*
List
Tecaj XLII.
i
Izhajajo vgako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold
V i •	1	1 ,	A	t <•	-TI O. 1	<11.	^	^ ,
po posti pa za celo ieto 4 gold. 60 kr
pol leta 2 gold. 40 kr
pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane za četrt leta 1 gold. 30 kr.
Igubljani 9. januar ja 1884.
0b8eg: Čespljevim drevesom v pohvalo. — Katere sorte grozdja naj se sadi preko his severnih krajev; in kako naj se
jih goji. (Dalje.)
Da kokoši tudi pozimi nesejo
Da krompir postane osipčen.
Da se čebula spravljena
ne izrasca.
Posnetek iz letnega poročila vodstva deželne vino- in sadjerejske sole na Slapu za šolsko in gospodar
sko leto 1881/2. (Dalje.)
Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.)
svetovalca gosp. J. Nabergoja v seji mestnega zbora tržaškega 18. dne decembra meseca. Novičar.
Govor mestnega Naši dopisi.
Gospodarske »tvari.
V
Cešpijevim
drevesom
pohvalo.
oziroma spravlja in da se tudi velike množine pridelka lahko zinagajo. — Cešnjevo drevo, na priliko, je gotovo dobro, pa kdo bo vse češnje obral, ako ima grajščina
9
recimo, 1000 češnjevih dreves! Cešplja se otrese, sad se lovi na rjuhe, pa videi sem v Banatu tudi otresti
Marsikatere vrste sadno drevje je ko čiji v o pri cele vrte češpelj, katere so potem z grabljami sprav rasti, drugo mnogokrat pozebe, še drugo rodi samo v ljali na kupe. Kdor ima toliko češpelj, spravi jih v posebno ugodnih legah ugodnega podnebja, večidel pri *cde in prilično pozimi žge slivovec, ki se po vsem
vseh je težavna prireja mlađega drevja, pri mnogih vr-	svetu lahko spečá, in cena mu je toliko viša, kolikor je
stah sadja težavno in zamudno je obiranje sadja, sprav-	stařeji, zato je mogoče tudi počakati dobre cene.
Ijanje in konečno tudi poraba ali prodaja, posebno pri	___
dobrih letinah.
Pri češpljevem drevesu sadjerejec vseh teh težav skoraj ne pozná, zato se pa to drevo tudi skoraj po
Katere
sorte
grozdja
naj
se
sadi
vsod nahaja enako pri obširnih grajščinah s pravilnim
preko
goji.
gospodarstvom
kakor pri ubogi bajti. Vodja vinorejske šole v Klosterneuburgu, baron
Babo
5
zato tudi hvali češplj
đ
v svojem
vinorejskem koledarji za tekoče leto tako-le: Češpljevo
his severnih krajev, in kako naj se
Spisal R. Doléne.
(DaJje.)
Da se zamore vinsko trto v podobi špalirja pravilno
drevo je sicer najnavadnejše pa najkoristnejše sadno izgojevati, kajti razun pravilne ali redne izgoje špalirja
imamo tudi nepravilno ali neredno tako rekoč
«
divjo
u
izgojo, kakoršna je pri nas zeló povsod skoro edino za stopana, potrebno je pred vsem, trte prav vsaditi,
drevo, in to zavolj sledečih razlogov
Ni druge vrste sliv, katere bi bile tako priljubljena jed, ko surov frišen sad, kakor ravno češplja;
se češplja izvrstno suši in je kuhana sladka, ne i A, *•	tT . ., . ,
kisla kakor druge slive ; '	§ e,de nf ûa sadltve f™- V Vin^lhv. kraJ^ skoro
. v r . ,, _ _ ,	slehrni trto prav vsaditi, v nevinskih pa le málokdo,
ispije napravi se zelo dobra čežana, pa tudi	aii pa kar nihče) čemur pa ni zamere. Kdor hoče trte
najboljse žganje;	za §panr9 jn to za redni špalir saditi, naj si zapazi, da
ako se češplja olupi in ji peška odpravi in tako	se potřebuje še le za vsake štiri kurentne metre dol-
, to
bodi-si gledé oddaljenosti druge trte od druge, bodi-si gledé načina saditve same. V
posuši za prunelo, daje to najokusnejšo sladko salato gosti špalirja
eno
(kompot) ;
o.
češpljevo drevo rodi zeló bogato;
pomnoži se češpljevo drevo po odrastkih iz ko- doseže. Sicer se sadi iz
večemu cive trti. Le eno trto se potřebuje, ako nima špalir čez dva metra visok biti, dve pa, ako naj špalir visokost štirih ali še več metrov
renin in ni ga treba požlahnovati.
Katero sadno drevo ima vse te dobre lastnosti? Za
previdnosti, za eno
trto doseči
vedno dve pa tri trte na eno mesto.
Drugo, oziroma tretje, tako rekoč za reservo, to je? se pa nahaja tudi po vsem zmerno gorkem in še bolj za slučaj, ako bi se namreč ena ali druga trta zadost-
severnem podnebji, kjer bivajo ljudje. — Ni je kmetske nega števila ne hotela prijeti
hiše
toka
ali pa
ako bi se sicer
>
9
---r ~	"J	^'»J«	J^ IVUiVWllW	"VqW OtW Y AAU, U.KJ UUtVltt piJLJVUl, CU1JL	UttV Kf i. OW ulvvl
za katero bi ne bilo češpljevega vrta, ni ga po- přijela pa prav sponašati ne hotela. Pri določitvi mest ne vlažne dolinke, pri katerih bi se ne nahajalo na katera se naj trte sadé, postopa se pa tako-le: Od
nekazno, pa tako koristno drevo.
