Strokovna razprava
GDK: 24+652.51(045)=163.6
Nega in vzgoja visokovrednega lesa
High Quality Wood Treatment and Growing
Tomaž POLAJNAR*, Tina ZADRAVEC**, Ani ZAVRL BOGATAJ***
Izvleček:
Polajnar, T., Zadravec, T., Zavrl - Bogataj A.: Nega in vzgoja visokovrednega lesa. Gozdarski vestnik, 66/2008, št. 9. V
slovenščini, z izvlečkom v angleščini. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Prispevek predstavlja pomen nege gozdov s poudarkom na vzgoji posameznih dreves kot možnosti za povečanje
vrednosti donosa in zmanjšanje stroškov vlaganj lastnikov gozdov. Prikaže možnosti vzgoje visokovrednega lesa
listavcev in poudari nujnost pravilnega ovrednotenja lesa s krojenjem.
Ključne besede: visokovreden les, listavci, nega, obvejevanje, napake lesa
Abstract:
Polajnar, T., Zadravec, T., Zavrl-Bogataj A.: High Quality Wood Treatment and Growing. Gozdarski vestnik
(Professional Journal of Forestry) 66/2008, Vol. 9. In Slovenian, abstract in English. Translated by Breda Misja,
proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic.
The article shows the significance of forest treatment with the emphasis on the growing of individual trees as a
possibility for increasing the yield value and decreasing the investment costs for the forest owners. It presents the
possibilities for growing high quality wood of deciduous trees and emphasizes the necessity of the correct wood
evaluation by the means of pruning.
Key words: high quality wood, deciduous trees, treatment, delimbing, wood imperfections
1 UVOD
Prispevek je povzetek dveh izobraževanj, ki ju
je za svoje člane in lastnike gozdov organiziralo
Kranjsko gozdarsko društvo. G. Josef Krogger1
je predstavil načine sajenja in vzgoje sadik, da
zrastejo v kar najbolj kakovostna drevesa, Franci
Furlan, univ. dipl. inž. gozd. spec. (skupaj s prof.
dr. Boštjanom Koširjem avtor knjige Vrednotenje
okroglega lesa 2006), pa krojenje debel in napake,
ki se jim je treba obvezno izogniti, da lastnik
za dobljene sortimente dobi najvišjo mogočo
vrednost.
Gozdarstvo je gospodarska panoga, v kateri
so precej omejene možnosti za povečevanje
ekonomskih rezultatov. Lastnike gozdov vse
bolj omejujejo vedno večji proizvodni stroški,
povprečna cena lesa na trgu pa dolgoročno celo
pada. Na izboljšanje tržnih rezultatov je mogoč
vpliv le v ozkih nišah. Taka je, na primer, pro-
izvodnja visokovrednega lesa, ki jo je mogoče
doseči z ustreznimi gozdnogojitvenimi ukrepi.
Brez dodatnih negovalnih ukrepov v skupni
proizvodnji sestoja je malo takih sortimen-
1 J. K. Waldbau und Forstschutz Landeskammer für Land und
Forstwirtschaft Steiermark Hamerlingasse3 A-8010 GRAZ
tov. Za hlode izjemne debeline in kakovosti je
na licitacijah mogoče iztržiti veliko vrednost.
Zlasti pri listavcih je razpon cen zelo odvisen
od kakovosti.
Pri iglavcih dober zaslužek omogočita že pre-
prosta nega in v starosti velika lesna zaloga sestoja.
Velika lesna zaloga listavcev pa ne pomeni tudi
velike vrednosti sestoja. Zato sta nega sestojev in
vzgoja posameznih listavcev v njih velik strokovni
izziv. S pravilno in pravočasno nego v sestoju
je mogoče občutno povečati delež kakovostnih
dreves listavcev. Z večjim številom visokovred-
nih dreves se opazno poveča vrednost donosa.
Zato pri iglavcih negujemo sestoj kot celoto, pri
listavcih pa vzgaj amo posamezne osebke - bodoče
izbrance.
Poraba listavcev, zlasti zelo kakovostnih, se v
Evropski uniji veča in realno je pričakovati, da
bodo visokovredni sortimenti vedno bolj cenjeni.
Čas monokulturnih nasadov iglavcev na nepri-
mernih rastiščih se izteka. Njihova biološka in
* T. P., dipl. ing. gozd., ZGS
** T. Z., univ. dipl. ing. gozd., ZGS
*** A. Z. B., univ. dipl. ing. gozd., IRSKGH,
Gozdarska inšpekcija
mehanska nestabilnost prinašata težave z zelo
negativnimi posledicami: vetrolomi, žledolomi,
snegolomi, preveč namnoženimi insekti ipd.
