ko je na predvečer praznika hkrati s sarkastičnimi besedami komem-onral tudi dvajseto obletnico fašističnega pohoda na Rim, in zatem znova naslednjega dne z nagovorom, posvečenim očetovemu spominu (»Vzpominkv na T. G. M.«).10 Iz zapisa v biografiji Jana Masaryka, ki jo je na podlagi Masarykove osebne korespondence in razgovorov z njim spisal njegov tesni sodelavec Vladimir Vanek, je mogoče razbrati tudi osnovni razlog, ki pojasnjuje ministrov čisto poseben odnos do stihov Simona Jenka. 28. 10.1918, torej prav na dan, ko je bila v Pragi razglašena Češkoslovaška republika, naj bi se - tako Vanek - dvaintridesetletni sin Tomaža G. Masaryka znašel v Ljubljani; »Konec vojne ga je dosegel na italijanski fronti. Takoj, ko se je začelo vse lomiti, je Jan pobegnil in 28. * * * 9 Strofe Simona Jenka, ki jih je 16. maja 1860 v gostilni »Zlim Hirschen« v dunajskem Prarru uglasbil Davorin Jenko, pa so biie tudi sicer njegovim rojakom že prej zelo dobro znane. Kot je po pismu Davorina Jenka leta 1910 zapisalo uredništvo ljubljanskih »Novih akordov, v sestavku, naslovljenem »Davorin Jenko in himna -Naprej zastave Slave - ob petdesetletnici slovenske marseljeze« se je prvič «pela v javnosti dne 22. oktobra 1R60 leta na besedi Slovanskega pevskega društva v dvorani pri Sperlu na Dunaju v navzočnosti mnogoštevilnega slovanskega občinstva. Njeni glasovi so elektrizovalt vse navzočno občinstvo tako, da odobravanja ni hotelo biti ni konca ni kraja. Takoj na to se je raznesla pesem po vsem Slovenskem ter je malone postala narodno blago. A tudi ostali slovanski narodi so jo brzo sprejeli, in tudi med njimi se je istotako udomačila kakor v Slovencih. Posebno Čehi in Hrvatje niso pozabili pri slavnostnih prilikah na to navdusevalno himno. Pruske vojne muzike so jo pri vhodu in izhodu iz Češke 1866. leta svirale (sicl), a ruske vojne muzike pri vhodu v Plevno, Sofijo in Kars.« (Krese: Op. cit., str. 35). 10 O odnosu, ki ga je imel njegov oče kot zgledni demokrat do fašističnih diktatorjev, je v tej oddaji med drugim povedal naslednje: »Oče je rad potoval ti Grčijo in /talijo. Ogledali si Akropolo mu je od časa do časa pomenilo življenjsko potrebo. Od dne tako zvanega pohoda na Rim je čutil oče do napihnjenega gangsterja -diktatorja samo popoln prezir. Imenoval ga je *ta nelepi Mavzolej«. Nekoč smo bili na Siciliji. Mussolini je s svojo prisotnostjo pravkar obteževal sicilsko molje. Iiilje seveda na bojni ladji. Najavil je svoj obisk. Prvič in zadnjič, kolikor vem, je oče politično zbolel in obiska ni sprejel O Hitlerju je vedno govoril: Ta surovi, neomikani prostak'.' (Masaryk: Op. cit., str. 203) Do te epizode je po navedbah biografa Vaneka prišlo leta 1923- T. G, M. naj bi poslal svojega sina v Rim, da si natančneje ogleda Mussolinija. Jan je Mussolinija v resnici obiskal, nato pa očetu na Sicilijo javil: »Ta možak ima krasno uniformo, toda toliko umazanije za nohti v svojem življenju še nisem videl«. (Vanek: Op. cit, str. 73) Vanek: «To je zadostovalo. Stari gospod je razumel. Ko se je Mussolini hotel na Siciliji z njim sestati, mu je dal sporočiti, da je bolan.« Ibid. Razprave in gradivo. Ljubljana. 2003. št. 42 1Z3 oktobra 1918 praznoval osvoboditev s Slovenci: skupaj z navdušenimi množicami je hodil po ulicah in do poznih nočnih ur prepeval slovensko himno. To himno si je zapomnil in pogosto navajal njeno besedilo.«11 Vladimir Vanek je bil povsem uspešen karierni diplomat, ki se je pod psevdonimom »Waldemar van Ek« preizkušal tudi v literaturi, ni pa bil - kot je morala marca 1945 izkusiti tudi jugoslovanska diplomacija12 - vedno najbolj zanesljiv vir. Čeprav je pri pisanju biografije sodeloval z Masarykom, je ta umrl, še preden je bila dokončana, Vanek pa je nadaljeval z njenim pisanjem v italijanskem ekzilu. Tako je, na primer, tržaški hotel »Balkan«, v katerem je Jan bival po prihodu iz Združenih držav Amerike pozimi leta 1913, apostrofiral kot »majhen hotelček«.13 Vsekakor je mogoče dvomiti, da mu ga je kot takšnega predstavil Jan Masaryk. Mogočna, za čas pred prvo svetovno vojno tehnično izjemno opremljena večnamenska stavba v