--taborniška revija
xxxxiíll 49ÖS "iÔûSir
ZVEZNI D6G6DKI
pripravil Pugy
2
Srečanje vodstev vodniških tečajev
V Gorenju nad Zre~amije od 6. do 7. marca potekalo sre~anje vodstev vod-ni{kih te~ajev. Udeleženci iz sedmih ob-mo~ij so analizirali, kak{ni so namen in cilji, ki jih "elimo dose~i z vodni{ki-mi te~aji in kak{en je najbolj ustrezen terminski model za izvedbo te~ajev. Skupna odlo~itev je bila, da naj vsi organizatorji vodni{kih te~ajev v najkrajšim obdobju preidejo na poletni te~aj v obliki taborjenja. Leto{nji te~aji bodo izpeljani tako kot so na~rtovani, "e za leto 2000 pa naj se organizatorji usmerijo v pripravo poletnih te~ajev. Poleg tega so udele"enci ugotovili, da je potrebno za celovito izvedbo programa vodni{kega te~aja nameniti najmanj 10 dni. Le tako dolg te~aj namre~ omogo~a poleg izvedbe teoreti~ne osnove tudi potrebne prakti~ne elemente ter izvedbo dru"abnega dela programa. Da bomo pri izvedbi vodni{kih te~ajev na obmo~-jih dosegli stalnost (te~aji organizirani vsako leto) ter primerno kakovostno raven teh te~ajev, moramo na vseh območjih zagotoviti ekipe (po zgledu MZT in objjubjjanskega obmo~ja), ki se bodo na~rtno ukvarjale s pripravami in izvedbo vodni{kih te~ajev, so na koncu udele"enci sklenili posvet.
Da boste v rodovih la"je na~rtovali leto{nje izobra"evanje novih kadrov, v Taborni{kem vestniku objavljamo seznam vodni{kih te~ajev, ki bodo potekali po obmo~jih v leto{njem letu.
Dnevi slovenskega izobraževanja
V Cankarjevem domu so od 16. do 19. marca potekali Dnevi slovenskega izobra"evanja. »Sejemska prireditev«je ponudila predstavitev {tevilnih vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s formalnim in neformalnim izobraževanjem mladih in odraslih, podporo izobra"evanju bodisi na podro~ju po-mo~i in svetovanja bodisi v obliki strokovne doma~e in tuje literature ter živahno srednje{olsko dejavnost na po-dro~ju posebnih izobra"evalnih projektov. Zveza tabornikov Slovenije se je s svojim programom vzgoje in izobraževanja mladih in odraslih predstavila v okviru Mladinskega sveta Slovenije, ki je ob tej prilo"nosti izdal bro{uro Neformalno izobra"evanje v organizacijah, ~lanicah MSS.
Popravljena pravila taborniških mnogobojev
V	aprilu bodo pripravljena popravljena pravila taborni{kih mnogobojev in ROT-a. Spremembe so plod zbiranja mnenj na~elnikov dru"in in klubov na programskih posvetih v Logatcu oktobra lani, in v Postojni, Ljubljani in Miklavžu letos spomladi. Gre predvsem za popravke pri to~kovanju, delitve starostne skupine GG in pa to~ne opredelitve panog za posamezno starostno vejo. Po novih pravilih bosta potekala oba sod-ni{ka seminarja, obmo~ni in dfavni mnogoboji, zato svoje programe priprav na mnogoboje prilagodite novim zahtevam.
Tečaj "preživetje v naravi" v dveh delih
Letos bo nekaj novosti tudi pri te~a-ju pre~ivetja v naravi. Ta naj bi odslej potekal v ve~ vsebinskih sklopih od katerih sta dva ~e znana:
•	bivanje v naravi (pionirstvo, pre~ivetni{ko razmi{janje in uporaba razpoložljivih sredstev za bivanje v naravi)
•	prejetje v naravi z rastlinami za prehrano in zdravje
V	prihodnje pa bo to ponudbo verjetno obogatil {e sklop gibanje v naravi (po hribih, gorah, po rekah in jezerih, v jamah, v zimskih in poletnih razmerah...). Termini obeh sklopov so objavljeni v razpisu Gozdne {ole 99.
vsebina gTVIL
kako je lahko lopata daleč najbolj uporaben predmet na svetu in zakaj so množice ploskale nadobudnemu novinarju RD. Improvizirana reportaža.
M
E6 ni mit
potovanja so običajno potovanja v oddaljene kraje in spanje v prestižnih hotelih; kaj pa poročno potovanje po evropski pešpoti E6?
GUIU|J0l\l |JGO|JUU LU !
14 Bračičevi dnevi I
reportaža s tekmovanja z najzanimivejšimi pokali na svetu.
kam hodijo slovenski taborniki zimovat in kako se tam imajo.
28
34
RD
smrtonosno!!! Smrtonosni sendvič pojedel enega od najzaslužnej-*>J I ših tabornikov. Rutico našli pri Cukrarni. Mi odkrivamo za Vas.
36
ste motivirani in veste, kaj pomeni, če nekdo je in če nekdo ni motiviran; kako nekoga motivirati.
Dosjeji RD 38
nekaj groznega se je zgodilo v deželi tabornikov; Mlader in Skali razkrivata zaroto.
V naslednji številki
NOT - nočna avantura
Dan tabornikov - kako, zakaj,
čemu, ...
Rojstni dan
Kdaj ste bili nazadnje na rojstnem dnevu? Se spomnite, kako ste umivali in kako ste se {e dva tedna kasneje v {oli pogovarjali o njem? Pa veste ~igav rojstni danje 22. aprila?
Praznuje ga na{a Zveza. Na ustanovni skup{~i-ni 22. aprila 1951, so na ljubljanski univerzi ustanovili Zdru"enje tabornikov Slovenije, kasneje preimenovano v Zvezo tabornikov Slovenije. Danes praznujemo njen rojstni dan z dnevom tabornikov.
Svoj dan taborniki praznujejo na najrazli~nej-{e na~ine. Ve~ina jih postavi {otore na prostem -zadnji tedni aprila so "e dovolj topli in obsijani s soncem - in s svojimi aktivnostmi privabljajo mlade, ki {e niso taborniki, da sejim pridružijo. Nekateri organizirajo celo pravi festival, kjer se za vsakega najde nekaj, kar ga zanima. Na dan tabornikov prilezejo {e tisti najbolj skriti taborniki na plan.
Ae morda ne veste, kaj bi naredili, da bo dan tabornikov res nekaj posebnega in da bi pritegnili ~imve~ novih tabornikov, po~akajte na naslednjo {tevilko Tabora. Pripravili bomo reporta"e, nasvete izku{enih tabornikov, izjave novope~enih tabornikov in {e kaj.
Ae ste pridni, potem gotovo "e nekaj ~asa na~r-tujete va{e poletno taborjenje. Vedno ga izpeljete tako ~udovito, nimate pa nikogar, ki bi nekaj napisal za revijo Tabor. Poleti bomo za~eli z veliko akcijo Tabor na taborjenju, v kateri bomo sku{ali predstaviti ~im ve~ poletnih taborov slovenskih tabornikov. Podatki o prijavljenih taborjenjih so sicer "e na ZTS, vendar po{ljite {e podatke na elektronsko po{to ZTS-a, v polje predmet pa vpi{ite: Tabor na taborjenju. Potrudili se bomo, da vas bomo obiskali
in naredili va{e taborjenje neminljivo tudi na papirju.
Vse najbolj{e in {e na mnoga leta, Zveza!
Matija Tonejc
nenje
Glavna urednica: h Odgovorni urednik: h Namestnik odgovornega urednika: Miha Logar-Malus Predsednik izdajateljskega sveta: Jože Petrovčič Uredništvo: Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primož Kolman, fine Koloini, Branka Lesnjak, Marta Lesnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavser ml., č-Medo (fotografija) in
Pozdravljeni!
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za Šolstvo in sport Republike Slovenije.
08-20, fax 001/313-180, E-mail: zts@pnest.aipes.si: WWW: http://www2.arpes.si/pnest/lizts1/ipdex.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna paročnina je 3500 SIT, za tujino pa 100 DEM. Tekoči račun: 50101-078-47184. Rokopisov, diapozitivov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto.
TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS štev. 415-300/92 sodi med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od
Grafična priprava: Tridesipn d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana a pri p
Naslovnica:
Upam, da ste srečno pripotovali domov in se vam je jamboree vtisnil globoko v spomin. Nase počitnice so se končale in pravkar sem se vrnil z juga Čila, kjer sem taboril z mojimi starši. V času jamboreeja sem navezal stike z nekaterimi vašimi člani, ki bi jih želel ob tej priliki še posebej pozdraviti. To so Borut Pelko, Simona Seruga, Tina Lupša, [pela Vodopivec in Eva Kejžar. Zelo vesel bom, če mi bo
kdo od njih pisal, seveda pa bom odgovoril tudi na drugo pošto skavtskih prijateljev iz Slovenije. Moj elektronski naslov je:
felipelobosgrau@hotmail.com
Kdo te ne bi imel rad?
Odgovor na Zvezin članek Kdo me ima rad?
V prej{njem Taboru smo imeli vsi priložnost prebrati Zvezin ~lanek o tem, da jo vsi samo "pljuvamo". Verjetno je to kar res, vendar je umestno, da se vpra{amo, zakaj to po~nemo. Ali so vse te kritike neupravi~ene?
Ae grem kar lepo po vrsti: ~lanarine so nujno zlo v vsaki organizaciji. Zato
Felipe Lobos iz Čila
se glede njihove vi{ine resni~no ni potrebno pritoževati. Ae ho~emo, da Zveza bo,jo moramo podpirati. Poleg tega pa sem prepri~ana, da nas ve~ina ta izdatek lahko privo{~i. Sicer pa itak vsak rod sam "nabije" dodatne tolarje nanjo in smo torej rodovi sami krivi za morda previsoke ~lanarine. Ae pa 'e imamo v rodu ~lane, ki si tega stro{ka ne morejo privo{~iti, pajim pomagamo mi. Noben rod ni tako na psu s financami, da ne bi mogli ~lanu ali dvema pla~ati ~lanari-ne. V na{em roduje to vedno mo'na opcija.
Glede Zadruge: definitivno je draga. Sama nimam vpogleda v stro{ke, kijih ima Zadruga z nakupom teh stvari, vendar pa bi bilo prav, da se realno oceni prava vrednost stvari, ki jih Zadruga nudi. Iz'emanje nima nobenega opravi-jjivega razloga. Da Zveza zahteva nemogo~e stvari? S tem se ne strinjam. Na-mre~ vsak rod je sposoben us-tre~i tem zahtevam. Odlo~ilni faktor pa sta volja in trud, ki smo ju v to pripravljeni vlomiti. Zavedati se moramo, da nima vsak rod ~lanov, ki so se pripravljeni odre~i marsikateri stvari zato, da vlo'yo ves svoj trud v izvajanje teh zahtev. Delo tabornikov vendarle temelji na prostovojjstvu. Po drugi strani pa se tudi nimamo pravice pritoževati, ~e Zveza od nas kaj zahteva. Poizku{amo ji pa~ us-tre~i v okviru volje in truda, ki smoju pripravljeni vlomiti.
Ob tej priložnosti bi rada omenila oziroma v dolo~eni meri skritizirala videz pisarn(e) ZTS-a, kjer vlada popoln nered. Mislim, da se za prostore, ki pravzaprav predstavljajo na{o organizacijo, kaj takega ne spodobi. Pomanjkanje ~asa in ljudi ni zadostno opravi~ilo za to.
Na koncu pa bi se Ti, Zveza, rada zahvalila za to, da si in da nas, tabornike, povezuje{. Brez tebe bi bili samo veje brez korenine in take veje se hitro posu{i-jo. Hvala!
Predramljena
Zdravo!
Med brskanjem po Internetu sem naletel na stran, kjer zbirajo podatke o tabornih prostorih. Stran urejajo sicer katoli{ki skavti, vendar ~e imate lastni prostor in ~e "elite nekaj brezpla~ne reklame, potem ne odla{ajte z objavo podatkov na strani: http://tabori.skavt.net/. Podatke lahko pojete tudi po elektronski po-{ti, kije napisana na omenjeni strani. Podatke lahko objavite tudi tisti, ki poznate kak{en dober prostor, da bodo zanamci vedeli na koga naj se obrnejo.
Tole "elektronsko" obvestiloje priromalo na ve~ naslovov in med njimi tudi v pisarno ZTS. Ob branju se mi je porodilo naslednje razmi{jjanje. Do tabornih prostorov, kjer je mo'no izvajati taborni{ko dejavnost (skupaj z vsemi ~ari pionirstva, bivakiranja in izvajanja Gozdne {ole),je v zadnjem ~asu vedno te'je priti (krajinski in narodni parki, zasebna lastnina, denacionaliza-cijski postopki...). Ponavadi se na{ dogovor z lastnikom travnika, kije primeren za to, kon~a s "taborni{ko prisego", da bo prostor za nami ostal v enakem stanju in da s svojo prisotnostjo ne bomo poru{ili miru, ki ga u'ivajo okoli{ki prebivalci. Taborjenjeje za nami, svojo prisego smo izpolnili in lastnikje zadovoljen. S tem smo ustvarili neprecenjiv kredit sebi in taborni{ki organizaciji. Ta bo v prihodnosti v tem okolju u'ivala ugled, mi pa bomo konec koncev pla~ali nizko najemnino (saj gre za vzgojo in izobra'evanje mladih, ne pa profitno dejavnost).
Do tuje vse lepo in prav. Potem informacije objavimo na tej in njej podobnih straneh, saj menimo, da bomo s tem pomagali k razvoju (beri zaslu'ku) taborni{tva v Sloveniji. Pa ni tako. Organizacij, ki so zadnje ~ase svojo dejavnost preselile v ~loveku prijazno naravo (Nazaj k naravi!)je vse ve~ - predvsem takih, ki naravo izkori{~ajo za dosego svojega namena (zabave, razvedrila, sprostitve in v zadnjem ~asu tudi izkustvenega u~enja). Pri vsem tem gre seveda za profitno dejavnost, saj se z njo organizacije preživljajo. Tak{ni "podjetniki" hlastajo za informacijami o mo'nih tabornih prostorih, ki jih z "vi{jo ponudbo" lastniku prevzamejo tabornikom. In potem ostanemo brez tabornega prostora, taborjenje pa organiziramo v prostem terminu na tabornem prostoru kak{nega drugega rodu ali kar v avtokampu (seveda po tr'nih cenah). Opekli so se tudi 'e tisti rodovi, lastniki tabornih prostorov, ki so imeli potem sitnosti in dodatno delo ob pojasnjevanju okoli{kim prebivalcem, daje na njihovem tabornem prostoru taboril nekdo, ki so mu taborni{ka na~ela tuja (razgrajanje in uni~evanje narave, pitje alkohola ...). Po drugi stranije v marcu po dolgih letih prvi~ odpadel Seminar za taborna vodstva (3 prijave), ki naj bi poleg sve'ih idej za izvedbo programa ponudil tudi "borzo tabornih prostorov" - odli~na prilo'nost za izmenjavo informacij o tabornih prostorih, infrastrukturi in programskih mo'nostih, kijih le-ti ponujajo. Neprecenjive informacije tako ostajajo doma, ali pa so dostopne vesoljni javnosti. Ob vsem tem upam, da neformalna izmenjava informacij med rodovi poteka in da se vsi skupaj zavedamo, kaj taborjenje pomeni za nas in za na{e ~lane.
Pugy
5
Tabornik VImpro Ligi
Teater,
PAR1DEUX
, pravijo, da obstaja tako dolgo kot človek, če pa že ne tako dolgo, pa vsaj kakšnih 3000 in nekaj let - od starih Grkov naprej. Taborniki obstajamo kakšno leto manj. Glede na ves ta cirkus, ki ga zganjamo, pa je presenetljivo dolgo trajalo, da se je nekdo odločil, da vse to uredi, spravi v neko pesniško obliko ali vsaj teatralizira (prosto po Aristotelu)... In tako se je rodila taborniška improliga!
Taborniška improliga?
Dobro, za tiste nepou~ene, pa za tiste, bolj tehni~ne tipe, ki dlje od matice M6 ne vidite: improligaje tekmovanje v gledali{kih improvizacijah. Se pravi, da je TVIL tekmovanje v taborni{kih improvizacijah. Saj veste: pol ducata sebe Spolnih tabornikov na odru zganja vse-mogo~e nor~ije in dela norca iz sebe. Priblfno tako kot branje doma~e naloge. Ali predstavitev in{truktorskih projektov. Samo da dosti bolj zabavno...
Drugo življenje stare lopate
Letos se je na 2. TVIL-u zbralo 6 ekip iz Ljubljana, Postojne in Kranja (lani 4), ki so se v dveh dneh med seboj pomerile v 6 tekmah (na no', seveda). Igre, ki so sejih igrali so mladi in nadobudni sodniki (in seveda nepogre{jjivi voditelji) zajeli iz {irokega repertoarja starej{ega brata - Slovenske impro lige. Ne vem zakaj, ampak skoraj vsaka igra seje kon~ala ali se vsaj dotaknila, kako bi rekel, osrednjih ~love{kih organov in njihove namembnosti v medsebojnih odnosih (fant - dekle, dekle - fant, fant -fant, fant - khm.. pa saj ni va'no...). Saj no~ete vedeti, za kaj vse bi na{i taborni-
Z dva meseca starimi nohti je britje še eno prijetno opravilo.
Te{ky, vodja TVIL-a '99: »Mislim da je leto{nji TVIL izpadel zelo dobro, tak{en je bil tudi odziv ob~instva. Malo pa sem pogre{al razne {efe ZTS-a, ki znajo na raznih IO-jih prav lepo norca iz sebe delat - naj pridejo {e na oder; tu dobijo za to celo
toinikiii
ki uporabili odsluženo lopato, ne bi se pa ~udil, ~e bomo drugi mesec gledali novi reklami za Always in za Durex...
Vse skupaj je bilo zelo duhovito, ~e-prav se pri zadnji odlo~ilni tekmi kar nisem mogel znebiti vtisa, da ob~instvo ne ploska dobro izvedeni improvizaciji, temve~ ekipi, kijoje izvedla (del ocene prispeva ob~instvo z aplavzom), kar je malo pokvarilo vzdu{je na odru in pod njim.
Dobro. Pokal je {el na koncu v Kranj (RS@ ml), ~e pa je pri{el v prave roke, bodo pokazale ponudbe iz Holly-wooda; bomo videli, kdojih bo dobil in kak{ne bodo vsote...
Ampak nekaj moram zameriti...
Priznati moram, da je kulturno umetni{ka prireditev TVIL zelo lepo uspela, tako da smo se jaz in z mano {e vseh 40 gledalcev (eden gor, eden dol...) prav simpati~no zabavali. Sploh je bilo za gledalce precej dobro poskrbljeno. V nekajurnem odmoru med tekmami (od sobote zve~er do nedeje zjutraj) nasje zabavala »taprava« impro-ekipa Du-ple{ka mornarica s svojim varietejem in glasbenim programom, ki seje razvil v "ur do ... no, kak{ni dve, tri urice sem v zavetju tacenskega odra le odspal...
Tako velik je, pa cel zame.
Pa da ne pozabim: na koncuje bilo {e nagradno "rebanje za gledalce, ki smo si med seboj razdelili pet "kafe-{alc" in {e nekaj medvedkov, tekmovalci so pa itak dobili ro~no pobarvane majice plus kak{en ducat pizz.