Listavci postajajo zanimivi tudi zaradi izboljševanja
ekoloških razmer tal in manjšega tveganja v dobi
ogrevanja ozračja.
Pri listavcih se cena s premerom in kakovostjo
veča eksponentno, pri iglavcih pa premosoraz-
merno. Napake sortimentov, kot so vraščene grče,
obarvana jedrovina, pokline, ekscentričnost srca,
neenakomerna rast branik, kolesivost ter zavitost
vlaken, najbolj zmanjšajo njihovo vrednost. Pri
večjem premeru je krivost manjša napaka kot pri
tanjšem, saj je izkoristek žaganja večji.
Ugotovitev, da debel les ni vedno vreden les in
da je vreden les praviloma vedno debel les, sili v
razmišljanje, kako v času rasti drevesa zmanjšati
delež napak in povečati premer. Proizvodnja
visokovrednega lesa je smiselna na primernih,
zelo produktivnih rastiščih. Izbrana drevesa je
treba negovati celotno življenjsko dobo. Zato
mora biti lastnik sam prepričan v smiselnost
vlaganj. Strmi tereni so manj primerni zaradi
morebitnih poškodb pri spravilu vmesnih donosov,
prav tako lege s pogostimi poškodbami lupljenja
zaradi divjadi.
2 VZGOJA POSAMEZNEGA
DREVESA
Kakovosten prvi hlod ponavadi doseže 80 %
vrednosti celotnega drevesa. Med gozdarji je
znana formula 30 : 60 : 90, po kateri si priza-
devamo z gozdnogojitvenimi ukrepi dosegati
naslednje dosežke: spodnjih 30 % dolžine debla
je 60 % volumna in celo 90 % njegove vrednosti.
Veje oziroma grče so groba napaka debla, ki ga
lahko povsem razvrednoti. Na omenjeno napako
lahko precej vplivamo z gozdnogojitvenimi ukrepi.
Ohranjanje utesnjenega sestoja, ki pospešuje čiš-
čenje vej, je najcenejša oblika, vendar ni vedno
mogoča. Utesnjen sestoj zavira rast lepim oseb-
kom v debelino in podaljšuje proizvodno dobo.
Nadomestiti jo je mogoče z umetnim čiščenjem
vej (obvejevanjem). Cilj je doseči čistost plašča,
ki ga ustvarja debelinski prirastek.
Osebki, ki jih je smotrno posebej negovati,
torej vzgajati, morajo imeti kakovostno zasnovo
rasti. Ponavadi je razmak med izbranci od 8 do
12 metrov. Pri iglavcih je priporočljivo število
izbranih dreves na hektar 100 do 250, pri listavcih
pa okoli 100. Izbira se začne že v razvojni fazi
mladja, nadaljuje v gošči, nato v letvenjaku in
tanjšem drogovnjaku. V mladovju, višine 2 do 3
m, je potrebna negativna izbira, ki v fazi letvenj aka
preide v pozitivno; izbranim kandidatom z izbi-
ralnim redčenjem odstranjujemo tekmece.
Ko je dosežena čistost debla 6 do 8 metrov (pri
starosti 20 do 30 let), je treba nameniti največjo
pozornost krošnji. Kratka krošnja je najpogostejši
vzrok za manjši prirastek v debelino in za predolgo
proizvodnjo dobo, s katero se povečuje verjetnost
napak, povezanih s starostjo (obarvanost jedro-
vine, trohnoba ipd). Izbranim drevesom je treba
ves čas pravočasno odstranjevati tekmece.
Drevesa, ki so prerasla prsni premer 15 cm,
praviloma niso več primerna za obvejevanje.
Priporočljiv čas obvejevanja je čas zunaj obdo-
bja rasti, še najbolje ob koncu zime: februarja ali
marca. Spomladi rana začne takoj zaraščati, pri
poznejšem obvejevanju pa je tveganje okužbe rane
z glivami večje. Divjo češnjo in oreh obvejujemo
avgusta.