Banat, v Sirmijo, najdemo tam zeló obširne češpljeve vrte, celó velike grajščine pečajo se z rejo češpelj.
Ako pridemo v vsacega konca zidu, preko katerega se misli špalir sa
diti koncu
?
se najprej dva metra odbije
toraj na vsakem
do
metre
med temi ostalo črto razdeli se
Kdor
je eden prvih pogojev, da se přiděláno sadje lahko trga metre pride še le ena, ali priđete dve trti.
se hoče pečati s sadjerejo v veliki meri, temu dalje v oddelke štirih do štirih metrov in na vsake
v
W	m
" v V 7 «
Li -ťÁJ? ■
< ».
•JC ' %
• Jb
y

f "A
• -J. a
r	f
■ .
•C A-
S
V
A
«
< V* mi % : * N
X'
v
• «r

-t I

Kako da to mislimo, pojasnila bodeta najbolj sle-
deča dva grafična primerljeja. Črta a b naj predstavlja ravno štiri metre dolgo steno, preko katere naj se trte za izgojo špalirja zasadi.
0
c
a!---X-----1 b
Ako od vsacega, ali ako od oběh koncev stene — tukaj črte — dva metra odbijemo, pridemo ravno v sredo črte, in to je tudi pravo, kajti za tako dolgo steno ni treba več kakor eno, oziroma dve trti vsaditi, in to ravno v sredo, torej na mesto križića c.
črta c d predstavlja naj nam pa osem metrov dolgo steno, preko katere naj se tudi lep redni trtni špalir
izgoji.
012345678
c I-•-X-------X-•-1 d
Ako od te črte štiri metre — na vsakem koncu dva — odbijemo, ostane nam še štiri metre prostora, in trte pridejo na znamenja križicev, ali še le na vsaki četrti kurentni meter. In zakaj tako? zato, ker ima, ali boljše rečeno, ker mora pri rednih nizkih špalirjih (le do 2 metra visocih) vsaka trta, kedar je dogojena, dva metra na desno in ravno toliko tudi na levo seči; pri rednih viših špalirjih pa mora ena trta vsajene dvojice dva metra le na eno stran, druga pa zopet le dva metra na drugo seči.
Dogojena trta križića štev. 2. segala bode toraj po tem takem pri nizkem špalirji do o ali črke c na levo, in do številke 4 na desno stran. Dogojena trta križića št. 6. segala bode pa v nizkem špalirji do št. 4. na levo, in do št. 8. ali do črke d pa na desno stran. Pri visokem špalirji segala bode pa ena trta dvojice št. 2. do 0 ali črke c na levo ; druga dvojice pa do št. 4 na desno; in ena trta dvojice št. 6. zopet do št. 4. na levo, druga pa do št. 8. ali do črke d na desno stran. S čem in kako da trte tako daleč segajo, bodemo uže pozneje videli.
Po določitvi prostorov za trte, pri kateri na nekoliko centimetrov sem ali tje se ve da ni gledati, pride saditev sama na vrsto in ta se vrši tako-le :
Ako je zid jako globokega temelja, in ako nima velike teže nositi, potem se stori najboljše. da se zdolg preko in tikoma njega meter širok in meter globok jarek izkoplje. Ako se je pa bati, da bi se zid posušiti utegnil, potem se stori boljše, da se le na mestih, kamor imajo trte priti, dober kubičen meter obsega-joče jame izkopljejo. Naj se uže na prvi ali drugi način za trte prostor napravi ; vsadi se jih vedno enako, tako-le: na mesto, kamor imajo trte priti, se zatakne kako péd oddaljeno od stene — zida — dovolj dolge kole, to je toliko dolge, da sežejo še dober meter čez jarek ali jamo. K tako zataknjenim kolom se postavi trtne sajeniče — bodi si neukoreničene ali ključe, ali pa ukoreničene ali bilfe — to pa ne naupik, ampak pošev nekoliko proti zidu uprte, in priveže se jih z beko (vrbo) h kolu. Ako so trtne sajenice krajše kakor glo-bokost jarka ali jame, v katero se jih posaja, potem se mora jarek ali jamo z rahlo zemljo toliko zasuti, da postane ravno za prav globoka. Več kakor eno oko sajenice ne sme iz zemlje ven moleti, pa dobro je, ako se še to s pestjo zemlje zasuje. Tako bi bile trte pravilno vsajene.