Nekaj pa sem le pogre{al in sicer impro-igre, bolj za~injene s taborni{ko tematiko in pa {e nekaj: na{itek!!! To bi bil neizpodbiten dokaz za mojo ...khm...lep{o (in mo~nej{o!) polovico, kje sem bil... Tako pa ni bilo prvi dan ni~, drugi dan tudi {e ne, danes pa "e spet malo vidim na levo oko...
Matjaž E.
{ { {
Okultacija zvezde "Regul"
Primož
Luna in zvezda Regul tik pred prekritjem
LUNINE MENE
zadnji krajec	09. 04. 1999	ob	04:54
mlaj	16. 04. 1999	ob	06:24
prvi krajec	22. 04. 1999	ob	21:03
polna luna	30. 04. 1999	ob	16:55
zadnji krajec	08. 05. 1999	ob	19:31
mlaj	15. 05. 1999	ob	14:06
mil
Luna na svoji navidezni poti po zvezdnatem nebu ve~krat prekrije kak{no zvezdo ali planet. Takemu pojavu pravimo okultacija. Najve~krat so to {ibkej{e zvezde, redkeje pa se zgodi, da Luna prekrije tudi kak{no zelo svetlo. Pojavje {e toliko bolj izrazit, ~e Luna zvezdo prekrije s svojo temno stranjo, saj zvezda tako dobesedno v trenutku ugasne. Z natan~nim merjenjem trenutka izginotja zvezde iz ve~ razli~nih opazovali{~ na Zem[ji lahko natan~no ugotovimo položaj in hitrost gibanja Lune, kar nam pripomore pri dolo~anju tirnice sicer zelo zapletenega gibanja tega naravnega zemjinega satelita. Na ta na~in lahko bolj to~no napovemo mrke in podobne pojave. Luna bo prekrila zvezdo Regul s svojo temno stranjo v no~i s 24. na 25. april in sicer nekaj minut pred polno~jo. Trenutek prekritja se bo zgodil zelo razli~no, glede na to, iz katerega kraja v Sloveniji opazujete. Pametno sije Luno in zvezdo ogledati "e kak{no uro ali dve prej, tako, da se na opazovanje lahko pripravimo. Veliko lep{e bomo videli pojav, ~e ga bomo opazovali z daljnogledom ali celo teleskopom, ki stoji na kak-{nem stabilnem podstavku ali stojalu. Zvezda Regulje zvezda prve velikosti in je najsvetlej{a zvezda v ozvezdju Lev in ena najsvetlej{ih zvezd na nebu sploh. V pomladanskem ~asu se nahaja zve~er nekako nadju"nim obzorjem, okoli polno~i pa se pomakne bolj protijugozahodu. Prav tam se bo 24. aprila nahajala tudi Luna, zato zvezde ne bo te"ko najti (~e ne dru-ga~e z daljnogledom).
ZNANE IZJAVE
Pred teboj je test, ali si že izpolnil svoje poslanstvo na Zemlji !
- Ce si živ - ... - NE ! (Richard Bach)
		•		^Viitfc-i
		■		■
9R1US ■	•	« • * j Cncn /		J LUf«
*		+		
■		*		
•	■			
				ZAHOD
Zahodno večerno nebo 18. aprila 1999				
Zahodno aprilsko nebo zve~er
Venera ali Ve~ernicaje "e visoko nad zahodnim obzorjem. Ve~erno nebo bo krasila skoraj do konca leta. V aprilu pa ji bodo delale dru"bo tudi svetle zvezde ozvezdja Orion in najsvetlejja zvezda neba Sirius. 18. aprila se ji bo pridru"ila tudi Luna. Ae bomo imeli sre~o z vremenom, bomo torej lahko pri~a sliki, kot jo v~asih sre~amo v kak{ni knjigi pravljic za lahko no~.
Prve slike najve~jega CCD teleskopa
Najve~ji opti~ni teleskop na Zemlji, postavljen na observatoriju La Silla v Ailu, je "e posnel prve slike. Premer konkavnega ogledala, ki zbira {ibko svetlobo z daljnih galaksij, meri kar 2,2 m v premeru. Opremljenje z najnovej{o CCD kamero, ki omogo~a izredno kvaliteten posnetek kar celotnih galaksij, ki so ve~inoma navidezno ve~je od Lune. Tako kvalitetnih posnetkov galaksij ni bilo mogo~e dobiti niti s pomo~jo Hublo-vega teleskopa, ki kro"i kot satelit okoli Zemlje.
11
VZHODI IN ZAHODI SONCA		5. 15.05. 0 05:30 9 20:27
	01. 04. 15.04 01.0 Sonce vzide 06:43 06:17 05:5 Sonce zaide 19:30 19:50 20:0	
Ena prvih slik teleskopa - Galaksija NGC 2997
Predvsem me je presenetilo, da je streha vedno tam, kjer jo potrebuješ.
Evropske pe{poti.
E6 ni le mit
K vsaki poroki spada poročno potovanje, tako sva se"tudi midva Z možem odpravila na svoje. Izbrala sva malce neobičajni način preživljanja medenih tednov, saj sva se odločila, da se peš sprehodiva od Poljske do Slovenije. Prav ta razdalja seveda ni naključna, saj je moj mož Mariusz Poljak.
Da so za tak podvig izredno primerne evropske pe{poti, naju je opozoril tudi ~lanek v Taboru (E6 mit ali resni— nost?). Z njegovo pomo~jo sva na{la informacije na internetu, s pomo~jo le-teh pa {e ve~
Pri nas je na žalost malo drugače, zato tudi pot ni vedno tako označena, kot bi si popotnik želel.
na Poljskem v pisarni PTTK (Poljsko dru{tvo dr"avne turistike). Odlo~ila sva se za kombinacijo delov poti E8, E3 in seveda E6. V Ljubljani, na Dunaju in v Var{avi sva nakupila vse potrebne zemljevide v primernem merilu (1:125 000 do 1:25 000).
Evropske pe{poti na splo{no niso tako neznane. Na Poljskem naprimer je mo"no dobiti li~ne prospekte, kjer so s slikami in glavnimi podatki predstavljene vse {tiri poti, ki tam potekajo (E3, E8, E9 in E11). Na slova{kih in avstrijskih zemljevidih (tudi nekaterih slovenskih) pa so poti dobro ozna~ene. Poti so markirane precej dobro, le da manjka informacija, daje to dejansko evropska pe{pot. Ve~inoma so namre~ uporabljane za kraj{e izlete doma~inov in le povezanostjim daje pomen evropske pe{poti. Pri nas je na "alost malo druga~e, zato tudi pot ni vedno tako ozna~ena, kot bi si popotnik "elel.
Kje sva se potepala?
Za~ela sva v ~isto jugovzhodnem vogalu Poljske, pri sami meji z Ukrajino. Najprej sva preplezala poljski del Karpatov, s travo porasle divje Bieszcza-de. Ves ~as obju"ni poljski meji sva nadaljevala ~ez nekoliko ni"ji Beskid Ni-ski, ter dva {iroka grebena Beskida Sadeckega. S svojo druga~nostjo so naju presenetili Pieniny, strme prepad-
ne skale in globoko pod njimi Dunajec s tradicionalnimi splavi. @e z vrha Pieni-nov pa so se v daljavi zarisale Tatre. Pogled na take veli~astne gore Slovenki kaj hitro po"ene kri po "ilah. Celih 10 dni sva se potepala po Tatrah, poljskih in slova{kih, da bi se ~imbolj nau"ila njihove lepote.
Na Slova{kem sva ~ez manj{e gri~e pri{la do {e enega ~udovitega mesta, Male Fatre. Izredno slikovit in razgledni greben ne"no zaobljenih oblik.
Hojo sva za nekaj ~asa zaklju~ila v @ilini in se preko Bratislave in Dunaja prepeljala do Melka, kjer sva sre~ala najino zadnjo pe{pot E6.
Na za~etku le rahlo hribovit svet je kaj kmalu prerasel v strme klance in prve alpske vrhove. V Avstrijije pot speljana ~ez skoraj vse vrhove in od ~asa do ~asa se spusti do kakega prelaza, {e manjkrat do vasi ali mesta. Preplezala sva cel greben Hochschwaba, Gleinalpe, Packalpe, Koralpe in se od Avstrije poslovila na prelazu Radelj.
Bila sva doma. Mimo Radelj sva se povzpela na Pohorje in evropski pe{poti sledila do Slemena. Tam sva se odlo~ila za planinsko transverzalo, saj se nisva mogla upreti {e kratkemu ovinku ~ez doma~e Kamni{ke Alpe. Aez Smrekov{-ko pogorje in mimo Raduhe sva v son~-nem popoldnevu osvojila {e najino priljubljeno Ojstrico in se v neverjetno mo~nem nalivu do ko"e premo~ena vrnila domov.
Hodila sva skoraj 2 meseca (57 dni) in prehodila dobrih 1100 km, kar je v povpre~ju okoli 20 km na dan. Ker pa
sva ves ~as lazila po gorah, seje nabralo kar 40 km vzpona, torej sva premagala 80 km vi{inske razlike.
Življenje na poti
Na poti sva bila ves ~as v stiku z naravo in manj{imi vasmi. Redkokdaj sva asfalt ali kak{no mesto. Preno~evala in kuhala sva na prostem in si v teh dveh mesecih pridobila ogromno novih izku-{enj.
Ce kogarkoli zanima več o teh poteh in najinem potovanju, sva z veseljem na voljo na telefonski številki (061) 813-349, Kranjska 4d, 1240 Kamnik, ali na oro.kamnik@siol.net. Imava tudi skoraj 300 diapozitivov s poti in sva pripravljena za tabornike in vse, ki jih zanima, pripraviti predstavitev, ki traja uro in pol do dve uri.
Upava, da sva ali bova se koga opogumila za potepanje take vrste.
Predvsem me je presenetilo, da je streha vedno tam, kjer jo potrebuje{. Toliko je razli~nih mest ob poti, kamor se popotnik lahko zate~e v slabem vremenu. [otora nisva imela in ga tudi nisva potrebovala, imela pa sva bivak vre~o. V lepih poletnih no~eh sva spala najasah, travnikih, objezerih, v gozdu ali med skalami, kadar paje lilo ali vsaj kazalo, da bo, sva se skrila na kak{no va{ko avtobusno postajo, po~ivali{~e ob poti, lopo, drvarnico, lovsko opazovalnico, verando zapu{~enega vikenda...
Nekajkrat so naju pono~i stra{ile divje svinje, enkrat stra{na nevihta in
enkrat mo~an veter, zadnje dni avgusta pa {e stra{en mraz. Nekajkrat sva spala tudi pri ljudeh. Pri Mariuszovih prjate-jih pod Tatrami, pri rahlo nadelanem ukmetu Franzu v Avstriji in pri prijaznih kmetih na Pohorju. Gotovo je ob poti veliko prijaznih ljudi, ki bi naju vzeli pod streho, a vedno bi bilo treba potrkati na vrata in prositi. Veliko se jih boji tujcev in ve~inoma so hi{e obdane s plotom, za katerim ren~i nate pes. Raje sva ostajala sama, skupaj z naravo.
Ko ves, zakaj jes!
Jedla sva veliko. Ogromno. In dobro. Kuhala sva sama, na ognji{~u v veliki kitajski ponvi - voku. Ugotovila sva, da so Kitajci izumili res nekaj popolnega za ta na~in kuhe. Kosiloje mo~ skuhati v nekaj minutah na nekaj suhih vejah, pomije pa se enkratno le z malo vrele vode.
Pojedla sva kile ri"a, makaronov, zelenjave, ~ebule in klobas. Aokolade raje sploh ne omenjam. Mesaje bilo na najinem jedilniku bolj malo (razen klobas), saj so bile mesnice ob poti redke.
Vitaminov nama ni primanjkovalo, saj sva se ob poti lahko naučila malin, borovnic, robidnic, jagod in ob koncu potovanja tudijabolk in hru{k.
V slovanskih dfavah so mimoido~i
Vitaminov nama ni primanjkovalo, saj sva se ob poti lahko naužila malin, borovnic, robidnic, jagod in ob koncu potovanja tudi jabolk in hrušk.
vedno radi pokukali v pone zaželeli dober tek, medtem ko sva v Avstriji naletela na zgrožene poglede hri-bolazcev, ki so se za nekaj sto {ilingov najedli v blfnji planinski ko~i. Enkrat, ko sva pred tako ko~o zmazala svoje ribe iz konzerve, nama je natakar prepovedal celo metanje smeti v njihov ko{. @alostno.
Vsekakorje bilo to ~isto posebno potovanje, ki zahteva malo denarja, pa zato veliko mero poguma, vzdržljivosti, iznajdljivosti, voje in ljubezni do narave. Aisto posebno sre~anje z evropskimi gorami, gozdovi, rekami, jezeri in vasmi.
Mariusz in Mojca Hysz
Bračičgvi dnevi '99
Ohribckih, o dolincah in o tem, kako mi je za las ušel pokal
■■■ in P° kak{ni uri, ko mije bilo "e
14
Moja punca
dela v eni prav fletni drogeriji. Tam sem se spoznal z raznimi parfumi in dišečimi vodicami. Osebno prisegam na Hugota in Davidoff Coolwater, pa tudi kakšen Roma pride skozi. Ampak nič, res NIČ se ne more primerjati s tem, kar sem doživel oz. ne bi pomagalo v mojem primeru. Še tako dišeča vodica je na Bračičevih dnevih osramočena, s povešeno glavo zapustila prizorišče...
V mreži tarantele - in fletnih deklet
Kot ve-ina "e v petek prispelih ekip sem se tudi jaz "e prav po{teno veselil "Bra-i-evih dnevov. Zaradi petka zve-er, se razume - saj veste: no-no zabavi{-e Tarantela ima le svoje ~are...
...{e posebej, ko se naslednje jutro zbudi{ in ugotovi{, da si prej{nji ve-er pozabil, da ta sobota ni obi~ajni delovni dan, ko lahko spi{ do enajstih in potem razlo"i{ {efu, daje tvoja "ena rodila in si jo moral nujno peljati v bolnico in da se tudi tebi zdi -udno, se je to zgodilo ta mesec "e tretji-. Ne, na Bra~i~evih se pa- vstaja ob 7. uri zjutraj... Noja, deklica iz prej{njega ve-eraje bila tegaju-tranjega {oka definitivno vredna...
•	g 1 I
Taborniški mazohizem
No, nekako smo vrisali tiste KT-je in se odpravili na progo. In takrat {e nisem vedel, zakaj se je organizator tako nasmihal oz. komaj zadr"eval smeh, -e si samo omenil minsko poje...
... in po kak{ni uri, ko mije bilo "e skoraj vseeno, da me zaradi neprespane no-i tako prekleto bolijo noge, sem po--asi za-el ugotavljati, -emu vsi tisti skrivnostni nasmehi organizatorja. Pot nasje namre- mimo prelepo di{e~ih vinogradov vse bolj vodila mimo raznih travnikov in njiv. In to ne mimo kakr-{nih koli njiv, ne mimo SVE@E POGNOJENIH njiv (pa sem mislil, da je Slovenija podpisala Deklaracijo o prepovedi kemi-nega oroja...). In ko "e misli{, da si najhuj{e "e do"ivel... ne... saj ne more biti res! A so -lani RBK res tak{ni mazohisti, da postavijo KT na sredo sve"e pognojenega travnika. Tako minsko polje pri njih ni bilo ve- minsko, temve-svinjsko polje! No ja, dobra stvar tega je, da je bilo skoraj nemogo-e zgre{iti mino - prepri-an si lahko bil, da je na najve-jem kupu gnoja!
i i■ bp 'K.
^ t- -
Princeska na kupu gnoja
Ž*
l',t»ie pa m narobe.''

A ni vse lepota
So pa na teh Bra~i~evih bile {e druge vrste »opojnih substanc«. Poleg sve-'ega gnoja so nam ~as kraj{ale tudi opojne kontrolorke. Jaz res ne vem, zakaj sem na prvi pomo~i dobil to~k, ampak roka mi je na njenem kolenu pristala zgolj naklju~no...
Na podelitvi sem s solzami v o~eh opazoval, kako so pokale odna{ale ekipe iz Maribora in Zagorja. Res razo~a-rani, {e posebej zato, ker nismo imeli enakih pogojev (ekipe, ki niso {le v Tarantelo, so bile sve'e in spo~ite), a s ponosno dvignjeno glavo in z 'epi polnimi telefonskih {tevilk prelestnih kontrolork sem zapu{~al to mesto. A vrnil se bom drugo leto; po zmago - po pokal - po
Danico, Tino, Andrejo, Lucjjo, Barba-
Zaradi petka zvečer, se razume -saj veste: nočno zabavišče Tarantela ima le svoje čare...
SiOV* KONJICE &RAČIČEVI DNEVI
"Daj, skrij, kaj ne vidiš, da slika?"
So pa na teh Bračičevih bile še druge vrste »opojnih substanc«.
Lepi Joža, RDS
4
Nenavadna knjiga
Knjiga ljubezni in prijateljstva
Kako ne biljubil ženske, ki sem jo srečal ob široki reki in se je smejala, ko sem slekel svoja prašna popotna oblačila. In je prala. Kako ne bi ljubil njenih čistih rok, ko mi zvečer zaprejo blatne veke, in njenih vlažnih ustnic, ko mi čez suha lica slinijo milijone brazd, osušenih od vetrov strupenih. Vsak bi ljubil tako žensko. Ljubim jo.
Sporo~ilo pisatelja Rudija Ker{evana o nami{ljeni 'enski s katero 'ivi, meje prevzelo in se mi vtisnilo globoko v spomin (napisano je na zadnji strani njegove prve knjige GLEDAM MODRO - VIDIM PLAVO).
Pisec filozofskih misli in nenavadnih pravlji~nih zgodbic za odrasle, ki se zaklju~ijo z 'ivjenjsko modrostjo injih lahko zasledimo v knjigi ALOVEK, KI JE IZPIL REKO, je v meni prebudil mnoga razmi{[janja. Sre~anje z njim novembra lani, na knjfnjem sejmu v Cankarjevem domu, paje vodilo v dolg klepet.
Govorila sva o stiskah, ki 'mu~ijo' sodobnega ~loveka. Govorila sva o sre~i, prijateljstvu in ljubezni, do katerih ~lovek ne najde ve~ poti. Alovek nima ve~ ~asa, zato posega po nadomestkih, ki mu jih ponuja sodobnost. A ti ga znova in znova razo~ara-jo.
Njegovi knjigi Alovek, ki je izpil reko, sem pripisala svojo misel,jo osebno predala svoji pr[jate[jici in jo prosila naj tudi ona pripi{e svoje sporo~ilo. Tako je knjiga Alovek, kije izpil reko, za~ela svojo pot po Sloveniji. Kot simbol prijateljstva spodbuja ljudi k razmi{[janju o smislu 'ivljenja, o sre~i, ljubezni, a tudi o nesmislu in poneumljanju ~loveka.
Nenavadno sre~anjeje v meni prebudilo nenavadno idejo, ki paje 'e dolgo zorela v pisateljevem srcu.
Zakaj ne bi misli - sporo~ila, ki bi jih bralci dopisovali knjigi, na koncu izdali v posebni knjigi?
Vsak nosi v sebi svojo zgodbo. Sre~no, 'alostno ali preprosto samo lepo. Kot kapljice v morju smo in vsakaje del oceana. S pisateljem verjameva, da seje v vsakem izmed nas kdaj porodila kak{na misel, kije vredna objave.