strogem mestnem središču14 je bita v ponos slovenski narodnostni skupnosti v Trstu, njen požig s strani tržaških fašistov julija 1920 pa v zgodovinskem spominu te skupnosti predstavlja simbolni ekvivalent požigu Reichstaga-, bil je dejansko neke vrste daleč viden fanal na začetku obdobja fašističnega preganjanja, omenjenega tudi v Masarykovem radijskem govoru z dne 7. maja 1941. Vanek je torej po vsej verjetnosti pod vplivom imena, ki vpričo znanih konotacij v srednjeevropskih ušesih tistega časa ni zvenelo pretirano ugledno, sijajno stvaritev uglednega slovenskega arhitekta Maksa Fabianija razglasil za bolj ali manj skromno prenočišče. Je bil netočen tudi datum, ki ga je Vladimir Vanek navedel v zvezi Z Janovim proslavljanjem »osvoboditve« v Ljubljani? Zdi se, da je bilo to tako, pa čeprav je šlo v najslabšem primeru le za dan razlike. Velika manifestacija za Jugoslavijo je bila namreč v Ljubljani v torek 29. 10. 1918, v ponedeljek 28. 10. 1918 pa je na mestnih ulicah vladal še skoraj popoln mir. Z »navdušenimi množicami«, ki jih omenja Masarykov osebni biograf, so se napolnile šele naslednjega dne - z dnevom zakasnitve za Prago, kjer je bila Češkoslovaška republika proglašena že v ponedeljek. Iz dnevnika Frana Milčinskega, slovenskega humorističnega pisatelja češkega rodu, je dobro razviden potek manifestacij; član Narodnega sveta dr. Papež mu je v soboto 26. 10. 1918 dejal, da bo v torek 29- oktobra manifestacija, da vojaštva sicer »ne bo blizu, pač pa bo na razpolago vsa policija.« Če bi v resnici »dospeli ■k -k * 11 Vladimir Vanek: Jan Masaryk. Torsr, Praha 1994, str. 56. 12 Prim. op. 32. 13 ■Jan se usidlil v malem horylku Ualkiin s lodnim lekarem, s kterym se po cesti spritelil«. Vanek: Op. cit., str. 51. 14 V njej je bil poleg hotela Se Slovenski narodni dom i uradi Političnega društva Edinost, prosvetnih društev in Tržaške hranilnice in posojilnice ter slovenska čitalnica. 214 Somo Kristen : »Vola londvn«; Slovenija in slovenci v londonskih govorih Iona madžarski vojaki«, kot je bilo slišati, se »jim utegneta postaviti po robu češki in poljski artiieriji, ki sta baje že v dogovoru z dijaštvom.«15 Med »Lahi in Jugoslovani bo za razsodnika Masaryk«, si je tega dne tudi zabeležil Milčinski.16 V ponedeljek 28. 10. 1918, ko naj bi Masarykov sin v Ljubljani že »praznoval osvoboditev s Slovenci«, je bilo za uradnike na sodišču še poglavitno vprašanje, ali jim bo na napovedani manifestaciji naslednjega dne dovoljeno nositi cilindre: »Jutrišnjega manifestativnega obhoda se udeležimo tudi uradniki. Demokratično, brez cilindra. Dr. Furlan pa posreduje, da bi vsekakor dali slovesnosti duška s cilindri. Dr. Travner ima pomisleke glede udeležbe, češ blamiramo se ako potem ne bo nič iz Jugoslavije! ,..«17 Kot kaže, so jim bila pokrivala dovoljena, kajti v torek 29. 10. 1918 si je dr. Milčinski v svoj dnevnik med drugim zapisal: «... Sprevod se prične pomikati. Uvrstili smo se za srednješolci in pred čevljarji. Ni bil ugoden prostor. Kajti mladina pred nami je vsak hip pričela s kako himno, jo prepevala z odkrito glavo, pa smo se morali mi za njimi tudi odkrivati navzlic mrazu. Naj priljubi j enejša jim je bila 'Onam, onamo', potem 'Stara pravda', 'Hej Slovani', 'Naprej'.«18 Na Kongresnem trgu je bilo slišati »elementarno bučanje zbrane množice«, z balkona deželnega dvorca je v odsotnosti dr. Korošca govoril prvi podpredsednik Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro dr. Ivan Hribar, velik občudovalec Janovega očeta: »Govori Hribar; vedno s poudarkom besede dal znamenje, kdaj želi aklamacijo. - Dr. Pogačnik Hripav. Burno pozdravljen škof. - Veliko navdušenje izzvala udeležba vojaštva. Pred škofom govoril dr. Rostohar kot častnik in potegnil sabljo, njegovemu zgledu sledilo ostalo vojaštvo«.19 Fran Milčinski, ki je dogodke tega prelomnega dne opisal s skepso visokega državnega uradnika, je hkrati opazil tudi zanimivo podrobnost:«... Sprevodi, napisi, vzkliki, govori: to je bila silovita revolucija brez sile. Vsemu temu smo bili priče. In ni se čul niti en vzklik zoper Avstrijo ali dinastijo, noben prevrat, nič negativnega - le Živio! In Slava! ...