Omeniti moramo pa še sledeče. Ravno tako, kakor se sadi trte v namen izgoje špalirja preko kake stene, sadi se jih tudi, ako se misli popolnem prosto stoječ špalir izgojiti, le v umestenju sajenic je nekoliko raz-ločka za prosto stoječe špalirje, umesti se jih namreč ravno v središče jarka ali jame. Ako bi zemlja tam,
kamor se misli špalir zasaditi, določeno preslaba, to je. prepušta bila, potem se lahko s saditvijo tudi koj gno-jitev spoji, to pa tako-le. Kedar so trte uže umeščene in h kolu povezane, natrosi se okolo njih (nikdar pa na nje! kajti trta ne sme z gnojem v direktno dotiko priti) toliko govejega ter uže dobro podelanega gnoja, kolikor sivga upa delavec h krati v neškah ali v košu prinesti. Še boljše, kakor pravi gnoj, služi enako, toda v nekoliko večji meri porabljen mešani gnoj ali kompost Umeščeni gnoj se dobro potlači ter zasuje.
V prvém letu ni s tako vsajenimi trtami druzega opravka, kakor da se jih plevela proste drži, da se jih v slučaji hude suše zalije, in da se jim pognanke s
pomočjo v vodi namočene slame, ali pa s pomočjo bičja h kolom priveže.	(Dalje prih.)
Gospodarske izkušnje.
Da kokosi tudi po zimi nesej o.
Nek gospodar piše, da svojim kokošim daje včasih masti in da temu pripisuje, da njegove kokoši nes ej o vso zimo. Napravi testo iz moke ali otrob in temu primeša prešičeve maščobe in druge mesne odpadke kuhinjske. Testo se posuši in potem v malih koscih daje kokošim. Marsikdo bo morebiti potrdil ta pomoček, ali pa ne bodo tako pridelana jajca predraga, je drugo vprašanje. Zato pa priporočamo našim gospodinjam, da rajše spravljajo jajca takrat, kedar jih je dosti in jih na prodaj dajo ob času zime, ko so jajca draga. — Kako se jajca spravljajo, povedali smo v „Novicah" uže mno-
gokrat.
Da krompir, ki je moker ali zajfnat,
postane osipčen, se priporoča, krompir, predno se dene kuhat, vsuti k gorki peči, da se nekoliko časa suši. Po tem zgubi preobilno vlažnost, se lepo razkuha in postane okusen. To more poskusiti vsakdo, kdor krompir
kuha.	F
Da se čebula spravljena ne izrasca ,
priporoča se, obesiti jo za nekaj dni v dimnik. Pri tem čebula ne izgubi okusa, rast pa se vstavi in čebula ostane dolgo časa dobra za rabo.
Gospodarske stvari iz deželnega zbora
kranjskega.
Posnetek iz letnega porocila vodstva deželne vino- ili sadjerejsKe šole na Slapu za šolsko in
gospodarsko leto 1881/2.
(Dalje.)
Počitnice so imeli učenci ob času tečaja za učitelje, to je, od 9. avgusta do 8. septembra. 0 veliki noči kakor tudi na koncu šolskega leta ni bilo počitnic.
Izleti. Dné 1. maja napravili so vodja, adjunkt in vsi učenci izlet (ekskurzijo) v Senožeče, pri kateri priliki so prav natanko ogledali ondotno, jako dobro opravljeno pivarno.
Javni i zpit bil je dné 30. oktobra. Deželni zbor je zastopal gosp. deželni poslanec dr. Vošnjak, c. kr. kmetijsko družbo pa dekan vipavski, gosp. M. Erjavec.
Učni pripomočki pomnožili so se po naročenih časnikih, po knjigah društva ;;sv. Mohorja" in „Matic©
slovenske" in nekaterih druzih knjigah; med temi je zlasti omeniti krasna knjiga: „Škodljivi in koristni mr-česi" od Schmied-Góbelna, katera je stala 16 gold. Za učne pripomočke se je vsega skupaj izdalo 77 gold.
55 kr.
Šolsko orodje pomnožilo se je le s staro železno
škrinjo za denar, katero je deželni odbor poslal.
Gospodarsko orodje pomnožilo seje tako-le: 1 majhen gospodarski voz samec (42 gold.), 1 železná sesavka za vodnjak na dvorišči (84 gold.), 1 lestvica za rastlinjak, 1 omarica, kjer se valé sviloprejke, 2 lest-vici za voz, 2 polici za butelije, ena v tehnični delal-nici, druga pa v kleti za steklenice, 1 brusni kamen s stajalom vred, sprednji del gospodarskega voza, 1 vrtne škarje, popolna oprava za konja s konjem vred, nekaj kuhinjskega orodja in slednjič kamnite podlage za sode v drugi vrsti vinske kleti, katere pa se še niso vse dodelale.
O šolskih zadevah se konečno omeni še to, da se je podeljevanje hrane učencem v šolski režiji prav dobro obneslo ; učenci dobivajo zdaj veliko boljše, zlasti pa več hrane, kakor le kedaj poprej.
Na tržaški razstavi, katere se je šola vdeležila z različnim vinom, žganjem in jesihom, dobila je srebrno medalijo.
Delà na zemljiščih bila so navadna vsakoletna đela, na novo se je nasadila edino le drevesnica na Mlacu in pa en kos vinograda v Magaj novcu. Vina se je zarad slane in ker je toča trikrat pobila, přidělalo prav malo, namreč 60 hektolitrov.
0 priliki šeststoletnice je kmetijska družba napravila gospodarsko razstavo. Slapska šola je tudi poslala vina, katera so se točila na razstavi.
Ko je presvitli cesar obiskal razstavo in přišel do oddelka za slapsko šolo, pokušal je vino in se zlasti o belem „rulandecu" prav pohvalno izrekel.