V decembru 1998 sva pripravila dopise, v katerih pojasnjujeva idejo o nastajanju knjige injih odpo{iljava na razne naslove. Do danes seje nabralo okrog osemdeset misli.
Presene~ena sva nad izvirnostjo sporo~il. Nekateri se opravi~ujejo in niso prepri~ani, daje misel dovolj dobra. Naj ponovim misel Rudija Ker{evana, ki pravi, da {e tako neumna misel opozarja na ~loveka, ki ima svojo glavo in veliko-kratje v njej dobro sporo~ilo.
V	petek, 26. februarja, sva v Ljubljani pripravila sestanek, pogovor z ljudmi, kijih ideja o knjigi zanima. Odgovarjala sva na vpra{anja o nastajajo~i knjigi. Pogovorje bil spro{~en in prijeten. Vsak paje imel svojo vizijo o smislu 'ivljenja.
Ker bo osebno prehajanje knjige iz rok v roke zamudno,je najin namen v idejo vkju-~iti ~im ve~ ljudi. Dati mo'nost tudi tistim, do katerih knjiga ne bo pri{la, torej tudi vam.
Brez bojazni povejte svojo misel in jo po{ljite na enega izmed spodnjih naslovov. Ko se bo nabralo tiso~ misli, bo iz{la knjiga, katere avtor bo lahko vsak izmed vas. Pod mislijo bosta va{e ime in priimek in ime va-{ega kraja. Nastala bo knjiga za sre~nej{i prehod v novo tiso~letje.
S pisateljem si pridr'ujeva pravico manj{ih popravkov sporo~il in lektoriranja le-tistih, ki bodo v skladu s splo{no moralo. Misli naj ne bi bile tudi preve~ poli-ti~no in religiozno obarvane. Vsi prispevki so prostovoljni in iz njih ne izhaja pravica do materialnih nadomestil. S to za-mislijoje vsakemu dana mo'nost, da preko knjige na literaren na~in izpove svoje sporo~ilo.
Naj sklenem z mislijo, ki bo objavljena v nastajajo~i knjigi
V	'ivjenju ni pomembmo, ~e in kolikokrat pade{, va'no je, da padec prizna{, se pobere{ in gre{ naprej. (Tanja Jan'i~, Zre~e)
Metka Planko
Svoje misli pošljite na naslov:
Rudi Kerševan Gradišče 13 5292 Renče ali
Metka Planko Jamnikarjeva 1 1000 Ljubljana
Z odprtimiocmiduše
"Dovoli,"je rekla oceanska riba drugI ribi. "Starejja si In bolj izku{ena kotjaz in mi bo{ morda lahko pomagala. Povej mi: kje lahko najdem re~, ki ji pravjo ocean? Povsod ga i{-~em, a zaman."
"Ocean je prav to, v -emer zdaj plava{," je rekla starej{a riba.
"O, tole? Pa saj to je samo voda. Jaz pa i{~em ocean," je rekla mlaj{a riba. Bila je zelo razo-arana in je odplavala naprej, da bi iskala {e drugod.
Pri{el je k u~itelju, oble-~en v obla~ila sanjasijev (indijskih menihov, ki "ivjo asketsko). In govorilje jezik sa-njasijev: "@e leta i{~em Boga. Od{el sem od doma in iskal sem Ga povsod, kjer pravijo, da je: na vrhovih gora, v srcu pu{~ave, v ti{ini samostanov, v predmestnih -etrtih reve"ev."
"Ali si ga na{el?"je vpra{al u~itelj.
"Bil bi domi{|jav in lagal bi, ~e bi rekel da. Ne, nisem Ga na{el. Ali si Ga ti?"
Kaj naj bi mu bil u~itelj rekel? Ve~erno sonce je po{i-ljalo v sobo pramene zlate lu-~i. Na blTnjem figovcu je veselo -ivkalo na stotine vrabcev. V daljavi je bilo sli{ati promet z avtoceste. Komarje pri-bren~al tik mimo u{esa in svaril, da bo vsak ~as pi~il... In ta dobri~ina je mogel kar tako sedeti tam in trditi, da ni na{el Boga, da ga {e vedno i{~e.
Aez nekaj -asaje razo-aran da bi iskal {e drugod.
od{el Iz u~iteljeve sobe. [elje,
Ribica, nehaj iskati. Ni ve~ kaj iskati. Samo obmiruj, odpri o~i in glej. Ne more{ zgre{iti. (Anthony de Mello: Pti~ja pesem)
Res je, nikakor se ne da sprehoditi mimo, ne da bi te oplazilo. Saj ve{, vsi tisti son~ni zahodi, kijih pije{ s skalnega vrha, vse meglice, ki legajo na utrujeno zemjo, pome{ane s svetlobo objubjajo-ih sprememb, vse... Ne-skon~no je teh trenutkov, ko se, presene~ena nad lepotami in skrivnostmi boginje Narave, zdrznem in mi zastane korak. Ko se ob vsem ponujajo~em se stvarstvu zavem, da ni to delo -lovekovih rok, da je tu imela prste zraven neka druga mo~. Boginja, ki ji pravim Narava.
Vsemogo~na je, kadar se odlo~im, dajo sprejmem v svoj pogled. In kljub temu, da se za~enjam stapljati v eno ter dobivam mo~, mi nekje v ozadju moje "¡vjenje govori, da sem tako majhen svet v primerjavi z Njo.
Pa si kljub vsemu "ellm, da bi vsi vi, moji prjatelji, nekje pod tem soncem za~utili, da nismo tu sami sebi namen. Daje nad nami... Kaj?...
Lrga
BRACICEVI DNEVI BRAČIČEVI DNEVI BRAČIČE
18
Ivan je na kavi!
Bra~i~evi dnevi so tekmovanje z dolgoletno tradicijo. Vendar pa se je tudi letos pojavilo nekaj kiksov, ki bi jih bilo "fajn" popraviti, da bi bila celotna organizacija tekmovanja bolj{a.
Za~nimo pri razpisu. Razpis se je v Taboru pojavil {ele marca, kar pomeni, da smo imeli za pripravljanje in prijavo ekip ~asa celih 14 dni. Razpis je bil sicer {ajiv, vendar pomanjkljivo napisan. Z malo bomo signalizirali, malo bomo hodili, itd. si ~lovek pa~ ne more pomagat.
Morda je prej{nja to~ka vzrok temu, da je na tekmovanje pri{lo samo deset ekip. Vendar tak{no {tevilo vseeno ni vzrok, da zdru"ite mo{ko in "ensko kategorijo, {e posebej, ~e to ni nikjer prej napisano.
Ko pride{ na tekmovanje, se je potrebno najprej prijaviti. A to ni mogo~e, ~e tam ni ~loveka, ki naj bi sprejemal prijave ekip. Njegova punca ti neprijazno odgovori, da je od{el na kavo in gaje treba po~akati. Po vsej verjetnosti bi list za prijavo lahko dala tudi ona, ali pa kak{en drug organizator. Nasploh je bila pomanjkljiva obve{~enost organizatorjev zelo mo-te~a za tekmovalce.
Po prehojeni progi, kar nekaj debelih ur, si ~lovek ne za-"eli ni~ drugega kot toplo kosilo. Na tekmovanjih je najbolj primerno narediti gola" ali joto. Ae pa namesto tega dobi{ imitacijo gola"a, ki ima bolj okus po ~esnu kot po ~em drugem, ti to nikakor ni po volji. Poleg tega bi lahko kje stal kak-{en lonec s sokom ali ~ajem, da se "ejne du{e od"ejajo.
In {e prijateljski nasvet: preden spustite kontrolorje na njihove KT-je, jih dajte na alkotest.
Da pa ni bilo vse tako ~rno, ste poskrbeli z dobro pripravljeno progo, nalogami, topotesti in vrisovanji.
Zato smo se odlo~ile-li, da pridemo tudi naslednje leto.
Snoubovke
Preden spustite kontrolorje na njihovi KT-je, jih dajte alkotest.
VI DNEVI BRAČIČEVI DNEVI BRAČIČEVI DNEVI
Potrudili se bomo, da bodo naslednji Bračičevi boljši (močnejši, hitrejši...).
Kakšna kava, Ivan?
' rs
No, morda je bila nizka udeležba res posledica prepozne objave v TABORU (se bomo po-bo|j{ali!). Verjetno glavni razlog za nizko udeležbo paje v tem, da so vse slovenske {ole 20.3. imele pouk. To paje moja krivda, ker bi se o tem lahko pozanimal. No, kljub temu seje prijavilo 15 ekip. Pa so pri{le? Da, celo 10 se jih je pojavilo na {tartu. Dobro, ena seje res odjavila, kaj pa ostale {tiri?!? Lahko bi bili vsaj toliko fer, da bi se odjavili, ne pa da jih preprosto ni injih potem njihove druge ekipe opravi-ujejo »joj, sorry, samo mi smo tu, ostali niso mogli...« Hvala v imenu konjakih pujskov, ki so zaradi vas pri{li na svoj ra~un, ko smo stran zabrisali kak{nih dvajset porcijjote (da ostalega niti ne omenjam...)!
Pa ostanimo {e malo pri tem tako pomanjkljivo napisanem razpisu: morda ste ravno zaradi tega spregledali, da je bil zbor ekip ob 8.00 zjutraj! Kar nvsezadnje pomeni, da mora biti ekipa vsaj pol ure prej na zbirnem mestu, da uredi vse s prijavami, kajne? Se opravi~u-i, da nisem takoj za~el s tekmovanjem, ampak sem med

tem, ko sem ~akal na va{e ekipe, sko~il na kavlco... (v zadovoljstvo ostalega vodstva in ekip, ker sem bil potem malo manj te~en...)
Tekmovanje smo izvedli v samo dveh kategorijah, GG in PP. Rahlo nesmiselno se mije zdelo, da bi delil 10 ekip na {tiri kategorije (lo~eno mo{ki in "enske). Ae pa smo "e ~isto na-tan~ni, v propozicijah JE napisano (in vi ste jih dobili po po-{ti), da se tekmuje v kategoriji GG in PP. Vodstvo tekmovanja seje odlo~ilo, da "enskim ekipam podalj{a ~asovnico za pol ure. Aeprav tega ni v propozicijah, glede tega ni bilo pripomb...
Kaj naj re~em glede »imitacije gola"a« (mimogrede, temu se re~ejota...)? Vsaka ritka ima svoj okus. Meni sejejota zdela odli~na (RPEJ Zagorjeje en ekonom lonecjote odnesel celo s sabo domov. Pa ne, da v Zagorju ne znajo delat odli~ne jote...) Glede -ajaje pa res na{a napaka, da ga nismo dali na bolj vidno mesto. Aajje sicer bil, vendar v zgornjih prostorih, res ne vsem na o~eh (morda smo pa {krti...), tako da si pa~ za ~aj moral poprositi.
Hvala v imenu konjiških pujskov, ki so zaradi vas prišli na svoj račun.
Ampak karje preve~ je preve~. »In {e prijateljski nasvet: preden spustite kontrolorje na njihove KT-je, jih dajte na alkotest.« Eno je (bolj ali manj) dobronamerna kritika, drugo pa so nesramno natolcevanje in neosnovane obto"be. Z vsemi zgoraj napisanimi odgovori sem se zabaval, to pa je malo preseglo mejo. Priznam, da sem med tekmovanjem zalotil kuharja s kozarcem belega v rokah in toje moja krivda, ker on pa~ ni tabornik in sem mu o~itno preslabo razlo"il pravila igre. Nobeden izmed kontrolorjev ali sodnikov pa ni "u"ival alkoholnih substanc" ali bil, bognedaj, pijan. Tega se dr"im sam in to zahtevan tudi od svojih ~lanov.
Na samem tekmovanju smo verjetno zagre{ili {e dosti napak, za katere niti sam ne vem. Potrudili se bomo, da bodo naslednji Bra~i~evi bolj{i (mo~nej{i, hitrej{i...).
Skesani Matjaž Šmalc, vodja tekmovanja
19
mw
taborniki?
Spet sva tu! Tokrat s , mo
taborništvo. Prav tako dobro kot vi se zavedava, da je to ena najmanj zanimivih tem, ki jo je treba otrokom predstaviti. Poglejmo, kaj je tisto, kar bi mladi taborniki res morali vedeti o taborniški organizaciji in kako jim te stvari lahko predstavimo na manj dolgočasen način.
DklO/ ^
Po najinem mnenju bi moral vsak Ma vedeti na-
ri:
kü
DaJe bil-Baden P°we"' Angle', zelo navdu{en nad in-^JEtfJoHlnskjim najjjn°°m ivljenja, zato seje odlo~il, da moramo tudi belci to poskusiti. Zatoje leta 1907 ustanovil prvo skavtsko organizacijo.
WOSM - world organization of scout movement (svetovna organizacija skavtskega gibanjaj'ki zdru'uje skavte vsega sveta, ne glede na spol, starost, vero, poklic ali s,; ■.■ kak{no drugo prepri-anje - mimogrede, ko "e omenjamo skavte in tabornike, bi bilo dobro, da se tudi ta dva pojma razjasnita otrokom. Slovenski taborniki smo -lani WOSM-a od leta 1994 dalje.
Vedeti mora, kak{en je znak WOSM-a, ZTS, svojega rodu, ne pozabite pa tudi na skavtski pozdrav in zastave.
Poznati mora ime svojega rodu, njegovega stare{ino in na-elnika 'ter'ha~eftfika ' driTi^' MA. Poteg tega naj bi poznal vsaj tri vodnike Ma iz svojega rodu. Dobroje, da ve tudi, kateremu obmo~ju pripada njegov rod.
Nau~iti se mora zakone Ma, lahko z malce prirejenimi besedami (ker ve~ina mlaj{ih Ma ne razume besede jinr|Zumeti,^kajLl|bornj{tVOs|Joh JB^bis-, :vo taborni{kih zakonov).
(^Znati mora zapeti himne: Muren~ki, himno medvt kov in -ebelic, Dviga plamen in lahko bi znal tudi Zdrav-ljico.
Poznati mora popoln kroj in vedeti, kam kateri na{i-
Učenje
( In kako lahko ,vse^kmajhnemu, :'iv'ahi|emu in ntpo||-■'ljivemu bitju vcepimo vMavo?
Na enem taBbrni{k^ sre~anju se lahko igramo Ind^^niče. PogovorjmsgejAhpem^aiJu	predvse^M zakaije bno/takcj. Iz tegarrave'IBo na Baden Poipll. Ostalo "plirOoljiilpa~ moramo zreci^^^^ a ne vse haenkratlBp mo|osti Imejte vse to pri^^vl^^o na fotokftjdh, tako da na sre~anjih ~immanj pi{ete - to vam druga~e pobere precej ■ -asafpa tud:i 'ivcev, ko morate tabornike umirjati. Vmes lah^i-.' ko dodate {e slike kroja, znakov, zastav in drugo.. .vse zato, da popestrite sre~anje.
Ponavljanje
Za ponavljanje teh stvari lahko uporabite naslednje igre:
Fotokopije znakov razre'ete in naredite sestavljanke. Na isti na~in lahko naredite igrico spomin.
Za u~enje no{enja kroja lahko naredite naslednje. Na sre-~anje naj dva izmed ~lanov prineseta popolna kroja, vi paju razvrstite po dveh blazinah ali mizah...Postavite jim takore-ko~ poligon. Alane razvrstite v dve ekipi, ki tekmujeta, kdo prej in bolj pravilno oble~e kroj. Ko misli, daje s tem kon~al, naj se mirno postavi in odda skavtski pozdrav. Nahitro ga pregledate, nato za~ne s sla~enjem. Ko tudi s tem kon~a, za~ne naslednji. (Ta igraje primerna za toplo vreme ali prostore, da so lahko otroci v kopalkah.)
KaMWke nau~iti himno? Ni-Jjajfca! Skupaj vam bo uspelo! Otroci imajo namre~ veliko boj spomin, kot si mi mislimo. Najbolj{eje, dajim poveste prvi verz pesmi, katerega oni ponovijo, potem drugega, potem oba skupaj. Tako se po~asi u~ite pesem - moji murni so se himno Zveze tabornikov nau~ili na dv ef :sre~anjih, pa to ni bila edina stvar, ki smo jo delali. Ko tem ko
:,jo lahko ponavljate medi ustvarjate, lahko pa se
20
tek spada.


igrate skrivanje predmeta, kjer namesto govorjenja hladno in toplo, pojete bolj tiho ali bolj glasno.

r
I'
Seveda morajo vedeti vse, kar sva omenila pri MAjih, poleg tega pa {e:
•	da ima vsaka zgodba dve plati in da Baden Powell najprej ni bil navdu{en nad Indijanci. terje nastopal proti njim. [ele ~ez ~as se mu je posvetilo, da mogo~e pa le niso slabi.
•	WAGGGS - world association of girl guides and girl scouts (svetovno zdru"enje skavtinj), ki zdru"uje vsa
dekleta, ne glede na starost, vero, poklic ali prepri~a-nje
o~e tabornikov v Slovenijije bil Pavle Kunaver, kije leta 1923 postal prvi stare{ina skavtske "upe. Poznati mora stare{ino ZTS (Peter Petrovi-) in na~elni-ka ZTS (Milko Okorn). Vedeti mora, na katera ob-mo~ja se deli ZTS (Obljubljansko, Celjsko-Zasav-sko, Dolenjsko, Mariborsko, Pomursko, Severnopri-morsko, Ju"noprimorsko, .Koro{ko, Gorenjsko in Mestna zveza tabornikov Ljubljana), vedeti, kateri rodovi so v njegovem obmo~ju in poznati stare{ino
\
\
sm
M
r
i -i
in na~elnika.

vedeti mora, kdaj in kdo je ustanovil njegov rod, kdo so stare{ina, na~elnik in na~elniki dru"in,
poleg njih pa {e vodniki GG.
L
o tem, da GG pozna himno murnov, medvedkov in -šbelic, taborni{ko in dr"avno, ne bomo niti govorili.
poznati mora vse taborni{ke zakone.
poznati mora popoln kroj, vedeti, kako ga nositi in skrbeti zanj.
To so torej stvari, ki bijih moral vsak GG vedeti. Seveda lahko program sami prilagajate, vsekakor pa vam "eliva ~imve~ uspeha in zabave. Berite naju torej naslednji-, pisala pa bova o osvajanju ve{~in. Ae vas posebej zanima katera od njih, nama sporo~ite.
Barbara & Urban Fotografije: Maja Kragelj
I
21
V Taborov nabiralnik je priromalo pet glasil. Kar dve sta prišli iz Mislinje, kjer so izdali redno in posebno izdajo njihovega Studenčka.
Mostišče
Glasilo Rodu močvirskih tulipanov številka 1 januar 1999
Mosti{-e je tako "zelo, zelo dobro In tako zelo, zelo dolgo traja", karje verjetno krivda obsednega rodovega koti~ka, ki obveza o dogajanjih v rodu na ni- manj kot 17-ih straneh. Stare{ina se pohvali, da imajo kon-no svojo hi{ko, o katerije sanjal {e kot otrok.
Ob vseh kreativnih domislicah paje {e najbolj{i poslovilni sestavek urednika.
Mostišče - urednikov poslovilni spev S to številko Mostišča sem se odločil zaključiti delo kot urednik našega glasila. Jaz sem večinoma izčrpal svoje ideje in mislim, da bo naše glasilo izgubljalo na kvaliteti, če bom jaz še naprej urednik. ...