«20 Tisti večer, ko so se ljubljanske ulice v resnici napolnile z »navdušenimi množicami«, je Milčinski opisal takole: »O mraku z ženo na sprehod. Gruče, deloma v narodnih nošah, hodijo s harmoniko ali pojoč po mestu. Okinčani voz se * * * 15 Fran Milčinski: Dnevniki 1914-1920. Ur, Goran Schmidt Slovenska matica, LJubljana 2000, str. 382. 16 Ibid. 17 Ibid, str. 384. Ibid., str. 386. Z »Naprej« vsekakor mišljena »Naprej zastave Slave«, Imenovana tudi »Naprej«. Gl. op. 6. ^?bid. To dejanje, namreč prisega slovenskega vojaitva novi državi, je po .sodhi4w*iiii 1'ernvvl— -''fj"nrl— predstavljalo tisti «prelomni trenutek, ko sta se Iz jugoslovanskega gibanja na Slovenskem rodili slovenska državnost in samostojna Država SHS«. (Isti: Slovenska osamosvojitev v letu 1918. Študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Modrijan. Ljubljana 1998 str. 54 V iu Milčinski: Op. cit., str. 387. Razprave in arodivo. Ljubljano. 2003. S!. 42 215 pelje domov, Živio! Živio! - Na prostoru pred pošto rakete; nemara izstreljuje častnik erarično blago. - Pred pošto se pojavi godba s 'Hej Slovani'! Treba se odkriti. Po Šelenburgovi ulici se sprehaja vrsta rediteljev z onim enim policajem v svoji sredini. Pri kazini vse mrtvo. Ostali smo doma. Močnejših vtisov nam večer v gostilni z neogibnimi pijanci ne bi mogel nuditi. Pozno v noč se čulo petje in 'Živio!' nazdravljanje. Naši otroci so imeli vsi kokarde, trde, da so Jugoslovani in se pogovarjajo o Wilsonu.«21 Vsekakor se je Jan Masaryk vrnil v Prago šele nekaj dni po 28. 10. 1918, ali kot ugotavljata češka življenjepisca v eni izmed recentnejših biografij: »Vrnil se je z vojne domov takoj, ko je bilo to mogoče, par dni po 28. oktobru 1918 - s slovenske fronte (sic!), kjer ga je doletela proglasitev češkoslov. samostojnosti.«22 Ko je torej sin utemeljitelja prve Češkoslovaške republike na Belo soboto leta 1944 prejel prvo »definitivno vest o začetku našega in vašega vstajenja«, se je v njem očitno prebudil spomin na prvo »vstajenje« konec oktobra 1918 in z njim tudi na strofe, ki so se mu tistega katarzičnega navdušenja polnega dne v Ljubljani vtisnile globoko v spomin. Nesporno je bil Jan Masaryk tako edini tuji državnik med drugo svetovno vojno, ki je svoje rojake v domovini pozval k boju proti tujim zavojevalcem kar z verzi iz slovenske narodne himne. Toda to ni bilo prvič, da jo je v svojih londonskih govorih omenil. Prvič je uvodno strofo iz Jenkove stvaritve citiral že sedmega maja 1941, tri dni po kraljevskem dekretu, s katerim si je fašistična Italija anektirala tako imenovano »Ljubljansko pokrajino«. Takrat, v času največje narodove nesreče, ko je devetdesetletni ljubljanski župan dr. Ivan Hribar raje izbral smrt kot ponižanje, si zavil slovensko trobojnico okrog telesa in s Prešernovimi stihi odšel v Ljubljanico, se je vjanu Masaryku očitno znova prebudil memento na dan skupnega »vstajenja« obeh narodov pred triindvajsetimi leti, svoji moralni indignaciji pa je dal duška z naslednjo zaobljubo: »... Hitler belo slovansko Ljubljano daje za nagrado italijanskim junakom. In tako kot so trpeli Slovenci okrog Trsta, tako in še bolj bodo trpeli njihovi ljubljanski bratje. Konec oktobra 1918 sem pribežal z italijanske fronte do Ljubljane, kije prekipevala od radosti nad osvoboditvijo. Danes jo čaka veliko hujše podložništ-vo, kakršno je bilo tisto za časa Avstrije. Avstrijski gospodarji niso bili ravno za zgled\ a še zdaleč niso tako divjali kot izprijeni potomci Romulusa in Rema. Zatorej vam, slovenski sotrpini, pošiljam pozdrav, najboljše želje in neomajno * * * 21 lbid. 22 Kosatik, Kolar; Op. cir., str. 57. 216 Somo Kristen : »Vola londvn«; Slovenija in slovenci v londonskih govorih Iona zagotovilo, da bomo v Pragi prepevali 'Naprej zastava Slave) v Ljubljani pa 'Kde domov muj'. Vas doma pa prosim, da bi se v miru in brez neumestnega optimizma zavedali, kaj so storili ti malopridneži. Ljubljano so dali Italijanom - in temu rečejo Neue Weltordnung ...<-<2'> Jan Masaryk je pred tem seveda z navdušenjem pozdravil Simovičev puč 27. marca 194l2