V predstoječem podali smo svojim čitateljem nekaj posnetka o vspešnem vplivanji slapške šole na vino- in sadjerejo naše dežele in izrekoma Notranjske. — Raz-govarjali smo se o vplivu one šole tudi s posestniki sa-mimi izrekoma z vinorejci vipavske doline in prav zadovoljni so nam potrdili, da se je vsa tamošnja vino-reja prestrojila po izgledu slapške šole, kmetovalci so poleg sprejetega podučevanja učiteljev videli z last-nimi očmi bogat sad tamošnje šolske vino- in sadjereje in pa kletarstva, in ravno izgled je oni nepremag-ljivi učenik, kateremu se ne more ustavljati nihče, ker z roko lahko prime svojo škodo, ako bi hotel še zaostajati memo drugih. Dobrodejen vpliv neposrednoga podučevanja in živega izgleda pa nas pripelje tudi k potřebnosti
vinorejske šole za Dolenjsko.
S tem pa pridemo k predlogu poslanca prof. Fr. Šukljeja, da naj se osnuje na Dolenjskem niža kmetijska ali vsaj vino- in sadjerejska šola za Dolenjsko. — Gospod profesor, ki je stavil ta predlog, je slikal žalostěn stan gospodarstva po dolenjski strani naše dežele z jako živo in prepričalno besedo. — Pritrdil mu bode v tem vsak, komur so razmere na Dolenjskem ko-likaj znane. — Gorkeje podnebje Dolenjske delà jo sicer sposobno za pridelovanje grozdja in marsikatero vrsto žlahnega sadja, toda pri pridelovanji grozdja in sadja priznana so do zdaj večidel pravila umne vino- in sadjereje, enako tudi pri ravnanji z vinom in sadjem, vrh tega pa so zadnja leta nevihte in toča uničevale pogostoma kmetijske pridelke, dávek zemljiški bil je previsok do zadnjega časa, železnica, za katero Do-lenjska uže leta in leta prosi, ni se mogla še izprositi
do danes ne, vrh tega so pa še cesarske ceste v tem delu naše dežele tako nesrečno izpeljane, kakor nikjer drugod, tako da se po vsem tem res ni čuditi, ako je ta lepi del naše dežele do zdaj v gospodarskem oziru zeló zaostal. — Pomoči je tedaj treba na dve strani, in to gledé poljedelskega pridelovanja z izdatnim pod-učevanjem in izglednim gospodarstvom posebno v vino-in sadjereji, v drugi vrsti pa ob enem tudi z zboljšan-jem cesta, in kar prej moč z železnico, katera bode le-sovini in poljskim pridelkom dolenjske strani še le vred-nosti dala, ker. bo še le po tem tudi mogoče pridelke spečati.
To, upamo, da bodo pota, po katerih bode sedanja kmetijstvu prijazna vlada in pa enako kmetijstvu prijazna večina deželnega zbora kranjskega na pomoč prišla naši predolgo zanemarjeni Dolenjski.
(Dalje prihodnjic.)
Spornim
na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881.
Spisuje Jos. Levieuik.
(Dalje.)
Z nekako majestetičnim ponosom prizibal se je bil parnik „Stambul" v tržaško barkostajo. Preden se je vstavil, naznanil nam je voditelj Poljakov, preč. gosp. monsignor Stojalowski raz uzvišeno mesto, da po-poludne ob 4. uri se bode opravljala v stolni cerkvi pri sv. Justu vskupna zahvalnica za srečno dovršeno morsko prevožnjo in nekaljeno povrnitev na zemljo naše splošne avstrijske domovine. Na priliko na ravno onem mestu, odkjer nas je bil parnik „Stambul" v jutro 28.
rožnika odpeljal proti daljni Italiji in Rimu, vstavil se je zopet; sidra spuščena so bila med glasnim ropotom v globočino morja, od „Molo" vravnal se je mostič na parnik, raz kateri smo jeli zdajci vreti kot mravlje. Hvala Bogu! med prvimi bil sem zopet jaz.
Ravno zvonilo je poldne. V toliki gnječi — bilo nas je samih romarjev nad pet sto — pozgubili smo se bili s tovarši mojega kraja, gnječa na „Molo" pa tolika, da jih nisem zamogel najti. Odpravil sem se toraj koj sam in peš ven v Rojano, kjer me je moj velece-njeni rojak in župnik gosp. Tom. Taler prav prijazno in gostoljubno sprejel. Čutil sem se pri njem kakor uže doma. Odložil sem svojo prtljago, za silo osnažil si obleko, vmes pa odgovarjal predragemu mladinskemu tovarišu gosp. župniku na tisoč vprašanj. Med tem pri-redjen je bil dobro-okusen obed, ki se je jako prilegal.
Po obedu bi se bil rad nekoliko odpočil; pa za to ni bilo veliko časa. Zahvalnice v stolni cerkvi hotel sem se namreč vdeležiti na vsak način ; dolžnost za dvojno srečno morsko prevožnjo in za tako daljno srečno popotovanje vezala nas je vsa k temu. Razun nekega Hercegovinca namreč, ki je v Rimu nekaj bolehal, nismo vkljub velikega števila romarjev slišali, da bi se bil v zdravstvenem oziru — izvzemši pičlo število od morske bolezni napadenih — kdo imel kaj posebnega potožiti. Spoznati smo morali vsi, da v resnici ves čas posprem-Ijevala nas je očividná božja pomoč, in da je Bog vsli-šal one, ki so nam želeli srečen pot.