■TI tOJfJV.'i£MM'
IHliLf^JJl
22
Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana številka 3 februar 1999
V @abici nas tokrat namesto uvodnika pozdravi reportaža z rajanja ob tretji obletnici ustanovitve Mestne zveze tabornikov. Seveda zabava ni bila kar tako. Poseben gost - g. Slavko Kavsenik -ja tako prepri— ljivo zaigral pesem "Na Golico", daje pri-a-ral -arobno doma-e vzdu{je in privabil solze na o~i. Da ne bi zapostavljali malo manj ve{-ih tabornikov, sta na koncu nastopila {e dva "amaterja" in razgrela ob-instvo.
Osrednji del @abice je namenjen poro--ilom z zimovanj, -epravje ve-ino rodov ob izidu @abice zimovanje {ele -akalo. In {e hiter pogled na nagradno igro ter eno ali dve pomembni obvestili in @abice ni ve-.
Žabica - ZTS je leto dni za nami ZTS, Čestitamo! Zveza tabornikov Slovenije ima sedaj svojo Internet domeno. Obiščete jih lahko na www.zts.org. Čestitamo, saj za nami zamujajo le eno leto. MZT Internet team
Studenčnik
Glasilo taborniškega Rodu mrzlega studenca številka 1 december 1998
Urednica seje odlo-ila, da glasila ne bo grajala niti hvalila. @eli le, da ga preberemo. Po vljudnem opravi-ilu tiskarskega {krata se predstavi klub PP "Hej Zajec". Vabilo na zimovanje kar kri-i s strani -asopisa in radovednim tabornikom postreže z vsemi informacijami, ki bijih lahko zanimale. Ae pajih zanima horoskop, morajo obrniti le stran in pred njimi se bo zna{el RMS horoskop. Horoskop, v katerem si lahko tudi Hajdi.
Studenčnik
Vsega lepega je enkrat konec ... ... vse zanimivo je enkrat prebrano.
Pohorc
Interno glasilo Rodu Črnega jezera številka 1
september, oktober 1998
"Bolje pozno kot nikoli," so si rekli taborniki iz RAJ in na obi-ajna dva meseca podlage, dodali {e tri mesece zamude. [koda, sicer bi se lahko -estitkam za 80. rojstni dan "tovari{a Slavka" pridru ili tudi mi.
Glasilo je zelo lepo oblikovano in ima presnetljivo dobre fotografije. Ne manjka niti epopej, dogodiv{-in, potopisov in ogromne reporta"e o taborjenju. Na strani, kjer domuje Modri val lahko izvemo tiso-in eno zanimivost o morju. Zakajje slano, zakaj valovi in zakaj nenehno spreminja barve. Vse.
Pohorc - Bitka z vodnimi baloni Na plaži smo se obmetavali z vodnimi baloni. Punce so se naglas drle. Nato je prišel neki gospod in mi smo ga poškropili. Zelo se je razburjal.
iT» V
RAZPIS VODNIŠKIH TEČAJEV MESTNE ZVEZE TABORNIKOV LJUBLJANA IN OBLJUBLJANSKEGA OBMOČJA
MESTNA ZVEZA TABORNIKOV LJUBLJANA RAZPISUJE
•	te~aj za vodnike MA za rodove iz MZT LJubljana,
•	te~aj za vodnike GG, za rodove iz MZT LJubljana in obljubljan-skega obmo~ja.
Oba te~aja sta odprta tudi ostalim obmo~jem, predvsem rodovom iz mariborskega obmo~ja.
Te~aja bosta potekala od 16. do 27. avgusta 1999. Te~aj za vodnike Ma bo izveden v Borovcu pri Ko~evski Reki. Borovec je tudi ena izmed mo"nih lokacij za te~aj za vodnike GG. Oba vodnijka te~aja bosta dopolnjena s seminarjem za sodnike na tabornijkih mnogobojih. Ljubljanski rodovi naj prijavijo kandidate za oba te~aja, obljubljanski pa za te~aj za vodnike GG do 28. maja 1999 v pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, s pripisom "za vodnijki te~aj MZT Ljubljana". Po tem datumu bomo do 11.junja sprejemali je prijave iz ostalih obmo~ij. Pogoji za pristop na te~aj so: kon~ana osnovna jola in znanje 2. lista (te~aj za vodnike Ma), oziroma 16 let in znanje 3. lista (te~aj za vodnike GG).
Prijava naj vsebuje naslednje podatke o kandidatih:
•	ime in priimek
•	rojstni datum
•	naslov
•	telefon
•	rod
•	te~aj, za katerega velja prijava (Ma ali GG) Kandidatom bomo poslali osebno prijavnico in vse ostale podatke neposredno na doma~i naslov.
OBLJUBLJANSKO OBMOČJE RAZPISUJE
te~aj za vodnike Ma. Te~aj bo potekal od 16. do 26. avgusta 1999, predvidoma v @agi ob Kolpi.
Rodovi naj prijavijo kandidate za te~aj do 28. maja 1999 v pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, s pripisom "za vodnijki te~aj objjubjanskega obmo~ja".
Pogoji za pristop na te~aj za vodnike Ma so enaki kot za ljubljanski te~aj. Tudi podatki o prijavljenih naj bodo enaki. Kandidatom bomo poslali osebno prijavnico in vse ostale podatke neposredno na doma~i naslov.
TERMINI LETOŠNJIH VODNIŠKIH TEČAJEV
Obmo~je (organizator)	Termin	Kontaktna oseba	E-mail / Telefon
Celjsko-Zasavsko	28.6. - 7.7.99	Marko Razinger	peter.vrckovnik
obmoje (Velenje)	7.7. - 16.7.99		@guest.arnes.si
	16.7. - 25.7.99		063 856 250
	25.7. - 3.8.99		
Gorenjsko obmoje	23.4. - 28.4.99	Ana Loboda	ana.loboda
	+ vikend	064 632 771	@kss-loka.si
Mariborsko obmoje	16.8. - 27.8.99	Gregor Vinder,	g_vinder
		(Simona Zupanc)	@hotmail.com
			Vindi:062 222 482
MZT Ljubljana	16.8. - 27.8.99	Radovan Krajjek	radovan.krajsek
			@guest.arnes.si
			061 614 581
Obljubljansko obmoje	16.8. - 26.8.99	Marjeta Hren	mip@shift.si
			061 723 027
		
26.7.	- 4.8.99 Alej Skali~	ales_skalic
	069 31 039	@hotmail.com
26.6.	- 6.7.99 Pisarna ZTS	ZTS
		@guest.arnes.si
25.4.	- 1.5.99 Gajper Rupnik	gasper.rupnik
	067 23 276	^kiss.uni-lj.si
24.4.-	28.4.99 Maja Aaf	0602 42 717
Pomursko obmoje
ZTS - Gozdna jola Bohinj
Ju"noprimorsko-Notranjsko obmoje Korojko obmoje
Ae kateri od te~ajev manjka, organizator ni dostavil podatkov v pisarno ZTS. Vsem skupaj elimo veliko dobrih vodnikov in uspejnih vodov. Preglednico objavljamo zato, da v skladu z dogovorom na posvetih na~elnikov OO ZTS omogo~imo sodelovanje te~ajnikom iz drugih obmo~ij.
15. KANU ŠČUKA ZLET
Rod tabornikov JEZERSKE [AUKE CERKNICA, Gerbi~eva 32, 1380 Cerknica, razpisuje 15. orientacijsko tekmovanje KANU [AUKA ZLET, ki bo 22. in 23. maja 1999 na Cerknijkemjezeru. Zbor tabornijkih ekip bo v soboto, 22. maja, ob 16. 00 uri na
tabornem prostoru objezeru (glej kažipote). Za rekreativne ekipe bo zbor v nedeljo, 23. maja, ob 8. 00 v taboru. V primeru slabega vremena bo zlet 29. in 30. maja in bodo ekipe predhodno obvej~ene.
Tekmuje se v dveh kategorijah:
taborniki (tri~lanska mejana ekipa nad 16 let)
rekreativci (dvo~lanska ekipa nad 16 let)
Starost tekmovalcev se bo ugotavljala na podlagi osebnega
dokumenta. Mlajji lahko tekmujejo le v spremstvu starjev
oziroma polnoletne osebe, ki podpije izjavo.
Tekmovalci opravljajo naslednje naloge:
lokostrelstvo, izdelovanje vesla, hitrostna etapa, spretnostna
tekmovanja (kol, biciklkros, ...), tabornijke ekipe vrisujejo v
karto.
Obvezna oprema ekipe: kanu, dve vesli, re(ilnijopi~ (brez njih ekipe tekmujejo na lastno odgovornost), no", sekirajedilni pribor in skodelica, topografski pribor, lok (brez namerilnih naprav) in tri puj~ice. Tabornijke ekipe morajo imeti tudi jotor T4.
RAZPIS ZA BIČIKLETO ZUR 99
Izolski taborniki smo tudi letos na delu in tekmovanje B|A|KLETA @UR 99je v polnem teku priprav. Letos smo je mo~nejji, saj namje na pomo~ prisko~ila [tudentska organizacija univerze v Ljubljani ali jtudentom bolj znana kot [OU.
Sedaj pa na bolj resne stvari. Pozor!!! Datum tekmovanjaje spremenjen. Tekmuje se namre~ 8. in 9. maja tega leta, da ne bo nesporazumov. Zbor ekip bo v soboto 8. maja ob 7. uri na tabornijkem prostoru nad Izolo (postavljeni bodo kaipoti).
Tekmovanjeje namenjeno vsem, tako starim kot mladim, vendar se bo tekmovalo v dveh kategorijah: TABORNIKI IN REKREATIVCI. V tabornijki kategoriji se tekmuje dva dneva in sicer v dveh starostnih kategorijah:
•	od 14. do 18. let
•	od 18 let
Rekreativci bodo lahko ob~udovali izolsko okolico samo en dan in se "gu"vali" v enotni kategoriji.
Tekmovalci mlajji od 18. let morajo ob prijavi predlo iti pisno izjavo
star{ev. Taborniki in rekreativci tekmujejo v soboto v isti konkurenci za "VELIKO NAGRADO RJS".
Tako rekreativci kot taborni{ke kategorije morajo biti tri~lanske in so lahko me{ane.
Na KT je treba re{iti test iz "¡vljenja ob morju in prve pomo~i, zakrpati zra~nico, med dvema to~kama opraviti hitrostno tekmovanje, ter {e veliko novosti. Tekmuje se na idealni ~as, ki ga tekmovalci ne poznajo ( to je ~as, v katerem progo brez ve-jih naporov prevozi na{e 69-letno dekle, ki pa redno obiskuje fitness). Obvezna oprema:
Ekipna - prva pomo~, baterijska svetilka, zvonec ali pi{~alka Osebna - gorsko kolojedilni pribor in mena"ka, rutica, pribor za krpanje zra~nic (lepilo in "flike" ), zra~na tla-ilka, rezervna zra~nica, izvija- in univerzalni kiju- za kolo.
[tartnina zna{a 9000 SIT na ekipo za tabornike (tisti, ki ste {tudentje se lahko prijavite tudi na info to-ki [OU, kjer bo {tartnina zna{ala 7500 SIT). Za rekreativceje cena 2800 SIT oziroma 2200 SIT za {tudente (na tekmovalca). [tartnino naka ite do sobote 1. maja 1999 na "iro ra-un RJS Izola 51430-678-80331, s pripisom za "BI-IKLETA "UR". Po tem datumu in na dan tekmovanja bo {tartnina zna{ala 10.500 SIT (9000 SIT za {tudente), za rekreativce pa 3300 SIT (2700 SIT za {tudente). [tartnina vkju-uje: majico, barvne karte, en topel obrok in eno popotnico na osebo za rekreativce oziroma dva topla obroka in dve popotnici na osebo za tabornike.
Prijave (in dodatne informacije) sprejemamo do sobote 1. maja na naslov:
Marjan Makuc, Istrskega odreda 008, 6310 Izola
Telefon: 041/ 746-153 (Marjan) oz. 066/645-282 (Tomi)
Pisne prijave morajo vsebovati ime ekipe in rodu, katekorijo v kateri
namerava ekipa tekmovati, naslov in telefonsko {tevilko vodje ekipe.
Izka ite se in pridite v krojih!
Taborni{ki pozdrav ! RJS Izola
TEČAJI V LETU 1999
ki jih organizira ZTS v poletju 99
30.6. - 4.7. 99	Te-aj pionirstva in bivanja v naravi
26.6. - 6.7. 99	Te-aj orientacije in topografije (G[ Bohinj)
26.6.	- 6.7. 99	Uvodni vodni{ki te-aj (G[ Bohinj)
24.7.	- 31.7.99	Te-aj preivetja v naravi z rastlinami za
prehrano in zdravje 30.7. - 6.8. 99 Lokostrelski te-aji (G[ Bohinj) 8. - 15.8. 99 In{truktorski te-aji I. {ola - temeljni in
nadaljevalni (G[ Bohinj) 15. - 22.8. 99 In{truktorski te-aji II. {ola - temeljni in
nadaljevalni (G[ Bohinj) TEČAJ PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI Na te-aju se bodo udele"enci seznanili z osnovami pionirstva in bivanja v naravi. Program obsega tematske sklope kot so:
•	vrv in vrvna tehnika
•	bivaki
•	ognji{-a
•	drugi pionirski objekti
•	orodje in oprema Pogoj: - starost najmanj 15 let UVODNI VODNIŠKI TEČAJ
Uvodni vodni{ki te-aj je namenjen -lanom iz novo nastalih rodov
ali skupin, ki nameravajo ustanoviti rod, in ~lanom, ki {e nimajo osnovnega taborni{kega znanja, pa bodo postali vodniki. Na te~aju se bodo te~ajniki seznanili z osnovami taborni{tva, pionirstvom, orientacijo in topografijo, postavljanjem {otorov, signalizacijo in lokostrelstvom. Znanje te~ajniki preizkusijo na tridnevnem hajku, ob tem pa spoznajo tudi veliko spretnosti in igre.
Pogoja: - predhodni dogovor v rodu, obmo~ju ali na ZTS
- spodnja starostna meja 14 let TEČAJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE
Priporo~amo ga vsem, ki si "elijo poglobiti znanje s podro~ja orientacije in topografije in ga tudi v praksi utrditi. Glede na predhodno znanje (uvodni test), bodo te~ajniki razdeljeni v dve skupini:
•	prva skupina se bo seznanila z osnovnimi topografskimi izdelki in osnovami orientacije in topografije (znanja za udele"bo na tekmovanjih),
•	druga skupina bo poleg tega na terenu izdelovala tudi zahtevnej{e topografske izdelke in se izurila v orientaciji na zahtevnej{ih terenih. Skupina se bo seznanila s pripravo in izvedbo taborni{kih orientacijskih tekmovanj (v programu bo zajetih ve~ina zna~ilnosti in nalog z najpomembnej{ih taborni{kih tekmovanj v Sloveniji, kot so ROT, NOT in druga orientacijska tekmovanja).
Vsi, ki ste se v preteklosti "e udele ili te~aja, lahko kot pomo~niki pri vodenju na te~aju postanete specialisti orientacije in topografije. Bodo~i specialisti bodo pod budnim o~esom vodstva te~aja opravljali naslednje naloge: predavanje nekaterih tem te~ajnikom in prakti~no pou~evanje te~ajnikov, priprava prog te~ajnikom in njihovo postavljanje na terenu, izdelava idealov skic in ocenjevanje skic, pripravljali pa bodo tudi strokovne ~lanke o orientaciji in topografiji, ki bodo kasneje objavljeni v reviji Tabor.
Pogoji: - starost najmanj 15 let
- osnovno znanje drugega lista TEČAJ PREŽIVETJA Z RASTLINAMI ZA PREHRANO IN ZDRAVJE
Na te~aju se bodo udele enci seznanili z u"itnimi rastlinami. Program obsega tematske sklope kot so:
•	poznavanje in uporaba u itnih rastlin
•	voda
•	priprava hrane
Te~aj bo organiziran v obliki bivaka. Pogoj: - starost najmanj 17 let LOKOSTRELSKI TEČAJI
Zveza tabornikov Slovenije in Slovenska lokostrelska {ola pripravljata v okviru izmene G[ programe za razli~ne lokostrelske te~aje.Te~ajje namenjen tabornikom, ki "elijo poglobiti svoje znanje streljanja z lokom. V okviru lokostrelske izmene v G[ bodo:
•	te~aj za lokostrelce - za~etnike
Pogoj: kandidati morajo biti stari najmanj 14 let
•	te~aj za vaditelje lokostrelstva
Pogoj: kandidati morajo biti vodniki vodov ali klubov v taborni{ki organizacjiy?1i ~lani, ki "e dve leti delaj
laov 9
iT» V
lokostrelski organizaciji
•	te~aj za u~ite|je lokostrelstva;
Pogoj: kandidati morajo imeti opravljen vaditeljski te~aj z nekajletno prakso
•	te~aj za sodnike
•	izpopolnjevalni te~aj
Opomba: Pri te~aju za vaditelje in u~itelje lokostrelstva gre za prakti~ni del, splo{ni del te~aja pa se opravlja na Fakulteti za {port.
TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE 1. STOPNJE - TEMELJNI
Te~ajje namenjen tabornikom, ki vodijo ali bodo vodili taborni{ke enote: družine, klube ali rodove. Te~ajnike elimo usposobiti za samostojno vodenje enote, da bodo znali planirati in organizirati delo. Poglobili bodo "e pridobljeno znanje o taborni{tvu, o temeljnih na~elih in principih skavtstva, duhu taborni{tva ter strukturi organizacije. Posredovalijim bomo znanja, kako zaznati in razumeti potrebe mladih. Pogoji: - starost najmanj 17 let
-	smisel za odgovornost in vodenje
-	osnovno znanje drugega vozla.
TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE 1. STOPNJE - TEMELJNI (v angleškem jeziku) V terminu od 15. do 22. avgusta bo en temeljni te~aj potekal v angle{kemjeziku. Na te~aj so poleg ~lanov ZTS vabljeni tudi udele enci iz tujine. V vodstvu te~aja bodo sodelovali tudi predavatelji iz evropske skavtske regije. Pogoji: - dodatni pogojje znanje angle{kegajezika TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE 1. STOPNJE - NADALJEVALNI Te~ajje namenjen tabornikom, ki vodijo ali bodo vodili taborni{ke enote: dru"ine, ~ete, klube ali rodove. Te~ajniki bodo poglobili in nadgradili znanje iz temeljnega te~aja in se usmerili na delo na enem od podro~ij dela s ~lani. Pogoji: - starost najmanj 18 let
-	smisel za odgovornost in vodenje
-	osnovno znanje drugega vozla
-	opravljen temeljni te~aj in predstavitev projekta RAZPIS ZA PROSTOVOLJNO OSEBJE V GOZDNI ŠOLI
Med poletno sezono v letu 1999 "elimo vsem udele"encem tabornih izmen v Gozdni {oli v Bohinju in udele"encem iz tujine (projekt "Kam v Evropi") zagotoviti strokovno vodstvo pri programskih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, orientacija, "ivljenje v naravi, veslanje in dejavnosti na vodi, planinstvo, kulturno zabavna animacija in igre. V ta namen potrebujemo v ~asu od 20. junija do 8. avgusta 1999 ~lane prostovoljnega osebja (tabornice in tabornike), ki:
imajo smisel za delo v skupini in za delo z mladimi in "elijo razviti organizacijske sposobnosti, se spoznajo na vsaj dve od navedenih dejavnosti, kijih bo treba organizirati za skupine do 15 otrok, "elijo prispevati k razvoju Gozdne {ole kot tabornega centra,
so stari med 18 in 30 let,
"elijo pre iveti vsaj 15 dni po~itnic kot osebje Gozdne {ole. Poleg tega "elimo v ~asu od 8. do 15. avgusta in od 15. do 22.
avgusta zagotoviti tehni~no pomo~ pri organiziranju in{truktor-skih te~ajev v G[. Zato vabimo aktivne tabornice in tabornike, ki so stari nad 18 let, k sodelovanju v skupini tehni~nega osebja (Kanar~ki). Naloge tehni~nega osebja so:
•	opravljanje pisarni{kega dela
•	urejanje hi{e in tabornega prostora
•	priprava opreme in materialnih sredstev potrebnih za izvedbo programa
•	obratovanje interne kantine v dogovorjenih urah SPLOŠNI POGOJI IN ROKI PRIJAV
Pri pogojih za starost udeležencev velja koledarsko leto. Rok prijav za udeležence in osebjeje 30. april 1999.