Načeloma odstranjujemo le zelene veje, pre-
mera do 2 cm. Paziti je treba na kakovost reza
- tik ob deblu pravokotno na vejo. Rez preblizu
debla poveča površino rane in verjetnost za
okužbe, puščanje predolgih štrcljev pa povzroči
počasnejšo zarast in manjšo čistost plašča. Delo je
najlažje opraviti z ročnimi škarjami, po potrebi na
teleskopskem drogu. Veje večjega premera je lažje
odstraniti z ročno žago. Obvejevanje s pomočjo
motornih plezalnih opic, ki je pogosto v rabi pri
iglavcih, pri listavcih ni primerno.
3 SAJENJE VISOKOVREDNIH
LISTAVCEV
Sajenje listavcev je drag ukrep. Zato je prime-
ren le za zelo produktivna rastišča, na ugodnih
reliefnih površinah in le pri skrbnih lastnikih.
Praviloma zasadimo le manjše površine, kjer je
naravna obnova otežena oziroma s posajenimi
sadikami obogatimo vrednostno proizvodnjo
sestoja. Sajenje je zanimivo tudi za premeno
opuščenih kmetijskih površin.
Izbor tovrstnega sajenja je omejen le na tržno
zanimive in rastišču primerne drevesne vrste. V
praksi največ uporabljamo divjo češnjo, gorski
javor, veliki jesen, črno jelšo in oreh. Te drevesne
vrste v primerjavi z drugimi prinašajo najboljše
rezultate rasti, zato opravičijo stroškovno drag
ukrep. V sajenje pogosto vključujemo še jerebiko,
sadne drevesne vrste, hraste in bukev.
Stroški sajenja so praviloma zelo veliki, a hkrati
odvisni od načina sajenja. Za klasično posamično
in enakomerno sajenje po prostoru je potrebno
veliko sadik, 2000 in celo več. Sajenje sadik v
skupine oziroma v gnezda je stroškovno bolj
sprejemljivo. Če je razmak med skupinami 8 do
12 metrov, jih je na površini enega ha okoli 100,
če pa sadimo v skupine po 6 dreves, je skupno le
600 sadik. Iz vsake skupine naj bi vzgojili eno
drevo. Najboljši izkoristek je pri snovanju skupin
v mrežo enakostraničnih trikotnikov.
Število sadik v skupini oziroma v gnezdu je
odvisno od drevesne vrste. Pri gorskem javorju,
češnji, velikem jesenu in orehu je priporočljivo
5 do 6 sadik s približno metrskim medsebojnim
razmakom. Pri hrastih in bukvi naj bi bilo 10 do
15 sadik, lahko tudi več. Razmak med sadikami
znaša približno pol metra. Večja utesnjenost med
sadikami iste vrste omogoča kakovostnejšo rast
osebkov v mladosti.
Sajenje v skupine poleg manjšega števila sadik
omogoča tudi preglednejšo ter preprostejšo
nego. Vmesni prostor med skupinami prepu-
stimo naravnemu razvoju. Tak podmladek je
rezerva v primeru izpada, opravlja posredno nego,
izboljšuje mikrobiološke razmere tal in sestoju
omogoča opravljanje neproizvodnih funkcij. Na
golih kmetijskih površinah je mogoče vzgojiti
vmesno kulturo, npr. nasad božičnih dreves. Kjer
ni vrasti naravnega mladja, sadimo hitro rastoče
in cenene drevesne vrste: črno jelšo, lipo ipd. in
z njimi preprečimo nastanek strmih robov med
skupinami.
4 POVZETEK
Lastnik gozda, ki dosega le povprečne gospo-
darske rezultate, ni več uspešen gospodar. Pri
iglavcih velika lesna zaloga pomeni tudi velik
donos, pri listavcih pa veliko vrednost zagotavlj ajo
visokovredni sortimenti. Verjetno bo tako tudi
v prihodnje.
Najučinkovitejši ukrep za povečevanje kako-
vosti listavcev je obvejevanje najkakovostnejših
osebkov. Za izbrance jih je treba poiskati takoj,
ko jih je mogoče prepoznati. Spodnja % debla,
če je zgodaj očiščena vej, pomeni 80 % vrednosti
celotnega drevesa. Priporočena višina obvejevanja
debel izbranih dreves je do 6 do 8 m, izj emoma celo
10 m. Pravilno sproščeni osebki, s čistim deblom
do višine vsaj 4 do 6 metrov in z globoko krošnjo
imajo možnost za hiter prirastek v debelino in
lahko dosežejo izjemne mere prsnega premera pri
majhni starosti, s tem pa veliko vrednost.
Doseči več takih dreves v sestoju naj bi bil
izziv gozdarski stroki in priložnost za lastnike
gozdov!