Kmalu približal se je bil čas, da sem se podal iz Rojane nazaj proti mestu in proti stolnici sv. Justa, katera stoji, kakor je mnogim morda znano, zeló vzvi-šena ter gori v neposredni bližavi trdnjave. Ker je solnce silno pripekalo, in sem bil zeló utrujen, peljal sem se s fijakerjem dol v mesto in do kraja, kjer se
prične pot vzdigovati strmo gor proti stolni cerkvi. Ko
*
prisopiham na obširni trg, ki se razprostira pred njo
društvo
Edinost"
prvemu na prošnji podpisanemu
ua uuouui 115 ) a.1	l jJl USLIlTčt piOU AlJ^J	^i^umuov	* vuiu u. a, y 1 uoi-ijl puujjioauui
in raz kateri je prelep razgled na mesto, barkostajo, Ako zbor sprejme ta predlog, postopa nepostavno kolodvor, Miramare itd., našel sem ondi svoja tovariša enem žali narodui čut Slovencev, ki bi po postavi in
ob
čast. gosp. župnika Peterlina in posestnika Šmida.
naravi morali v Trstu vživati prav enake pravice, kakor
druzih romarjih ni bilo sledu. Uže smo skoraj mislili,	Italijani da z napovedano zahvalnico gotovo ne bo veliko ali pa Nadejam se toraj, da bode slavni zbor krenol drugo
nič; pa, glej: ko se približa 4. ura, jeli so dohajati po	bolj pravično in pametno pot in sprejme predlog, kate-
vseh ulicah romarji, kakor bi bili lezli iz tal. Le gredé	rega nameravam jaz staviti kasneje. Ako se postavimo
nas je bilo zbranih cele trume, in ko se oglasé vabijoči	na stališče liberalizma, s katerim se ponaša velika vo-
podali smo se v znotranje prostore stare pet-	čina te zbornice, ako na drugo stran v poštev jemljemo
ladijne stolnice, na kateri ni videti na prvi hip nobene	patrijotizem, katerega pač vsa zbornica pri vsaki pri-
posebnosti. Po značaji italijanskih cerkva nadomestuje	liki povdarja, čuditi se moramo, da se je našla med
zvonoví
i
jej obok koj streha, s čimur se ne sprijazni ravno lahko nami osoba, ki zavrača tako pravične zahteve, kakor je
tujčevo, tacega krova nevajeno oko. Vendar se pa stol-
ona
j
nici, v kateri počivajo telesni ostanki njenega patrona par slovenskih ljudskih šol
naj se napravi za slovensko prebivalstvo v Trstu
sv. Justa, neka častitljivost kratko malo odrekati ne
more
spodj
Liberalno načelo, katero spoznavate Vi, dragi go
»
kakor to vedno povdarjate, protivi se odrekanju
Slovesno zahvalno večernico opravljal je pri stran-	tako pravične zahteve; to načelo ima za posledico naj
skem altarji, kjer se shranjuje presveto Rešnje Telo, v	večo toleranco toliko gledé vere, kolikor gledé narod-
rutenskem obredu in z obilno asistenco prečastni gosp.	nosti, katero dandanes vsi skoraj še bolj trdé, nego
monsignor Stojalowski, ki je imel do zbranih ro-	vero. Zato skoraj ni misliti, da bo slavni zbor glasoval
marjev tudi kratek ogovor v svojem jeziku. Petje bilo	za predlog, ki v oči bije načelom svobodě in tolerance.
je tudi le narodno
*
vskupno
5
orgljami neki še precéj mladi soromar
katerega je spremljal z
Poljak
Ko smo po skončani Božji službi zapuščali stolno
Vi gospodje večkrat povdarjate, da je Trst itali jansko mesto, zarad tega pravite, treba je strogo paziti
cerkev, stal je gospod monsignor Stojalowsk
uže
da se Trstu ohrani italijanski značaj. A gledé tega, da je slovenski narod tukaj prav tako domač, kakor itali
zunaj njenega praga, ter nam je naznanil, da je onim, janski in da ni še popolnem dokazano, kateri obeh na
ki želijo obiskati Benetke, dovolj
prevožnja. Ne vem, se je li bil kdo poslužil te ponudbe izmed nas Slovencev menda nihče ne, ampak vsak je
polovico znižana rodov se je poprej naselil na tukajšnjih obalih jadran-
skega morja (poslanci levice godrnjajo), dalje gledé res nice, da so Slovenci in Italijani te dežele od nekdaj
bil zadovoljen, da se je zamogel podati proti domu. Ker vezani drugi na druge, in naposled gledé tega, da po nam je bil gosp. monsignor ob enem povedal, da zvečer natornem zakonu noben narod ne sme biti suženi dru
m •	•	i	i	ti	•	m	i	< • -r « i	v
proti
uri odpeljal nas bo vlak iz Trsta proti Ljub
zemu narodu, gledé vsega tega mislim, da Slovenci imajo
ljani in v osrčje Avstrije, smo do malega vsi sklenili, y Trstu in okolici enake pravice, kakor Italijani.
da takrat odrinemo. Hitro smo se na to zopet razšli vsak na svojo stran. Nas več Slovencev podalo se je
m
proti prelepi novi kapucinski cerkvi, katero smo
ogle
kedor bi jim hotel zanikavati sredstva za razvitek po svoje, ta bi s tem oznanjeval absolutno, kruto zatiranje manjšine po večini, ali še boljše tiranstvo onega. ki je
dali in obiskali tudi grobno kapelico slavnega našega slučajno pa krivično na vlasti.
rajnega rojaka dr. Jerneja Legata, bivšega škofa tr
žaškega
?