•	Kasnej{e prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za posamezne te~aje.
•	V primeru popolnitve ene izmed {ol (in{truktorski te~aji), bomo prijavljene razporedili na mesta v {e nepopolnjeni {oli (udele'enci bodo o tem obve{~eni).
•	Pr|jave na obrazcih "Prijava udele'encev na poletne te~aje ZTS 99" po{ljite na sede' Zveze tabornikov Slovenije. Ob prijavi na in{truktorske te~aje za vsakega udele'enca po{ljite tudi izpolnjen obrazec "Predlog za udele'bo".
•	Polovico te~ajnine oziroma kotizacije za te~ajeje potrebno nakazati ob prijavi, ostalo pa poravnati ob za~etku te~aja. Rok za odpoved udele'beje 10 dni pred za~etkom te~aja. V primeru kasnej{e odpovedi zaradi stro{kov organizacije te~ajnine ne bomo vra~ali.
•	Ae bo prijav manj, kot je najmanj{e predvideno {tevilo te~ajnikov za posamezni te~aj, bo ta odpovedan.
[TPM 99
Rod Jezerskega zmaja vas vabi na tradicionalno tridnevno taborni{ko orientacijsko tekmovanje [e Ta Po~asnemu Mine, ki bo potekalo od 7. do 9. maja 1999 v {ir{i okolici Velenja. Zbor ekip bo ob 14.00 uri v sredi{~u Velenja, in sicer na Titovem trgu. Rodovi lahko tekmujejo z ve~ ekipami. Mladoletni udele'enci naj imajo s sabo izpolnjena potrdila. Polnoletni udele'enci tekmujejo na lastno odgovornost. Z 'rebanjem startnih {tevilk bomo pri~eli od 14.00 dalje. Tekmovanje bo potekalo po pravilih [TPM-ja, ki jihje izdal RJZ (januar 1998). Opozarjamo na nekaj to~k: Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah: Baby face kategorija: od 14 do 17 let oz. letniki 1982-1985, Senior kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1981 in starej{i. Kategorije niso lo~ene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali gr~ico pa se ekipi pri{teje 50 to~k ( 'enska ekipa = +250 to~k ).
Ekipe spijo v {otorih, kijih prinesejo s seboj (iz zbirnega mestajih bo na bivak dostavil organizator ).
Orientacija se za~ne 'e v petek, in sicer do bivaka, ki bo v petek in soboto na istem mestu. V soboto bodo lahko ekipe odve~no opremo pustile na bivaku.
Naloge in to~kovanje lahko najdete na internetu (ZTS, rodov, rod Jezerskega zmaja). V primeru kr{enja taborni{kega kodeksa bo ekipa diskvalificirana.
strani alificirana.
25
Oprema, kijo ekipe potrebujejo za [TPM,je slede-a: {otor, armafleks, spalna vre-a, nepremo-ljiva obla~ila v primeru deja, kotli-ek,jedilni pribor in kro nik (mena"ka), pribor za opravljanje nalog na kontrolnih to-kah, dodatna hrana (za bolj la~ne), za"eljen tudi glasbeni in{trument... Letos prvi- podeljujemo pokal FERKO za najbo[j{o ekipo v vseh pogledih. Pokal se podeli na podlagi mnenj sodelujo-ih ekip. [tartnina zna{a 11.500 SIT na ekipo in zajema stro{ke organizacije, hrano (ve~erja in -aj v petek, sendvi- in pija-a za na pot, ter sestavine za pripravo obroka in kruh v soboto, kosilo v nedeljo), na{itke, majice in nagrade za najbo[j{e ekipe. Prijave po{ljite do 30. aprila 1999 na naslov: Andrej BRAAIA, Koeljskega 1, 3320 VELENJE (tel.: 063 852370). Pri njem dobite tudi vse dodatne informacije. V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefonsko {tevilko vodje ekipe. Prijava velja samo ob predloitvi potrdila (fotokopije) o pla-ani {tartnini, kijo naka"ite na "iro ra-un {t.: 52800-678-82037, sklic na {t.: 99. Za druga-en na-in pla-ila se dogovorite s kontaktno osebo. Mlaj{i od 18 let ne pozabite potrdila, da se star{i strinjajo z va{o udele"bo na tekmovanju.Brez potrdila ni mo"no sodelovati na tekmovanju!!!
Pridite in s svojo prisotnostjo obogatite na{o akcijo! Vabijo vas Jezerski zmaji
razpis za sodniški seminar
Seminarje namenjen vsem, ki bi radi raz{irili svoje taborni{ko znanje in postali sodniki za Ma ali GG mnogoboje. Seminar organizira Rod kra{kih viharnikov iz Postojne in bo potekal od 7.9. 5. 1999 v taborni{ki ko~i Ma~kovec pri Postojni.
Cena sodni{kega seminarjaje 5.000 tolarjev, prijave pa sprejemamo v pisarni ZTS do 30. 4. 1999, oziroma do popolne zasedbe prostih mest.
Informacije pri vodji seminarja: Ga{per Rupnik, Tr"a{ka 4, 6230 POSTOJNA, telefon 067/23 276, e-po{ta gasper.rupnik@guest.ar-nes.si.
Enak seminar bo od 9.-11. 4. 1999 v okolici Velenja organiziral tudi Rodjezerskega zmaja iz Velenja.
spopolnjevanje strokovnih delavcev v vzgoji in
izobraŽevanju
ZTS ponuja možnost za napredovanje v poklicu
Zveza tabornikov Slovenije "e drugo leto s svojimi vzgojno-izobra"evalnimi programi sodeluje v programu stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobra"evanju. Gre za spopolnjevanje strokovnih delavcev na podro-ju vzgoje in izobra"evanja za pridobitev izobrazbe, zagotovitev mo"nosti za obnavljanje, raz{irjanje in poglabljanje strokovnih znanj ter seznanjanje z novostmi na tem podro-ju. Cilj programov, ki izidejo vsako leto v kataloguje profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih delavcev ter ve-ja kakovost in u-inkovitost celotnega vzgojno-izobra"evalnega sistema. Sodelovanje na taborni{kih programih (poletni te-aji, kijih organizira ZTS), ki so v katalogu spopolnjevanja, so za na{e -lane, ki pou-ujejo v izobra"evalnih ustanovah (vrtci, osnovne in
■■■■■■■■Ittl
srednje {ole...), ne samo pridobitev izobrazbe in osebnostna rast, pa- pa tudi mo"nost za napredovanje in vi{jo pla-o (podeljevanje to-k za uspe{no opravljeno izobra"evanje, potrdilo o sodelovanju kot predavatelj ali mentor).
Zato vabimo vse taborni{ke vzgojitelje, u-itelje, profesorje in predavatelje, da sodelujejo v programu izobra"evanja ZTS, osebno napredujejo in s tem pripomorejo k uveljavljanju vzgojno-izobra"evalnega pomena taborni{ke organizacije. Informacije in podrobna navodila dobite v pisarni ZTS (300 08 20) ali na elektronskem naslovu ZTS@guest.arnes.si.
termini predstavitev projektov med letom
Naslednji termin predstavitev projektov in{truktorskih te-ajev med
letom bo v mesecujuniju in sicer:
9.junij	1999 ob 17. uri v sejni sobi na ZTS za predstavitev projektov temeljnih te-ajev med letom
10.junij	1999 ob 17. uri v sejni sobi na ZTS za predstavitev projektov nadaljevalnih te-ajev med letom.
Prijave za udele bo na predstavitvi sprejemamo v pisarni ZTS.
ZLATA PUŠČICA 99
Rod Tr{atega Tura iz Ljubljane organizira v soboto 15.5.1999 tradicionalno taborni{ko lokostrelsko tekmovanje Zlata pu{-ica. Tekmovali bomo v dveh disciplinah in sicer "Klasi-ni lokostrelski disciplini" (KLD) in "Taborni{ko lovski disciplini" (TLD).
V	prvi disciplini tekmujejo Ma in GG razdeljeni po spolu in starosti v 4 kategorije:
Aebelice - vse, ki so letos dopolnile 11 let (l. 88)in mlaj{e Medvedki - vsi, ki so letos dopolnili 11 let (l. 88) in mlaj{i Gozdovnice - vse, ki so letos dopolnile 15 let (l. 84) in starej{e od 11 let Gozdovniki - vsi, ki so letos dopolnili 15 let (l. 84) in starej{i od 11 let. Strelja se na zunanjem streli{-u. Tekmuje se ekipno in posami-no; ekipo sestavljajo {tirje Ma istega spola. Rezultati treh najbolj{ih se {tejejo v rezultat ekipe. Isto-asno se tekmovalci ekip in ostali, ki tekmujejo kot posamezniki, borijo tudi za najbolj{o posami-no uvrstitev. Vsaka ekipa mora imeti lok, najmanj 6 pu{-ic, rokobran in {-itnik za prste.
V	drugi disciplini tekmujejo vsi, ki so letos dopolnili 16 let (l. 83) in starej{i, razdeljeni v dve kategoriji po spolu. Strelja se v gozdu. Tekmovanje je posami-no; tekmovalci iz razli-nih rodov so razporejeni v skupine, ki jih dolo-i organizator. Vsak tekmovalec mora imeti svoj lok in pu{-ice, ki morajo biti ozna-ene.
V	vseh disciplinah se strelja instinktivno. Dovoljene so vse vrste lokov (tudi compound), vendar ti ne smejo biti opremljeni z merilnimi napravami ali drugimi pripomo-ki, ki bi lahko slu"ili za merjenje. Vse pu{-ice posameznega tekmovalca morajo biti enako dolge. Za opremo morajo poskrbeti rodovi sami, ker izposojanje ne bo mogo-e. Pravila tekmovanja bodo na voljo v pisarni ZTS.
Tekmujejo lahko le -lani ZTS (tisti, ki so -lani registriranih rodov oz. so pla-ali -lanarino za leto 98/99).
[tartnina zna{a 1500 SIT na udeleenca. Rodovi, ki bodo pripeljali 15 tekmovalcev ali ve- pla-ajo 1000 SIT na tekmovalca. Vsi tekmovalci se morajo prijaviti (ime, starost) do 10. 5. 1999 na naslov: RTT Zarnikova 3, 1000 Ljubljana; na telefon: 061/ 146 25 08 (Damijan) ali 061/ 316 562 (Katra ali Gaber).
[tartnino lahko pla-ate na tekmovanju ali na @R: 50101-678-71185, Dru{tvo tabornikov Rodu Tr{atega Tura, Zarnikova 3, Ljubljana Zbor ekip bo na lokostrelskem streli{-u v Kosezah ob 9:00 uri. Do
Kosez vozita avtobusa {t. 5 in 22. Izstopite pri Emona centru in sledite
APR99
Po starem...
Zdravo!:
Bubi, RAJ Cerkno klemen.kenda@guest.arnes.si
i Spet smo nekoliko zaspali... Zadnji mesec se je na Usenetu (glej Tabor 12/98) nabralo le okoli 12 sporočil. Igor iz RGT poziva vse, naj se zbudijo in začnejo sodelovati, Samo iz RSK Škofja Loka sporoča, da je njihovo glasilo Termitnjak sedaj v celoti dosegljivo v elektronski obliki - prek Interneta - na naslovu http://rsk.cjb.net/. Oglasil se je še Matija (naš urednik), ki vabi vse tabornike k sodelovanju pri oblikovanju Tabora.
Zadnji- smo vam obljubili {e recenzijo »Skavtske tla~en-ke 1« in odgovor na vpra{anje: »Kako v resnici poteka posredovanje podatkov o -lanstvu prek Interneta«. Prvo si lahko preberete spodaj, odgovora na zastavljeno vpra{anje pa vam ne moremo dati, ker se bodo podatki o -lanstvu zaradi -asov-ne stiske (brez podatkov o -lanstvu ZTS ne more registrirati rodov, ki izpolnjujejo pogoje) letos zbirali {e po starem (na disketi oz. po elektronski po{ti).
SKAVTSKA TLAČENKA 1
ZSKSS - SkavtNET, november 1998 Cena: 1500 SIT
Prijetno sem bil presene-en nad zgo{-enko, ki semjo nedavno prejel domov. Zgo{-enkaje delo na{e sestrske organizacije - ZSKSS. Odlikujejo lepa zunanja podoba, prijeten uporabniki vmesnik, ki ima sicer nekaj hro{-ev (v neslovenskih Windowsih ima te"ave s {umniki, nekaj povezav v menujih ne deluje, HTML dokumenti imajo pomanjkljivo podporo za »krilate« znake) in zanimiva ter razgibana vsebina (besedila: o B.P. in njegova dela, skavtske igre, slovensko leposlovje; sli-
NOVIČKA:
Tudi KOJA pripravlja taborniško zgoščenko z naslovom »Zgodovina skavtstva na Slovenskem«. Vsebovala bo slikovito, zanimivo in celostno predstavitev razvoja skavtstva, slovenskih organizacij in še kaj. Projekt se baje že bliža sklepni fazi, čaka pa še na odobritev IO ZTS.
kice: dobrodo{el dodatek vsakemu oblikovalcu rodovega ali kak{nega drugega taborni{kega glasila; glasba: besedila, akordi, nekaj glasbenih in video posnetkov iz oddaje Taborniki & skavti; iz-rpna in uporabna navodila za izdelavo doma--ih strani; programi za delo z Internetom, grafiko, skavtski programi, orodja).
Velika ve-ina stvari (vsaj 95%) na tla-enkije pravzaprav pobranih bodisi z Interneta (predvsem s strani Boy Scouts of America ali slovenskih strani) bodisi s podobnih zgo{~enk drugih organizacij (spet BSA)... Kljub vsemu predstavlja tla--enka koristen in (glede na svoj namen) celovit vir informacij, ki bo koristen marsikateremu taborniku.
Vse dodatne informacije dobite na: tlacenka@skavt.net in http://tlacenka.skavt.net.
PRIPOROČAMO:
http://www.zts.org/
Stran ZTS že nekaj časa lahko najdemo na novem naslovu. http://hr.scout.net
Savez izviSača Hrvatske. Na strani lahko najdete informacije o njihovih tabornih centrih, akcijah, rodovih (odredih), preberete si lahko njihov bilten,...
http://welcome.to/posocje
Spletna stran projekta Posočje '99. Na njej najdete osnovne informacije o projetku (program,.), prijavnico za sodelovanje. Na strani pa je tudi oglasna deska, kjer lahko pustite sporočilo.
27
4VS ZZ '99
Zimovanjeje lahko zelo zanimiva stvar, {e posebej v stari planinski ko~i v Trenti, kjer smo teden dni preživeli taborniki RSM iz Nove Gorice. Zima namje naklonila precej snega ter lepo in mrzlo vreme, kije bilo kot nala{~ za razli~ne dejavnosti na sve"em zraku. Naredili smo sne"ni bivak, tekmovali za najlep{ega sne"aka, se veliko smu~ali in sankali. Zimske razmere so zahtevale posebna pravila obna{anja v ko~i, ki so ohranjala zdravje in dobro razpoloženje zi-mujo~ih. Vsak sije moral zapomniti {tiri va"ne stvari zimovanja Zlatorog '99:
1.	va"na stvar: vedno moramo imeti na sebi suhe cunje, kar je zelo te"ko, saj smo stalno na snegu in zato vedno mokri. Zato je prva glavna stvar, da ko pridemo v ko~o preoble~emo mokre cunje in ~evlje, i njih damo su{it. A tukaj nastane problem. Imamo namre~ omejeno {tevilo mest za su{enje obla~il, zato se ve~krat prepiramo za ta mesta.
2.	va"na stvar: vedno mora biti dovolj drv za kurjenje pe~i. Tako smo se morali ve~krat podati na mraz po zasnežena drva in jih vla~it v ko~o, karje bilo kar te"avno, sajje imela ko{ara z
Če se ne umivaš
28
drvmi vred okrog osem kilogramov. A s tem se problemi ne kon~ajo, saj mora ogenj ves ~as goret in eden mora skrbeti za to. Tako dežurni ali drugi prijazni osebki cel dan skrbijo za ogenj. Ampak pono~i ne moremo skrbeti zanj, zato ugasne, tako da se zjutraj znajdemo v mrzlijedilnici, kije nato povrh {e zakajena, ker posku{amo spet zakuriti ogenj. va"na stvar: higienaje zelo pomembna. Zato si redno umivamo zobe in tu{iramo, ~eprav zelo hitro zmanjka tople vode, a to ni edini problem pri tu{iranju, sajje v steni luknja, ki gleda na umivalnike. Na sre~oje luknja visoko, tako da ne more nih~e gledati skozi. A vseeno se najdejo osebki, ki znajo to luknjo izkoristiti za te"enje ljudem. Verjemite mi, saj sem sam izkusil po{iljko ledeno mrzle vode pod tu{em, kijoje dobrodu{no poslal na{ kuhar Taubi (Sa{a). va"na stvar: kletvic se ne govori, ali: "Delaj deset sklec!!!". Ta kri~e~i stavekje znan vsem, ki so kdaj izrekli kletvico v bli"ini svojega nadrejenega. Tako se mije zgodilo, da sem delal sklece v vodi, snegu in blatu. Se pravi, daje bolj{e, da zadri{

m
tiste besede zase, sicer se hitro zgodi, da te bodo zelo bolele roke. Enkrat semjih delal petdeset v eni sapi. Se pravi: kletvice so grde in zadr ijih zase, sicer bo{ hitro sit reka: "Delaj sklece!!!".
Udeleženec zimovanja Zlatorog '99
Zimovanje RSŽ ml. na Blokah
ZBOR !!! Klic, ki je se zadnjič odzvanjal v ušesih vseh zimovajočih in v misli privabljal vse sladke, snežene, nerodne, prikupne, ... trenutke preteklega tedna.
Vse seje za~elo z Rapanui-indijanskim tekmovanjem za ~ast-no pravico prvega odhoda na ve~erjo. Iz narave smo se po ve~erji preselili v svet filma, kjer smo v ve~ernih toaletah lahko spremljali podelitev oskarjev. V prvojutro nasje zbudil Pust, ki nasje popeljal s sabo na njegov tradicionalen Cerkni{ki sprevod. Vsekakor smo bili njegovi najbolj razigrani obiskovalci, {e posebej, ko seje z odra za-sli{ala Miranova to"ba o pogre{ani Lauri, kije kasneje postala himna zimovanja. Vendar za ta dan plesa {e ni bilo dovolj, zve~er smo se zavrteli {e ob sr~kovem plesu... In "e smo, z rahlo bole~imi nogami tekli v jutranji zbor. Tudi to jutro nasje oplemenitila jutranja misel in nas odpeljala novim osvajanjem ve{~in naproti. Zimovanje ne bi bilo pravo zimovanje, ~e se ne bi popoldan pomerili v gumanju po zasne"enih blo{kih poljanah. Izvirno pripravljena prisega novih tabornikovje bila odli~en uvod v gledali{ki ve~er v izvedbi novope~enih igralcev. S pustnim torkom smo nadaljevali, kjer smo kon~ali v nedeljo, le da smo se tokrat na{emili mi in postajali odigrati zgodbo, v kateri bi nastopale vse maske. Ker pa tudi ljubezen nikoli ne po~iva, smo popoldan odprli delavnico za po-ro~na darila in spominke, saj sta nas zve~er obiskali dve dobri vili, ki sta obsojali mlade pare na ve~no zvestobo. To pa seveda ni pokvarilo vzdu{ja GG-jem, ki so se "e zjutraj podali na celodnevno iskanje dolo~enih koti~kov zemlje. Medtem, ko so MA-ji lovili ~arov-nico (ki so jo tudi ujeli!), so GG-ji obiskali edinega izdelovalca blo{kih smu~i. Ker pa se na{i nadobudni MA-ji in murni nikoli ne utrudijo, smo jih popeljali na no~ni sprehod po gozdu, kjer ~isto zares prebivajo ~arovnice in medvedi. Ve~ o medvedih in drugih
gozdnih bitjih pa smo izvedeli naslednji dan, ko nasje obiskal lovec. V upanju na ~im toplej{o no~, pa so se popoldan GG-ji odpravili postavljat igluje, ki bodo njihova no~na zmrzovali{~a. »Ko GG-jev ni doma MA-ki ple{ejo«, so dejali MA-ki in naredili "urko. Po prezebli, vendar posebni no~i smo izpopolnjevali svoje znanje v kemijski in vremenski delavnici, karate klubu ter oddelku za prvo pomo~. Popoldan in ve~er pa so nam pisano obarvali posebni gostje, za kar sejim najlep{e zahvaljujem. V duetu sta delovala Lrga, ki nasje popeljala v svet duhovnosti, in Aljo{a, s katerim smo odpotovali v Ju"-no Ameriko. Ve~er, s priokusom improlige so nam pripravili taborniki iz Ra{i{kega rodu in doma~e Gr~e. Tudi tokrat je jutro pri{lo prezgodaj in na{e luknje so morale zopet pridobiti videz sobe. Po napornem delu smo se samo {e ulegli v avtobus in vzeli pot pod kolesa. Ne, ne, to {e ni konec. Taje pri{el {ele naslednji dan po ponovnem sre~anju ob torti.
Vsekakorje bilo nepozabno in simpati~no in vsem, ki ste namesto tega smu~ali,je lahko "al.
Jana, RSŽ ml.
Zimovanje 98 - Bele Vode - RKV in RJZ
Kot vsako leto smo se tudi letos RKV-jevci odpravili na zimovanje. Najeli smo avtobus in hopla v Velenje, kjer so nas "e ~akali velenjski taborniki in seveda Mojca in Pero. Aeprav se vsi {e nismo poznali, smo kar hitro sklenili nova prijateljstva in se "e prvi dan noro zabavali. Kon~no na{ cilj, Osnovna [ola Bele Vode. Cela {ola samo za nas(huralll) Zasedli smo najbolj{a mesta za spanje v telovadnici in na{ kuhar Gu{ter s pomo~niki sije naredil HEADQUOT-ER- v kuhinjo seveda VSTOP STROGO PREPOVEDANI Medtem ko smo se mi sankali, dri~kali, bordali in ne vem kaj {e vse mogo~e,je Ga{per pridno kuhal. Imeli smo pester program, saj sta nas Pero in Bra~ko pridno vozila s kombijem naokoli. Peter in Matja" sta nam ob predstavitvi plezalne opreme razloila {e njeno uporabo. Po tem pa tudi prakti~no seveda spust. PP-jevci smo spali na Smrekovcu, kjer smo naredili bivak - iglu in spali v njem. Igrali smo tudi hokej z doma~ini in kar nekajkrat so nas nabrisali. GG-jevci so imeli razne delavnice od oblikovanja fimo mase do barvanja majic. Skratka toje bilo najbolj NORO zimovanje in upam, da se bomo z Velenj~a-ni {e kdaj videli lll
Martin Podboj, RKV Postojna
SNOUBOVCI smo ga končno dočakali!
Zimovanje namre~. Ker ga lani zaradi premalo prijav nismo uspeli pripraviti, smo ga letos pre iveli dvakrat bolj polno, dvakrat bolj smo u"ivali in se imeli nasploh "fajn".
Odpravili smo se zgodaj zjutraj. V velikem avtobusu se je 15 MA-jev in trojica vodnikov skoraj izgubila. Zanimivost leto{njega zimovanjaje namre~ bila, da nasje bilo samo 15 MA-jev in nobenega GG-ja, novo pe~eni zimovodja in dve novi vodnici. Tako smo od zimovanja lahko pri~akovali res veliko. Ko smo po dobri uri vo"-nje pri{li v Kotlje, nas je tam "e ~akal voja{ki tovornjak, ki nas je pripeljal na Obretanovo, prijetno ko~ico, kije bila na{ dom za naslednjih 6 dni. Hitro smo se razporedili po sobah, potem pa se urno oblekli in {li poskusit sneg. Bilo gaje dosti in bilje ravno prav{nji za sankanje, gumarjenje in lopatanje, najpogumnej{i pa so se po strmini spustili tudi s PLE@UHI. Vod medvedkov nam je medtem uredil na{o igralnico, tako da smo se po dveh urah sankanja hitro
30
mivih stvari. V nedeljo so medvedki in -ebelice zgradili velik iglu in sneženega mo"a, gozdovniki in gozdovnice pa so se preizku{ali v "snoubolu" (to je zimska razli~ica priljubljenega paintball-a). Zve~er smo sankali{~e razsvetlili z baklami in se sankali pozno v no~. Naslednji dan namje novozapadli sneg prepre~il izlet na vrh
preoblekli in od{li krasit na{o hi{ico. Arncje {e naredil ko{e za lo~e-vanje odpadkov, mi pa smo naredili table za vrata in nekaj risbic za po ivitev. Po ve~erji in zboru smo imeli taborni ve~er, s ske~i vsakega voda in seveda s Transformersi - Rde~o kapico, kjer nastopata v vseh vlogah samo dva igralca. Naslednji dnevi so potekali v sankanju zabavi, seveda pa tudi u~enja ni manjkalo. Najbolj zanimivi pa so bili ve~eri, ko smo si ogledali cirkus, mini playback show, ske~e, peli smo pesmice in se seveda neizmerno zabavali. En ve~er smo podeljevali novim tabornikom tudi rutice in jim pripravili pravo do-godiv{~ino po hi{i, v smislu Poka i kaj zna{. Seveda so vsi vse znali, zato so si rutke tudi zaslutili! Zadnji ve~er pa smo imeli zdaj "e tradicionalni no~ni spust - toje lopatanje po "handgemacht" bob stezi s sve~ami ob robu. V kategoriji Junior seje odli~no odrezal Izidor, pri Seniorjih paje spet zmagal Windy!
Seveda tudi orientacijski tek ni smel manjkati. Zato smo s planeta Sik poklicali na{ega prijatelja Influenca, daje na{im kratkoh-la~nikom naredil odli~en lov na lisico, pri katerem so se rde~erutni-ki imenitno zabavali.
BILO JE SUPER. To zimovanjeje bilo "iv dokaz, da se da ~udo-vito zabavati tudi z najmlaj{imi, posebno ~e sejim popolnoma raz-da{ in si tam resni~no samo zanje.
Jasna, XI.SNOUB
Zimovanje domžalskih tabornikov na Smrekovcu
Vse se je začelo pred mnogimi leti, ko je na Smrekovcu zrasla planinska koča. In leta 1999 smo se domžalski taborniki odločili, da se že drugič odpravimo tja zimovat.
V soboto, 20. februarja, se nasje 40 otrok in vodnikov zbralo za blagovnico Vele in odpeljali smo se novim dogodiv{~inam naproti. Da pot ne bi bila dolgo~asna, smo menjali prevozna sredstva. Najprej z avtobusom, nato s sede"nico in nihalko na Golte, od tam pa pe{ do Smrekovca. Ob prihodu smo dobili topel ~aj, razdelili smo se po sobah, pojedli kosilo in nato vsi navdu{eni poskakali v sneg.
@e prvi dan smo spoznali veliko novih prijateljev, v naslednjih dneh pa smo se skupaj dodobra nasankali in po~eli {e mnogo zani-
L
Smrekovca, zato smo pripravili {tafetne igre v snegu. Po kosiluje spet za~elo sne iti in ostali smo v ko~i. Izdelovali smo razglednice za doma~e in veliko lepljenko. Ve~er smo posvetili ustanoviteljema skavtizma in gozdovni{tva, Baden-Powellu in E.T. Settonu.
Da bi preizkusili na{e znanje sankanja, smo se naslednji dan pomerili na pravem sanka{kem tekmovanju. Gozdovniki in gozdovnice so zadnji ve~er zakurili ogenj v snegu, medvedki in ~ebeli-ce pa so se pripravljali na taborni{ke poroke. Poro~ili smo dva mlada para, zimovodja Grega paje vsem medvedkom in ~ebelicam podelil na{itek za ve{~ino sanka~.
Od na{ega bivanja na Smrekovcu smo se poslovili s pesmijo Danje {el, ki smojo zapeli s sve~ami v roki ob na{em igluju. V sredo zjutraj smo oprtali nahrbtnike, se poslovili od ko~e in se odpravili proti domu. V tem kratkem ~asu smo se res dodobra nau ili snega in sonca. Daje zimovanje uspeloje poleg petih vodnikov in zimo-vodje zaslužno tudi osebje ko~e na Smrekovcu. Za nas so lepo skrbeli Fika, Zmago in Sandi. Na Smrekovec se bomo prav gotovo {e
vrnili!	Tanja, Bobi in Jaro, RST Domžale
Tudi burja nam nič ne more
Za konec tednaje bilo napovedano slabo vreme s snežnimi padavinami in mo-no burjo na Primorskem. Ni- nenavadnega za november in {e manj nenavadno za obisk Rodu gorjanskih tabornikov pri tabornikih iz Rodu modrega vala. Mesec november smo si rezervirali za izlet v Italijo in lansko letoje bilo vreme povsem enako. Navsezadnje pa je tako tudi prav. Na{i prijatelji iz zamejstva nam "elijo predstaviti Kras v vsej svoji izvirnosti in slika bi bila precej nepopolna, -e ne bi ob~utili prave kra{ke burje. Osemnajst Dolenjcev nasje v prekrasni dolini Glin{~ice ugibalo alije prijetneje vdihavati dolenjski zrak, katerega temperatura zna{a nekaj stopinj pod ni~lo, ali toplej{i primorski zrak, ki ga ostra burja predstavi kot sibirskega. Do zaklju~ka nismo pri{li, kar niti ni pomembno. V prelepi pokrajini in prijetni dru bi se marsikaj la"e prenese.
Pred burjo smo se skrili na "upanstvu slovenske ob-ine Dolina, kjer nasje pozdravil sam "upan, dodatno pa smo se pogreli ob namakanju kruha v olivno olje, kije bilo nekaj trenutkov prej pred na{imi o-mi proizvedeno iz oliv. Na mraz iztekajo~ega se dne smo pozabili ob odbojkarskem sre-anju med obema rodovoma. Vrhunec sre-anja je bila tudi tokrat ve-erna zabava, na kateri smo po dvakrat prepeli vse taborni{ke in narodne pesmi. Pomanjkanja plesa nikoli nismo trpeli, kadar smo bili skupaj s taborniki iz zamejstva.
Drugi dan na{ega obiska je bil len in po-asen. V razpolo"enju primernem tempu smo si ogledali Gorico in se povzpeli na gori{ki grad. Ravno prav smo se nau ili sve"ega zraka, da se namje obisk na znameniti Osmici zasidral v spomin kot ena najprijetnej{ih postaj na{ega izleta. Pr{ut in teran sta prav gotovo najboj{a v am-bientu kra{ke kmetije.
Ob spomladanskem pobratenju smo si obljubili, da sre-anja postanejo redna akcija na koledarju obeh rodov. V na{em rodu smo obisk ozna~ili kot nagrado za celoletno delo. Ne smemo pa pozabiti, da se s pomladanskim injesenskim obiskom ne zaklju-uje krog na{ega medsebojnega sodelovanja. Nekaj na{ih gr-je poleti prei-
le"ni smojim za prijetno dru"bo in lepo organiziran program na-{ega obiska, hkrati pa upamo, da se veselijo naslednjega sre-anja ravno tako kot mi.
Rakitna '99
Andrej, RGT
Aasje, da objavimo {e kak{no od akcij Rodu Srnjak iz Logatca. Tokrat smo se nahajali na zimovanju na Rakitni. Bilo nasje petintrideset iz dveh dru in, GG in Ma. Res, da smo bili samo {tiri dni, vendar to ne pomeni, da se nismo imeli super. Tokrat se je vreme
celo malo prilagajalo na{emu programu in nam priskrbelo obilo zimskih radosti. Prihod na zimovanje je bil pohodni{ko obarvan, sajje bilo potrebno prehoditi od "elezni{ke postaje do {ole v Rakitni dobrih deset km, pa -eprav po bli"njici skozi gozd. Po-eli smo vse mogo-e re-i; postavli zimski bivak, MA-ki so hoteli narediti iglu, vendar so prej od utrujenosti obupali, saj bi bil ogromen, -e bi ga dokon-ali, peli smo,... GG-ji smo se ukvarjali z orientacijo in orien-
velo pet prijetnih dni na taboru Rodu modrega vala v Bohinju, nekateri -lani obeh rodov pa bodo skupaj pri-akali novo leto. Prepri--ani smo, da se na{i prijatelji iz Trsta in Gorice zavedajo, kako hva-
31
Štirje zimski dnevi kamniških tabornikov
Letos smo se s kamni{kimi taborniki odpravili na zimovanje na Ambro"a pod Krvavcem. 28 tabornikov vseh starostije zimovalo od 21. do 25. feburarja.
Te"ko smo "e pri-akovali zimovanje, ko pa smo bili tam, smo to"ili po taborjenju. Prvi ve-erje bil spoznavni. Igrali smo se razne igre, med drugim tudi rim-{im-{im.
Ponedeljek je skazilo grdo vreme, a mi se nismo dali in smo
tacijskim tekom preko zasne"enih pobo~ij, postavljanjem grmade za sedaj "e pokojno -arovnico Dolores, ki smojo nato skupaj z MAki naredili iz naravnih materialov kot so slama, papir, les idr. Rekli smo si, zakaj pa ne bi pusta zakopali malce kasneje, saj -e Martinovo praznujejo dve soboti, zakaj ne bi {e pusta. Zve-er smo skupaj od{li v sprevodu in ob soju bakel na prizori{~e se iga, kjer smo sejo za ve-no znebili. Sevedaje sledila sedmina ob krofih, ki so {li tisti ve-er {e posebno v slast.
Zimovanje je uspelo, bilo je noro in upam da nam bo zima v prihodnje {e postregla z obilnimi koli-inami snega.
Ben Moljk
snemali intervjuje na{ih vodnikov. Lotili smo se tudi monopolija in izdelovanja plakatov.
V	torek popoldne je kon-no posijalo sonce in {li smo smu-at. Popoldne smo imeli gozdno {olo. Fantje so vrisovali v karte, spoznavali uporabo kompasa in delali skice terena, dekleta pa smo se pogovarjala o taborni{tvu, saj smo bile prvi- na zimovarju. Zve-er smo imeli krst. Vsak nov tabornikje bil kr{-en i nje dobil novo ime.
V	sredo smo zaspali, zato namje odpadla telovadba. Tudi ta dan smo smu-ali, sajje bilo lepo vreme. Popoldne smo gledali film Titanik. Delali smo tudi izdelke iz gline. Zve-er smo imeli poroko, zatem pa {e zabavo.
V	-etrtek zjutraj smo {li ponovno smu-at. Po smu-anju smo imeli kosilo, potem pa smo spakirali in se do {tirih vsi odpravili domov.
Vod X: Ana, Manja, Evelin, Aleš, Krist; RBG Kamnik
NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR
IME IN PRIIMEK:.....................................................................
ROD: ULICA:
POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ:........................
NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA
Evropa
na stežaj odpira vrata raziskovanju, druženju in izmenjavi kulture, mnenj in načina življenja mladih. Evropska skavtska regija v želji dodatne motivacije gibljivosti mladih, starih od 16 do 22 let, že sedmo leto v okviru projekta »Evropa zate« zbira in posreduje informacije o možnostih nastanitve v evropskih skavtskih centrih in zanimivih skavtskih projektih na področju osebne rasti mladega človeka.
Skavtski »Lonely planet« za raziskovanje Evrope
Vašim prvim Evrokorakom v pomoč
V želji druženja pa so se v treh centrih, ki izvajajo program Evrokoraki (Naesbycentret na Danskem, Melan-Les Feux Nouveaux v Franciji in Bucher Berg v Nemčiji) odločili, da bodo 17. julija organizirali festival hrane, pesmi, plesa in iger vseh treh dežel. Poleg izmenjave skavtov iz teh dežel, bodo vsi udeleženci med centri lahko delili veselje in vtise tudi preko Interneta. Dogodek bo vsekakor vreden obiska.
EVROKORAKI - EVROPSKA AVANTURA
V angle{kem, francoskem ali nem{kem jeziku vam "Evrokoraki 99" ponujajo 64 projektov v 22-ih dr'avah Evrope. Atraktivni programi ponujajo razvoj osebnosti mladega ~loveka predvsem na {estih podro~jih Potnega lista za Evropo: Raziskovanje in odkrivanje; odkrivati ljudi in svet ter razvijati svojo lastno osebnost skozi potovanja, raziskovanja in re{evanja problemov. Kakovost 'ivjenja; biti aktiven skozi predstavljanje kakovosti 'ivljenja, varovanja naravnega okolja, boja proti alkoholizmu, kajenju injemanju mamil. Demokracija; pridobivati prakti~ne izku{nje o demokraciji, angažirati se v postopkih odlo~anja v skupini in na vi{jih nivojih, voditi skupne projekte. Kultura; nau~iti se ceniti svojo lastno
kulturo in kulturo drugih. Sodelovati v kulturni izmenjavi z mladimi iz razli~nih dr'av.
• Solidarnost; sodelovati v projektih, ki dokazujejo solidarnost z ljudmi v pomanjkanju - tako v Evropi kot izven nje. • Znanja za poklic in socialne spretnosti; razvijati znanja za poklic in socialne spretnosti na podlagi delovnih izku{enj. Organizirati informacijske kampanje in projekte v skupnosti.
Na Evrokoraku lahko sodelujete nekaj dni ali cel mesec, v velikih skupinah ali kot posamezniki, lahko pa zdru'ite obisk Evrokoraka in kak{ne-ga od mednarodnih taborov, kijih organizirajo nacionalne skavtske organizacije.
http://www.scout.org/europe/esr/esr4.html
KAM V EVROPI - PREGLED SKAVTSKIH CENTROV
Leto{nja izdaja ponuja 320 centrov in tabornih prostorov v 25 evropskih državah. Vsebuje osnovne informacije o dr'avi, naslov in podatke o kontaktni osebi, kratek opis nastanitvene mo'nosti, ceno in podatke o dostopu. Poleg tega posamezni centri ponujajo tudi mo'nosti za prostovoljno delo kot osebje centra (ka-nar~ki).
http://www.scout.org/europe/wtsie/index.html	Pugy
33
Smrtonosni ugriz
Novica, .
m
i ki meji že na znanstveno fantastiko - Je sendvič res požrl tabornika? - Kdo bo
prevzel odgovornost!?!