čegar mrtvo truplo ondi počiva
Doprsni
kip iz belega marmelja, ki je postavljen ob episteljski strani kapeličnega altarja na kamnitem stebru, kazal nam je njegovo po naravi posneto obličje. Vošili smo slavnému pokojniku večni mir in rajsko luč.
Spred kapucinske cerkve je prelep razgled na ob-širno mesto, barkostajo, kolodvor proti Miramaru; posebno prijetno pa je videti gričnato ozadje in opčinsko
višino, po kateri je nasejanih v nepopisljivi mičnosti
Ako Vi gospodje kaj tacega storite , s tem jasno opravičujete germanizacijo, katera je bila v tej dvorani čestokrat odbita z največo indignacijo. Kdor hoče pra-
, kjer
vico, ta mora biti sam pravičeti, posebno pa tam. gre za narodna in človečanska vprašanja.
Jaz menim, da je pač mogoče, da mi večina naloži kako materijalno breme, davke, doklade itd., ali kako
med vinogradi in perivoji neštevilno vil (gradičev) in poletnih stanovališč (kampánij) bogatih Trstinov. Radi bi bili obiskali tudi še nekdanjo jezuitsko (zdaj farno) cerkev, ki bo s svojo lepoto pričala dotlej, dokler bo
stala, kaki mojstri so bili ti redovniki v zidanji cerkvá ležalo nam je to svetišče preveč v stran. Podali smo se toraj po strmem klancu in umetno izpeljanih kam-nitnih stopnicah dol v mesto, in ogledali si ga še ne-
administrativno naredbo, a nikoli mi ta večina ne more natvezati narodnosti in vere. Kaj bi rekli posebno gospodje od levice, ako bi kdo tukaj predlagal, naj se omejé pravice, katere med nami uživajo judje? Jaz menim, da bi vsi Vi gospodje v sveti jezi zavrnili z vso eneržijo tak predlog. Tudi jaz se z Vami vjemam jud mora vživati enake pravice s kristjanom.
i
koliko
(Dalje prih.)
kar
velja za jude, vsaj to bi moralo veljati tudi za Slovane, kateri so tukaj domači od prvega začetka. Slovan ne sme nositi jarma nobenega druzega naroda, in ako Vaša politika meri na to, da s korenino izrujete slovanski živelj v tej deželi, v tem mestu , na krivem potu ste, dragi gospodje. Tako Vaše prizadevanje ne pelje drugam, nego v večni boj. kateri pa mora konečno uničiti prvi avstrijski trgovski emporij.
Slovani bili so za Trst od nekdaj živa potreba, jaz si ne morem misliti srečnega Trsta brez Slovanov; oni ostanejo vedno potrebni, Trst ne bode nikoli mogel napredovati brez njih; oni so tudi večina prebivalstva na Primorskem, katerega upravno središče je mesto Trst. To je poznáno po vsi Avstriji in v geografiji, přiznáni Čudim se predlogu mestne delegacije, naj se vrne za srednje šole, se učé, da je na Primorskem Slovanov
Politične stvari.
Govor mestnega svetovalca g. I. Nabergoja
v seji mestnega zbora tržaškega
18. dne meseca decembra.
peticija za slovenske ljudske šole, katero je podpisalo
nad 1400 slovanskih očetov in predložilo zboru polit.
64%,
Italijanov pa še ne 310/0, in ta slovanska večina
7
3
Q , Itaajauy * l/CL Í3V UV^ W-L Q , xia. UM* oiviuauuu . VV,1UI
živi po svojih lastnih običajih in šegah, ona se spo
kilava in čuti kot narod in se toliko bolj zaveda, ker jej je znano, da so Slovani ne le na Primorskem, te-muč tudi v vsej Avstriji v veliki večini in da jih pod-pirajo bratje, kateri prebivajo od bregov jadranskega morja do Spielfelda, pa od Triglava do Balkana. Tako močan narod se ne dá več podjarmiti od drugih, bodisi tudi močnejših in v kulturi uže sprednejših narodov. Kar se tiče Trsta, rekel sem uže, da Slovani so tukaj bili od nekdaj in da vedno ostanejo, ker Trst ni le popolnem obdan od Slovanov, temuč sslavizmom tudi
napojene. Malo rodbin je v Trstu, katere ne bi imele slovanskih tradicij, kar nam najbolj pričajo imena ne-
katerih gospodov na levici te hiše in nekaterih drugih glavnih „tržaških mešetarjev" za lahonstvo. Največo kupcijo ima Trst s slovanskim prebivalsťvom v no-tranjili deželali in pa s Slovani na Balkanu; tudi je naravno, da se je Trst množil vedno le po Slovanih, to se godi še danes, in se bode godilo v še veci meri, ako bode Trst srečno napredoval in postane po novih naredbah bolj ozko vezan na notranjo Avstrijo, nego je bil dosedaj.