Od smrti princese Diane na{ega uredni{tva ni pretresla tako stra{na in grozljiva novica: iz-glnilje dolgoletni ~lan Zmajevega rodu, Zigi alais Ziggy alais Ziggy the Zmaj. Po preverjenih podatkih je Zigi izginil (podlegel, padel...), ko je branil ~lane svojega voda. Ampak gremo lepo po vrsti.
Zigije (oz.je bil) mlad, nadobuden tabornik Zmajevega rodu. @e od nekdajje s svojo toplino in obilico dobre volje posredoval med sprtimi stranmi in marsikatero uro svojega "e tako zelo prezasedenega ~asa "rtvoval za re{evanje problemov svojih sotrpinov v rodu.
In ravno v mesecu, ko gaje sveti o~e Janez Pavel II. hotel razglasiti za bla"enega, seje zgodila katastrofa. Zigijuje pot prekri"al smrtonosni primerek sendvi~a - Sandwichos el Muertos! Kot ka"e, gre za smrtno nevaren virus, kije mutiral v obliko ogromnega sendvi~a. Strokovnjaki trdijo, da je to bolivijski bratranec bolj znanega virusa Ebola 6. Sode~ po dosedanjih raziskavah, gaje v Slovenijo preko Aila prinesla slovenska odprava na minulijamboree in ga zaradi {e nepojasnjenih okoli{~in izpustila (izgubila?) na prostost. Seveda, po pri~akovanjih, vodstvo odprave zanika vsakr{no vpletenost in odgovornost!
Sandwichos el Muertos napada predvsem podnevi. Za "rtve izbira predvsem mlaj{e in slabotne primerke, katerim se s svojo krvolo~no -eljustjo zasadi v vratni predel in "rtev ubije v nekaj sekundah. Zanimiv podatekje tudi, da ga privla~i rde~a barva.
Takoje v na{em primeru napadel dva MA-ja (rde~e rutke), ko seje vod MA-kov ravno vra-~al z vodovega izleta v McDonald's. Sre~a za oba otrokaje bila v tem, daje el Muertos okleval, katerega naj napade in s tem dal Zigiju ~as, da posreduje. O~evidci pravijo, da seje z neizmernim pogumom, kakr{nega najdemo kve~jemu {e pri glavnihjunakih v najbolj{ih partizanskih filmih, brez pomisleka pognal nad el Muerta in ga zgrabil za goltanec. Ne boj, mesarsko kla-njeje trajalo kak{nih pet minut, nakar sta oba, Zigi in el Muertos padla v Ljubljanico.
Na "alost Zigija od takrat ni videl nih~e ve~. Vse, kar je ostalo od heroja Zigjja,je s krvjo prepojena vijoli~asta rutica, ki sojo delavci Snage iz Ljubljanice potegnili pri Cukrarni.
Kljub temu, da {e nismo povsem izgubili vere, pa je vse manj upanja, da bomo Zigija {e na{li. Kar najbojj boli, paje to, da kjjub vztrajnemu bombadiranju z dopisi s strani ZTS-a na vse odgovorne, do zdaj ni odgovoril niti minister za zdravstvo, niti ministra za obrambo in notranje zadeve, niti veleposlanik Republike Bolivije v Sloveniji, predsednik vlade paje vso stvar ozna~il kot »neljubi dogodek«.
Glede na to, da so mnoge pri~e spet videle Sandwich el Muertos in to vedno v mo~no obljudenih predelih Ljubljane (Maxi market, Kino Be"igrad, sede" ZTS-a),je res le {e vpra{anje ~a-sa, kdaj bo el Muertos spet udaril. Koliko tabornikov bo moralo {e izginiti, preden bo kdo izmed odgovornih ukrepal? Bomo res pri~a najhuj{i tragediji za mlado dr"avo Slovenijo od poraza Olimpije v osmini finala evrolige?
Bog z vami in - pazite! Morda ste lahko prav vi naslednja "rtev!
Matjaž E.
Se ti
Da bi res naredil nekaj norega?
Kreativna delavnica na gradu Prem
je kdaj porodilo v glavi en kup idej in enostavno nisi vedel kam z njimi? Pa ne da bi bile slabe, ampak je enostavno v tebi nastala zmeda in si se počutil ujetega v vse te iluzije naše družbe? In potem nisi vedel kam naprej? "Da bi res naredil nekaj norega?", si se vprašal. A ja... ali ne? Ne, kaj si bodo pa mislili drugi... Kot da bi imel zavoro nekje tam visoko gori med malimi možgančki. In potem si raje celo stvar potlačil nazaj v svojo "dušco", se obrnil in šel po uhojeni poti naprej. Ampak nekje globoko v tebi te še vedno žre... Kot majhni črvički lezejo ideje in iščejo pot na plano...
H
M
m
p! i A
ril
- i '
Merhaba!
Mogo~en grad Prem v Brkinih, drifba tebi enakih in zgodba o tir{kem carji, sultani Silejmani Veli-~astnem, bodo poskrbeli, da bodo blokade kar fr~ale stran od nas. Spremenili se bomo v Turke, brkate in ponosne, tihe in besne, ki so tiste dni leta dajnega 1529 hoteli dunajski dvor zavzeti in oblast prevzeti. In so {arili po na{ih krajih, razbijali in ropali, se zabavali in peli. Na konci pa je za njimi na Dinaji ostala le kava.
Naj ostane zgodba zavita v meglo, sajjo bomo do konca pripeljali skipaj. Z kaj bo{ na konci bogatej{i, se spra{ije{? Seznanil se bo{ z raznimi kreativnimi tehnikami, igotovil svoje ro~ne, verbalne in drige spretnosti. Obvladal bo{ trebi{ni ples, brihanje ognja, vedeževanje isode... Prepri~an sem, da ti bo ispelo, kot bo ispelo NAM vsem, da skipaj vzpodbidimo na{o istvarjalnost in bodo na konci ~rvi~ki kar sami skakali iz nas.
In potem? Polni istvarjalnosti in motivacije se
bomo zapodili v svoje vrste, uporabili znanje v vodu,rodu, na taborjenju, te~ajih inprena{ali na{a spoznanja tidi med ostale nevedne"e, ki jih bo {e vedno zvijalo v "elodci. Se vidimo! Allaha ismarladik!
Borci za pravice vseh vrst črvičkov in ostalih kreativnih plazilcev
I 11 1 F	' j 7, ■ ■ m M	
| w»		
j'-a.T. i-Kiv!	• ■- ] * 1 F."	
Seanso bomo izvedli od 14. do 16. maja 99. Da sploh lahko prideš, od tebe pričakujemo, da si PePe ali grča, ki ga kar razganja od kreativnosti in da si boš sam priskrbel turška oblačila. Vse ostalo boš izvedel, če boš poklical na 300 08 20 (Pugy) ali na ZTS@guest.arnes.si poslal e-pošto (predmet: kreativna delavnica). Pohiti, na vlaku ni prostora za vse.
Kjer je motiv, je tudi motivacija
36
Motivacija - kaj ho~em?
Osnovno, po -emer se -lovek lo-i od ~ivali, je delo. Opravlja ga zavestno in na-rtno z dolo-enimi cilji ali nalogami, kijih mora opraviti. Njegova uspe-{nostje ob odstranitvi zunanjih okoli{--in odvisna od najmanj treh med seboj povezanih elementov: sposobnosti ali tistega, kar -lovek zmore, znanja ali tistega, kar zna in motivacije ali tistega, kar -lovek ho-e. Nobena -lovekova dejavnost ne nastane kar sama od sebe pa tudi vedenje nasploh ne. Pravimo, da so dejavnosti in -lovekovo vedenje motivirani oziroma posledica delovanja {tevil-nih potreb, vzgibov in gibal.
Ae bi obstajal recept, kako motivirati ljudi, bi lahko pri-akovali, da bi uspe-{nost posameznikov in s tem uspe{nost organizacije lahko mo-no pove-ali. Po-ve-alo pa bi se tudi zadovoljstvo ljudi, ki bi bili zato pripravljeni naporneje delati. Zato bi se ponovno pove-ala uspe-{nost organizacije itd. Vendar univerzalnega recepta ni. Ae -lovek dela in uporablja vse svoje sposobnosti, ne dosega vedno enakih rezultatov, tudi -e ve-krat opravlja povsem enako delo. Prav tako se -lovekovo vedenje spreminja iz ene situacije v drugo. Tak{ne in podobne ugotovitve nas silijo, da si postavljamo vpra{anja, kot so: kaj je za tem raznovrstnim vedenjem, zakaj ravna oseba zdaj tako, zdaj druga-e?
Iskanja odgovorov nas vodi v enega najvažnej{ih problemov psihologije - v problem motivacije. Psihologija motivacije v o~jem smislu odkriva razlo-
V zadnjem času se med taborniki na različnih
srečanjih in posvetih veliko govori o tem, kako naj člane pripravimo, da bodo izvajali program, pokazali svojo ustvarjalnost in imeli voljo za delo - da bodo motivirani. V tej in naslednji številki revije Tabor bomo predstavili temelje, na podlagi katerih so ljudje lahko motivirani, ter nasvete, kako lahko učinkovito motiviramo in na kaj moramo pri tem paziti.
ge dolo-enih -lovekovih ravnanj, v {ir{em smislu pa dolo-a tudi tiste sile, ki silijo ali spodbujajo vsako ~i-vo bitje h kakr{nikoli dejavnosti.
Motivacija za delo
Vse organizacije, ki se spra{ujejo, kako motivirati ljudi, da bi bolje in kva-litetneje delali, se spra{ujejo po posebnostih v motivaciji. Njihovo vpra{anje se nana{a na motivacijo za delo.
ZAKAJ LJUDJE DELAJO? Ko si ljudje postavljajo vpra{anje, zakaj delajo, se resni-no spra{ujejo po silnicah, ki -lo-veka motivirajo, da dela, da se trudi, porablja svoje sile in pri tem pogosto pre-na{a razli-ne fizi-ne in psiholo{ke napore. Mnogim je videti postavljeno vpra{anje povsem preprosto: -lovek dela, da bi sebi in tistim, ki so od njega odvisni, priskrbel sredstva za življenje, oziroma da bi si pridobil denar. Drugi menijo, da ljudje delajo zato, da bi se uveljavili. Resni-no se pri delu navadno uveljavijo tisti, ki se trudijo in uspevajo. Vendar je tak{nih, ki se uveljavljajo in zato dobivajo tudi posebna priznanja okolice, mnogo manj kot tistih, ki se neprestano trudijo, vendar se nikoli posebno ne uveljavijo in ne dobivajo posebnih priznanj. [e bi lahko nizali gibala ali motive -lovekovega dela, vendar na{tevanja nikoli ne bi kon-ali.
Vedno bodo ostali {tevilni nepoznani motivi, ki bijih lahko spoznali samo, -e bi vsakega -loveka dobro poznali. Zato se je vredno omejiti na prou-evanje in razlago vsaj osnovnih in splo{nih, za ve-ino ljudi skupnih dejavnikov motivacije za delo.
Ta so pripeljala strokovnjake do naslednjega zelo pomembnega sklepa: niti ene same -lovekove dejavnosti, pa tudi ne dela, nikoli ne spodbuja samo en dejavnik, ampak so ti zelo zapleteni, poznani in nepoznani. Zato nikoli ni treba hlastati za odgovorom na vpra{a-nje, zakaj -lovek dela. Tudi tedaj, ko mislimo, da smo, in v-asih tudi smo, odkrili ve-ino glavnih gibal -lovekove dejavnosti, {e ne smemo sklepati, da smo odkrili univerzalno resnico o motivaciji za delo.
Vpra{anja, zakaj -lovek dela, pa ne postavljamo samo iz radovednosti. Odgovori na to vpra{anje imajo izredno in ve-namensko prakti-no naravo:
•	Kako pove-ati -lovekovo zavzetost pri delu za delo?
•	Kako z delom in pri delu zadovoliti -lovekove potrebe?
•	Kako delo napraviti humanej{e?
•	Kako dose-i, da zadovoljstvo ustvarjanja prekrije psiholo{ke posledice odtujevanja delu? Vsakr{ni odgovori na postavljena
vpra{anja so nemogo-i, -e prej ne ugotovimo dejavnikov, ki ljudi motivirajo za delo. Brez poznavanja tega ni sodobnega vodenja, niti ne moremo dose-i posebnih uspehov pri izobra"evanju ljudi pri delu, varnostni ukrepi pri delu so brez pomena, ne moremo razumeti odnosov med ljudmi, -love{kega obna-{anja, "elja itd.
Motivacijska teorija po Maslowu
Maslowje menil, daje -love{ka dejavnost vedno usmerjena navzgor k bolj privla-nim ciljem. Najprej naj bi -lovek zadovoljil primarne biolo{ke motive, to je tiste, ki mu omogo-ajo pre"iveti. Nato se pojavijo vi{je potrebe, ki ravno tako sled[jo dolo-enemu zaporedju. Najprej moramo zadovoljiti potrebe po varnosti, nato potrebe po pripadnosti, nato potrebo po ugledu, kot zadnjo pa moramo zadovoljiti "eljo po skladnem razvoju in uresni-evanju vseh svojih mo"nosti in zmo"nosti. To "eljo imenujemo "eljo po samopotrjevanju.
BIOLO[KE POTREBE; med temeljne biolo{ke potrebe uvr{-amo tiste, ki so neposredno povezane s pre"ivetjem. To so potrebe:
•	po hrani, pija-i, kisiku,
•	po primerni toploti, gibanju in po-itku,
•	po izogibanju bole-ini in telesni celovotosti,
•	po spolnosti.
PSIHOLO[KE IN SOCIALNE POTREBE; te potrebe so zna-ilne za -lo-veka, saj izhajajo iz njegovega du{evne-ga bistva in dru"abne narave. Zadovo-
SAMOPOTRDITEV
UGLED
PRIPADNOST
VARNOST
PREŽIVETJE
ljitev teh potrebje za -lovekovo notranje ravnovesje in zadovoljstvo temeljnega pomena, motivi, ki izhajajo iz teh potreb, pa so v prikriti ali vidni obliki prisotni v vsem na{em "ivljenju. Sem sodijo:
•	potreba po varnosti
•	potreba po ljubezni, naklonjenosti in sprejetosti
•	potreba po uveljavljanju in priznanju
•	potreba po ugledu in spo{tovanju
•	estetske potrebe
•	potreba po smislu
•	potrebe po uresni-evanju,
samopotrjevanju in samoizpolnje-vanju
Ae je -lovek "e zelo na vrhu svoje "piramide", pa se njegova dejavnost spet za-ne na dnu, ko je ogro"ena njegova ohranitev. S prou-evanjem stopnje zadovoljevanja motivov svojih -la-nov "elijo v organizacijah ugotoviti, kaj bodo hoteli -lani dose-i v naslednjem obdobju. Zanje je to pomembno dajim bodo pri tem lahko pomaga (se nadaljuje)

k ^ n ^	1
HEJ STARI, ZBUDI SE. NA VRSTI SVA.
^ / /
38

@AL IMAMO MANJ[E TE@AVE, ZATO PREDLAGAM POLURNO PREKINITEV.
POSKU[ALA BOM UREDITI RAAUNALNI[KI SISTEM, SAMO TRENUTEK, PA BO.
TOLE MORA BITI DELO IZREDNO DOMI[LJENEGA VIRUSA! NIKAKOR GA NE MOREM IZSLEDITI!
je pogumno
zakorakala v naše kraje in zunaj je vedno topleje. Gostilne so že začele postavljati letne vrtove. Iz izkušenj vem - ko v "oštariji" sedimo na vrtu, zagotovo pogovor nanese na letno taborjenje. Že veste, kam boste šli letos? Če še ne, vaši vodniki in načelniki verjetno prav vneto razpravljajo o tem na vrtu kake gostilne.
No, {alo na stran, taborni prostor je resna zadeva. V-asihje kar precej rodov taborilo v Bohinju in okolici, ki v zadnjem -asu postaja vse bolj nedotakljiv. Triglavski narodni park pa-. Dobrih lokacij za taborjenje v Sloveniji ni na odmet. Ve-inajih je "e zasedenih ali pa ljubosumno skrivanih za prihodnja leta.
Tako se zopet vra-a mo"nost, kije z osa-mosvojitvjo Slovenije nekako izginila: morje! @e lanije kar nekaj rodov taborilo ob jadranski obali, verjamem dajih bo letos {e ve-. Ve-ina tistih, ki smo vse "ivjenje taborili v Bohinju in zdaj i{-emo primerno zakotno in nedostopno alpsko dolino, se seveda nad takim taborom zmrdujemo, -e{ "kolonija".
Sevedaje tudi taborjenje ob morju lahko {e kako zanimivo in polno izzivov. Ae se le ne sprevr"e v celodnevno kopanje.
Tokratna pesmicaje pisana na ko"o tistim, ki boste taborili ob morju. Ni sicer tabornika, vendar primerna, da jo taborniki "posvojimo". Zagotovo ste jo "e sli{ali v istoimenski nadaljevanki, ki jo na{a televizija od -asa do ponavlja. Kitarska spremljava je tokrat nekoliko zahtevnej{a, prepisanaje iz pesmarice rodu Skalnih taborov iz Dom-"al, za kar se avtorjem prav prisr-no zahvaljujem.
Pesmico seveda lahko pojete tudi tisti, ki ne boste taborili ob son-nijadranski obali. Recimo, ko boste zmrzovali v {otoru po nevihti, ki je potopila pol tabora, drugo polovico pa odnesla. Takoj vam bo topleje pri srcu!
Pomlad
Bratovščina Sinjega galeba
GPesem v vodah izguDbljeno plima prinaša na dGan. Trka na sG7rca, da gCremo "poslušat jo noč in Ddan.
CMorje se zgodaj preGbuja, Cpreden rodi se Gsvit, eribice zlate ponuja, Dpojdi jih srečnež lovit!
GMi vstajamo, jadramo, kakor galebi na pot.D
V	dalji ostajajo pusti otoki zmotG. Mostove postavljamo G7družno od brega na Cbreg.
V	pesmi, ki vsi jo Gsanejaamo, Dplove naš sinji galGeb.
I W
i W
A
■
V!*"
Vodnik, ki ponuja nekaj več
Kopica nasvetov za vodov izlet v naravo
w UIU v naravo s celo družino ali z vodom je enkratno doživetje. Osvojiti cilj predstavlja izziv, ki pa pri otrocih brez dodatne vzpodbude lahko predstavlja pravo oviro. Izlet se lahko klavrno konča na prvi vzpetini s prepirom in vrnitvijo domov, ali pa pri "upornikih" pusti grenak priokus prisile. Takih trenutkov pa si vodniki kot tudi otroci ne želijo. Ponuditi jim moramo še nekaj več.
Ur{ka in Andrej Stritar, avtorja novega vodnika Z otroki v gore, sta vanj na podlagi lastnih izku{enj vtkala drobne nasvete in sugestije, kako bo otrok dobil motiv za premagovanje fizi~nih naporov in se mu bo hkrati izlet vsidral v trajen spomin. Tako sta poleg osvojitve cilja na izletih otrokom ponudila zgodbo, pravljico ali staro legendo, prgi{~e zgodovinskih resnic, opisov "ivali, ki tam prebivajo, se igrala igre ali ob poti predstavila {e druge zanimivosti.