Kdor danes govori v Avstriji o zatiranji Slovanov, sovražnik je Avstriji ; enak sklep je veljaven tudi gledé našega města. Ni dolgo, ko se je čitalo v pan-slavističnih ruskih listih, da je interesom panslavistične stranke bolje ugajalo. ko so bili v Avstriji na krmilu ustavoverci, nego jim ugaja sedanja sistema sporazu-menja in pomiijenja Slovanov.
Iz tega pa je razvidno, da Avstrija, nasprotna razvoji in napredku Slovanov, v nj ej živečih, stavi v nevarnost lastno eksistencijo, kar je spoznala krona sama s tem, da je poklicala na krmilo spravljivo ministerstvo. Kar pa velja za Avstrijo v velikem, to velja tudi za Trst v malem. Mesto take komercijalne važnosti bi ne smelo gojiti nekih političnih aspiracij; to mesto bi se temveč moralo vladati po najliberal-nejših nacelih, vzemši za izgled srečno in v prvi. vrsti obrtno in trgovsko Švico. A da Trst napreduje na potu, katero je nastopil pred okolo 20 leti, to bi bilo za to mesto najveća nesreča. —
Tržaški interesi so ozko vezani z onimi cele Av-strije, v sreči te države bi moral iskati tudi Trst svoje sreče, kedor pa hoče dobro Trstu, ne sme, kakor sem uže rekel, gojiti zgodovinskih predsodkov, vsled ka-terih ne bi smeli Slovani na Primorskem uživati ena-kili pravic z Italijani.
Nadaljevanje boja proti Slovanom gotovo ne bode koristilo ne mestu, ne Italijanom samim. Zarad tega pa menim, da bi bil čas, da nehajo neke spletke in da bi se začelo računiti z realnimi činitelji. Še le potem je mogoče, da se začne doba miru in sprave med obema narodoma te dežele, kar pa zahteva pred vsem priznanje enakopravnosti slovenskemu narodu ; ker le med
enakopravnimi je mogoče odkritosrčno in trajno prijateljstvo.
(Dalje prihodnjic.)
Iz Gorice 7. jan. (Izv. dopis.) Po dolgem lepem
vremenu se nam zopet napravlja za dež in sneg. — čast. g. Andrej Marušič, profesor iz verstva na naši gimnaziji, imenovan je za nadškofijskega nadzornika veronauka v ljudskih šolah. — Sinoč'i so bili priredili v gledišči veliko veselico, „akademijo", katere dohodki so odločeni dobrodelnim namenom. V obče se je za uboge te praznike v našem mestu mnogo storilo; prosi se pa pri nas za ta del, kakor uže veste, samo v italijanščini,
če tudi je dobro znano, da darovalci in podporniki se
nahajajo tudi med bogatimi Nemci in našim narodom, Slovenci ne poznajo one taktike, ki zabranjuje Lahoru udeleževati se zabav, ki niso popolnem italijanske. — Prešlo leto so pristaši našega mestnega zastopa gospodarstvo poslednjega opisavali tako, kakor da bi se bilo vse poboljšalo in zboljšalo na to stran; v poslednjem „Corriere"-u pa prejšnji deželni glavar dr. pl. Pajer priobčuje posebno „poslano", iz katerega je razvidno, da Lahi sami mestnemu zastopu in gospodarstvu vse one strani očitajo, katere so ob svojem času objektivni Nemci in sosebno tudi Slovenci javno obsojevali. Pa Lahi vse pretrpé, če jim le njih načelniki zvesti ostanejo v brezozirnem postopanji nasproti drugim narod-nostim. V tem pogledu poprek nismo tukaj na boljšem, nego druge narodnosti v Trstu ali na pr. tudi na Dunaji. Zato bi bila toliko veča dolžnost slovenskih raz-umnikov našega mesta, da jo za naprej drugače zasuk-nejo, in to po oni poti, kakor smo jo konec leta 1883. opisali Naše polit, društvo „Sloga" bo . imelo vendar zopet enkrat shod, t. j. napovedan je za 17. t. m. letni občni zbor. Med drugim naj bi se ta zbor ovedel, kaj mu je storiti za goriško mesto ; naj sklene vendar, da se društveni odbor potrudi, kako je s slovenskimi otroci v Gorici, da dobijo tudi ti na mestne stroške šole v maternem jeziku. Statistika, statistika! Znano je, da polit, društvo „Briski jez" je brezvspešno prosilo za posebno sodnijo v Brdih, da si je bila njegova peticija iz-vrstno utemeljena. Spletke naših nasprotnikov in pa morda nerazum in veča ali manja samopridnost lastnih slovenskih sinov so zakřivili, da je bila opravičena prošnja zavrnena. Tu ima naša „Sloga" lepo priliko in nujno dolžnost, da pride tudi ona s svojo peticijo Bri-cem na pomoč. „Sloga" bo imela vsaj nekaj več vpliva, da ji vsaj vzroke povedó, zakaj se branijo, sodnijo v Brdih Slovencem dati ; potem bodo tudi rodoljubi vedeli, kako je treba stvar prijeti. Nikakor pa ni te točke iz-puščati z