V uvodnem deluje nanizanih nekaj koristnih napotkov, kako izbrati ci|j glede na starost otrok in kako se na izlet pripraviti. Opredeljeno je tudi {tevilo udele"encev in potrebno spremstvo ter na{tete nekatere nevarnosti, ki se jih moramo zavedati. Poleg varnosti je poudarek tudi na varovanju okolja, saj so ravno otroci najbolj dovzetni za vzgajanje v duhu pozitivnega odnosa do okolja. Kot koristen pripomo~ek pa je dodan tudi pojmovnik nekaterih gornikih izrazov.
Vodnik poleg osnovnih napotkov v glavnem delu ponuja {tevilne ideje za izlete dru"in in vabi na oglede naravnih
znamenitosti (So~a in Tolminka, Krn-skojezero, slap Orglice.), sledov zgodovine (Porezen, Blego{, Rifnik), spoznavanje kulturnih spomenikov (Koj-ca), obiske hribov (Slavnik, Kum, Krvavec) ali visokogorja (Raduha in Peca). Ti so primerni tudi za skupine (vodov izlet), seveda pa bo imel nekaj ve~ dela vodnik voda (informacije o voznih redih avtobusov in postajali{~ih, od koder lahko za~nemo izlet), saj se opisi nana-{ajo na dostop z avtomobilom. Ae imamo mo"nost, lahko povabimo na izlet tudi star{e in se tako izognemo neprijetnostim zaradi bli"ine avtobusne postaje.
SKRITI ZAKLAD
V~asih sva najina otroka le s te"avo prepri~ala, da je v hribih lepo in prijetno. Mnogokrat bi raje ostala v dolini ob kak{nem poto~ku in se igrala. (Vam zveni znano? Preberite nasvet, kako lahko ~lane voda motiviramo za dosego cilja). Da bi pozabila na te"ave med vzponom, sva jima pogosto pripovedovala pravljice in si izmi{ljala svoje zgodbe. [e danes ne moreta pozabiti tiste o kralji~ni Ur{ki in kraljevi~u Andre-
ju ter njuni princeski Mojci in princu Roku (to so seveda imena ~lanov na{e dru"ine). Na cilju ju je seveda pogosto ~akalo presene~enje: pod korenino, v listju, v drevesni duplini, v skalovju ali v skrinjici je le"alo sladko ali sadno pre-sene~enje, pravi pravcati zaklad. Le kdo ga je pustil tam gori? Morda dobra gozdna vila, {krat Fongi, ~arovnica Hi-johaja, Pehta ali kak{no drugo prijazno bitje. Veselje najditeljev je bilo vedno neizmerno. Midva sva za pripravo takega presene~enja potrebovala le malo spretnosti pri kratkotrajnem usmerjanju pozornosti stran od skrivalca zaklada.
Vodnik Z otroki v goreje iz{el v založbi Sidarta, ki "e iz preteklosti ponuja kvalitetne vodnike po Sloveniji. Poleg vsebine ga odlikujejo tudi trde platnice, privla~na oblika, kvalitetne fotografije in papir in pregledni zemljevidi. To je vsekakor vodnik, ki sodi v knji"nico ta-borni{kega rodu.
Pugy
Ali ves, da je Šmarna gora najbolj obiskana gora v Sloveniji? Najbrž ves, ne ves pa, zakaj na gori zvoni ob pol dvanajstih?
Med ljudmi okoli Šmarne gore je se vedno živa stara legenda o vdoru Turkov v naso deželo. Okoličani so se zatekali na Šmarno goro. S strahom so opazovali, kako so sovražniki krenili proti njim in se začeli vzpenjati. Oblegani so vedeli, da jih sami ne bodo odgnali, zato so popadali na kolena in molili za pomoč. V tej stiski je nekdo nehote potegnil vrv velikega zvona - zazvonilo je že ob pol dvanajstih. Komaj se je oglasil zvon, so se vsi Turki udrli do kolen v zemljo in se niti ganiti niso mogli več. Domačini so jih zlahka premagali. V spomin na to čudežno rešitev zvoni poldne na Šmarni gori ob pol dvanajstih.
Avtorja sta v uvodniku med drugim zapisala: "Midva sva se naučila spostovati otroski korak, voljo, moč, strahove in nevarnosti. Gore sva spoznavala z otroskimi očmi in vprasanji. Najinima potomcema pa sva tudi nekaj podarila. Privzgojila sva jima ljubezen in spostovanje do gorskega sveta in zakonov, ki vladajo v njem.Naučila sva ju pravilne hoje in varovanja, opremila sva ju z ustrezno opremo, ju peljala po različnih poteh in jima pokazala različne skrite kotičke nase lepe dežele. Pri tem pa krepila tudi njune osebnosti, kar jima bo gotovo koristilo v nadaljnjem življenju."
Tadej Pugelj


Jamboree po jamboreeju
Uradni podatki o udeležbi
Znane so "e uradne {tevilke ude-le"be na 19. svetovnem skavtskem jamboreeju. Udele"encev je bilo 22.500, vodnikov in vodstev odprav je bilo 1.500, za nemoten potek pa je skrbelo 6.000 skavtov, -lanov mednarodnega osebja. Poleg tega je pri posebnih nalogah (zunanje varovanje in po"arna varnost) sodelovalo {e 1.000 ljudi. Udele"enci so pri{li iz 157 dr"av in teritorijev (9 manj kot na jamboree na Nizozemskem), 132 od njih pa je bilo udele"encev iz organizacij, polnopravnih -lanic Svetovne skavtske organizacije (na prej{njemjamboreeju 119).
Naj{tevil-nej{e odprave so prihajale seveda z doma-ega kontinenta, po {tevilu pa so si sledile: Aile 7.562, Argentina 3.395, Brazilija 2.317, Anglija 1.975, ZDA 1.649, Francija 988, Nem-ija 940, Bolivija 928, Italija 880 in [vica 852 udele"encev in -la-nov osebja. S pomo-jo projekta Los Andes (finan-na podpora), so se jamboreeja lahko udele"ili skavti iz 56 dr"av in teritorijev. Ob podpori organizacije UNESCO so sejamboreeja prvi- udele"ili tudi skavti indijanskih plemen Meksika, Peruja, Bolivije in Aila.
Tudi Bolgarski skavti člani WOSM-a
Svetovna skavtska organizacija je 7. januarja v dru"bo -lanic sprejela {e eno skavtsko organizacijo. Polnopravna -lanicaje postala Nacionalna organizacija bolgarskih skavtov (Organizatsija Na Bulgarskite Skauty - ONBS) in s tem pove-ala {tevilo -lanic na 151. Tako sta sedaj v Evropi brez -lanstva samo {e Bosna in Hercegovina in Albanija.
Skavtske korenine v Bolgariji segajo v leta 1911 -1913. Leta 1923je bila ustanovljena »Organizatsija na Bulgarskite mladezi Rasusnavaci«, ki je leto kasneje postala polnopravna -lanica WOSM-a. Do druge svetovne vojne seje skavtska dejavnost normalno razvijala in organizacjaje dosegla {tevilo -lanov 6.000. Leta 1940je organizacija zaradi politi-ne situacije prekinila delovanje in izstopila iz svetovne organizacije. Po koncu vojne je komunisti-ni re"im prepovedal skavtsko dejavnost, obdobje prepovedi pa je trajalo skoraj pol stoletja do padca Berlinskega zidu leta 1989. Kljub temu je bila nacionalna skavtska organizacija ONBS ustanovljena {ele leta 1995 in ta letnicaje pomenila tudi za-etek pribli"evanja svetovnemu skavtstvu in ponovnemu -lanstvu v WOSM-u.
Danes je v organizaciji 2.000 -lanov v 57 enotah, ve-inoma delujo-ih v ve-jih mestih Bolgarije. V strukturi imajo dobro razvite pomorske skavte (sea scouts) predvsem v priobalnih mestih Arnega morja in v mestu Silistra ob reki Donavi. Sede" organizacijeje v glavnem mestu Sofiji. Vsako leto organizirajo dr"avni zlet, v preteklih letih pa so s pomo-jo Evropske regije organizirali tudi nekaj izobra"evalnih te--ajev. Prvenstveno vlogo imajo skavti na podro-ju razvoja lokalne skupnosti, kjer so skupaj z Rde-im kri"em v zadnjem -asu izvedli nekaj uspe{nih projektov.
6. Konferenca za voditelje skavtskih centrov
bo od 13. do 17. oktobra 1999 v skavtskem centru Perkoz na Poljskem. Cilj kon-ferneceje razviti in utrditi odnose med skavtskimi centri. Rok za oddajo prijave, kijo dobite v pisarni ZTS,je 1. maj 1999. V program so vkjju-ene poglavitne teme pri vodenju skavtskega centra: osebje, tr"enje, varnost, zbiranje sredstev, ... Velik del konference bo namenjen delavnicam, na katerih bodo lahko udele"enci izrazili svoje mnenje in predstavili svoje znanje o dolo-enem problemu. Urnik pa ne bo natrpan, tako do bodo mo"ni tudi nekoliko manj uradni stiki med udele"enci.
44
3 s
WOULD SCOUT CONFERENCE

SOUTH AFRICA
î S» CONFERENCE
MONDIALE £ OU SCOUTISME y-

Poslanstvo skavtskega gibanja na prepihu 7. Svetovni skavtski forum mladih in
35. Svetovna skavtska konferenca
»Čas je, da zajamemo svež veter v jadra skavtskega gibanja«. S temi besedami je Jacques Moreillon označil proces usklajevanja poslanstva skavtskega gibanja po svetu, ki bo svoj epilog doživel na 35. svetovni skavtski konferenci.
Skavtsko gibanje je definirano kot "prostovoljno, nepolitično, vzgojno in izobraževalno gibanje mladih ljudi, odprto vsem, ne glede na njihovo poreklo, raso ali versko prepričanje in je skladno z namenom, načeli in metodo, ki jih je zasnoval ustanovitelj skavtstva, Lord Robert Baden-Powell". Namen skavtskega gibanja je "prispevati k razvoju mladih ljudi, doseganju njihovih polnih telesnih, intelektualnih, socialnih in duhovnih sposobnosti kot posameznikov, kot odgovornih državljanov in članov svoje lokalne, državne in mednarodne skupnosti".
V "elji, da postane poslanstvo gibanja kar najbolj pisano na ko"o dana{njemu ~asu in potrebam mladih, in odra"a na drugi strani tudi vpetost v "ivljenje in družbeno dogajanje, bodo udeleženci ob kar najve~ji angažiranosti sku{ali oblikovati dokument, ki bo osnova za strategijo v prihodnosti. Dva dni bodo imeli delegati na voljo za oblikovanje izjave o poslanstvu, ki bo ostala zvesta namenu, temeljnim na-~elom in metodi. Vpeta v statut Svetovne organizacije pa naj bi zagotavljala gibanje zjasno za~rtano potjo v novo tiso~letje.
Izvr{ni odborje že oblikoval delegacijo, ki se bo udeležila foruma in konference. Slovenijo in Zvezo tabornikov Slovenije bosta zastopala mlada delegata Jure Habja-ni~ in Barbara Papež, na~elnik ZTS Milko Okorn in na~elnik za mednarodno dejavnost Andrej Tav~ar, kije tudi vodja delegacije.
Pred tem sklepnim dejanjem bo v neposredni blflnl Durbana potekal svetovni mladinski skavtski forum, na katerem bodo mladi delegati razpravljali o gradivu za svetovno skavtsko konferenco in hkrati uresni~evali na~elo aktivne vloge v procesu odlo~anja; skavts-tvo je pa~ organizacija, ki jo vodijo mladi za mlade, vsak posameznik pa v njej najde svojo pot, vlogo in pridnost. Vsebinski okvir bo razdeljen na tri dele. V prvem bodo udele"enci sku{ali izpostaviti bistvene zna~ilnosti skavtskega gibanja, kijim bodo vodilo in pripomo-~ek pri diskusiji in oblikovanju izjave o poslanstvu skavtstva. V drugem delu bodo mladi delegati pripravili smernice in priporo~ila za aktivno vlogo mladih ~lanov v procesu odlo~anja. V zadnjem, tretjem delu pa bodo udele"enci sku{ali strniti svoje pogled na vizijo razvoja organizacije na poti k svoji 100-ti obletnici obstoja leta 2007.
45
Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. Arko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {te-vilko, kije pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil geslo, kije zaradi svoje vsebine povezano tudi s taborniki.
1. Udeleženci tekmovanja Bela sled 1999 so bili zelo hvaležni tistim ekipam, ki niso pri{le na tekmovanje, ker: G -je bilo tako manj gne~e na progi, K -je njim ostalo ve~ krofov, U -je tekmovanje zaradi nizke udele"be odpadlo in sejim ni bilo potrebno truditi po snegu in mrazu ~ez hribe in doline.
2.	Popoln son~ni mrk bomo lahko v Sloveniji ob~udovali: R -avgusta letos, E - ~ez 50 let, T - vsako leto dvakrat
3.	V ~emje bil TOTI test na ZOT druga~en od testov na drugih tekmovanjih? K - vsebovalje samo vpra{anja strogo povezana s topografijo, V - organizatorje z vpra{anji ciljal na splo{no razgledanost tekmovalcev, H - bilje pogoj za pridobitev Zoisove {tipendije.
4.	Pogoj za udele"bo na nadaljevalnem in{truktorskem te~aju je: [ - polnoletnost, F - uspe{no kon~an letnik srednje {ole ali faksa, O - opravljena predstavitev osebnega projekta temeljnega in{truk-torskega te~aja.
5.	Skrivnost uspeha v "ivljenju ni, da ~lovek dela to, kar muje v{e~, ampak: D - da meje v{e~ to, kar dela, J - da dela kar ho~e, R -da mu sploh ni treba delati.
6.	Najsvetlej{a planeta na{ega oson~ja sta: S - Merkur in Saturn, I - Pluton in Neptun, A - Jupiter in Venera.
7.	Kako preberemo besedilo, ki smo ga z limoninim sokom napisali na bel papir? N - preprosto, saj limona pu{~a rumeno sled na belem papirju, C - papir v temnici osvetlimo s posebno napravo, nato ga potopimo v dolo~eno kemikalijo, podobno kot pri razvija-
z znanjem do pravega odgovora
nju fotografij, J - papir po~rnimo nad plamenom sve~e.
8.	Naro~niki dobijo Tabor: P - brez popusta, D - z 10% popustom, L - z 20% popustom.
9.	Pri ocenjevanju razdalj delamo ve~je ali manj{e napake. S palcem razdaljo ponavadi najbolje ocenimo: S - na ravnini v lepem vremenu, a - ob pomanj{ani vidljivosti, O - pri merjenju razdalje ~ez sotesko ali dolino.
10.	Ratitovec L - je eden od vrhov [kofjelo{kega pogorja, C -pri{tevamo med spodnje bohinjske gore, A - je vrh, do katerega je dve uri hoda iz Razdrtega.
11.	Ob obisku partizanske bolnice Krvavica: B - se ~udimo visoki tehnologiji, ki sojo partizani uporabljali "e med drugo svetovno vojno, I - si te"ko predstavljamo, kako so lahko v takih razmerah ohranjali ranjence pri "ivljenju, M - moramo biti previdni, ker lahko pademo vjamo Velika Pasica.
1	2	3	4	S
6	7	6	S	9
1	6	6	1	10
11	7	6	2	1
rešitev iz številke 3/99: GRADIMO MIR SKUPAJ
Pred ~asom seje na televiziji pojavilo reklamno sporo~ilo (spot) Zdru"enja kato I i{ ki h skavtinj in skavtov, v katerem so skozi inserte skavt-skega "ivljenja prosili za denarno pomo-pri obnovi skavtskega doma v Ko~evskem Rogu. Solidno zre" irana reklama je verjetno prinesla tudi finan-ne rezultate, predvsem pa znova opozorilajavnost, da so »skavti« v Sloveniji samo eni - -lani ZSKSS. Tudi pri promociji odprave na 19. svetovni skavtski jamboree in ob akciji Lu~ miruje urednikom medijev nerazumljivo, dajim v sporo- i I i h za javnost pi{emo »taborniki in katol¡{ki skavti« - saj se ve, skavti so skavti, taborniki pa taborniki.
Ob tem pa {e to. Svetovna skavtska organizacjjaje za promocijo skavtstva po svetu pripravila 4 televizijske spote, kijih nacionalne organizacije, ~lanice WOSM-a, lahko uporabijo za promocijo skavtstva v svoji dr"avi. Gre za vizualno sporo~i-lo, ki ga na koncu zakjju~i telop s podatki nacionalne skavt-ske organizacije, v na{em primeru Zveze tabornikov Slovenije. Ali bi slovenski gledalci uspeli razvozlati ena~bo tabornik = skavt?
Vaš stric Volk
nagra
dn
zanka
nagrajenci in nagradni razpis številka 4
Pravilno izpolnjen kupon {t. 2 je poslalo 28 bralcev TABORA, pravilne re{itve so : ITINERAR, AKONTO, TEKSAS, GLAS JELOVICE, 'reb paje izbral naslednje: knjfno nagrado zalo'be Egmont so prejeli Rok Orgoli~ iz Aren{ovcev, Bla' Sagmeister iz Ljubljane in Nina Frahm iz Medvod. Baseball ~epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Vod Zmaji iz Grahovega. Tri DROGINE nagrade so prejeli Kaja Lojevec s Polja, Vesna Hude iz Ljubljane in Urban Bizjak iz @irov, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo {la Katarina Drenik iz Ljubljane.
Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z žrebanjem razdelili naslednje nagrade: knjfno nagrado založbe Sidarta, tri baseball ~epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.), tri nagrade DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d.o.o. in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. maja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.
47
oxro|) v jorB
Urška in Andrej Stritar
Prvi družinski izletniški vodnik pri nas. V knjigi je opisanih 77 izletov po naših gorah in sredogorju, cilji in časi pa so prilagojeni hoji družine z otroki. Knjiga bo uporaben pripomoček pri sami izbiri izletniških ciljev, legende, zgodbe in zanimivosti, povezane z izbranimi in opisanimi izleti pa bodo tako staršem kot otrokom razširile znanje o slovenskem ljudskem izročilu. Pot k Slapu Orglice, nas seznani z Rokovnjači, vzpon na Slivnico nam ponudi priložnost spoznati domovanje čarovnic o katerih je pisal že Valvasor, v Zadnji Trenti je doma pravljica o Zlatorogu, v gori Peci pa še danes spi kralj Matjaž.
•	format 17 x 25 cm • trda vezava
•	zemljevidi z vrisanimi potmi
•	200 strani
•	165 barvnih fotografij
Ker je knjiga zelo primerna za rodovno knjižico, nudimo rodovom sledeče popuste:
•	10% popust za 1 izvod knjige
•	15% popust za 2 - 4 izvode knjige
•	20% popust za 5 in več izvodov knj
cena knjige v redni prodaji znaša 5900,00 sit "Da, naročam knjigo po ceni 5900,00 sit po povzetju "Da naročam knjigo po ceni 5900,00 sit na dva zaporedna mesečna obroka
Ime in priimek rod .
Kraj in pošt. št. .
Podpis............................................................ Število Izvodov.
Knjigo si lahko zagotovite po elektronski pošti: office@sidarta.si,jo naročite po telefonu: 061 161 34 73 ali tel./fax: 061 161 25 36, ali pa nam pošljete izpolnjeno naročilnico na naš naslov: Založba Sidarta, Cesta 24. junija 23,1231 Ljubljana