dnevnega reda, kajti pozneje bo še veliko hujše, če zdaj zamudimo. Znano je dalje, da avstrijske kakoršne si bodi stavbě, zlasti pa železnice se delajo z močmi, kakor jih podjetniki svojevoljno odločujejo in zbirajo. Italijani prihajajo za naše železnice v največem številu, dobivajo najboljše zaslužke, v tem, ko morajo delavci avstrijskih narodnosti brez razločka, med temi tudi slovenski reveži in marljivi težaki daleč v tuje kraje hoditi tudi zunaj mej naše države. Ali bi ne bil čas, da se politična društva poprimejo te žalostné strani občega avstrijskega gospodarstva ter da s peticijami stopijo pred merodajne javne zastope, ki bi vladi naložili dolžnost, skrbeti najprej za zaslužek in kruh domačemu, to je, avstrijskemu delavskemu stanu? Za Primorsko bi bili taki sklepi še posebnoga pomena, in tudi v Trstu bi ne imeli toliko irredentarskih rogoviležev, ko bi ne prihajal človeški materijal v mnogo tisočerem številu ravno v prvo trgovsko mesto našega cesarstva. Jaz vsaj menim, da bi tudi naša „Sloga" lepo zaslugo imela, ko bi s peticijo v tem smislu stopila pred svet. Gospoda, po-svetujte se te dni, da postane za občni zbor našega toliko zastalega polit, društva 17. dan t. m. srečen in plodovit za širše in ože meje naše domovine.
Iz Gorice. (Slovensko bralno in poclporno društvo v Gorici), kateremu je predsednik gosp. profesor Fr. Povše, objavlja sledeče letno poročilo. Drugi redni občni zbor je imelo društvo dne 24. decembra 1882. ; odborovih sej je bilo v minulem društvenem letu 21 ; dne 3. februarija 1883. 1. je priredilo društvo v Stabilevi spodnji dvorani veliko veselico, obsegajočo godbo, petje, srečkanje na dobitke in plesno zabavo ; ta veselica je bila prav močno obiskovana in se je je udeležilo mnogo odličnih gospodov viših krogov; dne 4. marca vršilo se je obhajanje obletnice ustanovljenja društva s tiho sv. mašo pri sv*
Antonu ob 10. uri predpoluđne; istega dne bila je ob 7 Vs uri na večer domača zabava v društvenih prostorih Dne 15. aprila domača zabava združena s tombolo na sklepi neveljavni dobitke :
Po tem protipostavnem ravnanji odbor ni bil sklep čen, ker ni bilo 10 odbornikov navzočih, zato pa so tudi
Predsednikov namestnik ugovarjal je na to. da ome
maja napravilo je društvo izlet v Dornberg
o priliki, ko je imelo tamošnje vinorejsko društvo vin-	njena odbornika ništa izrekla, za koliko č
sko razstavo. Tega izleta se je mnogo društvenikov	stop it a, zatoraj smeta zopet vstopiti, in pa da v smislu
udeležilo, in vsi so bili veselo iznenadjeni ob lepem in	tudi tukaj veljavnega občinskega reda odbornik ne sme
Dne
junija
srčnem vsprejemu po vrlih Dornberžanih priredili so društveniki izlet v bližnji napravili tam prav zanimivo veselico, obstoječo iz godbe
odstopiti brez privoljeuja odborovega in se sme celó pri
Peter, ter so siliti, obdržati odborništvo. z globo v denarjih
in petja
tej veselici se je bilo sešlo mnogo udov
Zastopnik deželnega odbora
Dežman ugovarja
5
sè svojim pohodom počastili so to veselico med drugimi odličnjaki in dostojanstveniki tudi: Njegova ekscelenca gosp. Franc grof Coronini, gosp. deželni glavar Al. vitez Pajer-Monriva, gosp. državni poslanec dr. J. Tonkli in drugi.
temu na kratko, da sta oba omenjena odbornika nazna
Vsakemu, ki je bil pri tej veselici, bode spomin
na njo traj en
Dne
julija obhajal se je godovni dan
nila pismeno svojo odpoved in da je odbor ti odpovědi tudi izrekoma sprejel in odstopivšema sklenil izreči zahvalo za njuno delovanje, odpoved obeh odbornikov pa je bila tudi brezpogojna, tedaj ništa več odbornika in je njuna vabitev
društvenih patronov sv. Cirila in Metoda sè slovesno peto mašo in pridigo ob 10. uri predpoldne na Košta-njevici; popoludne pa je bil izlet v Solkan. — Dne 14
postavne podlage.
sejam in pa njuno glasovanje brez
oktobra priredilo je društvo o
riliki
9
ko je bil novo
imenov
goriški knezonadškof milostljivi dr
Z
vmeščen, v Stabilevi spodnji dvorani na Travniku velik
Prvosednikov namestnik odbora v tej zadevi ni vprašal in te zadeve sploh ni dejal na razpravo, ampak izrekel, da bode vložil svoj ugovor zoper ta izrek deželnega odbora, da to reč konečno razsodi, potem je bode še le spoznal za konečno veljavno.
Potem položi prvosednikov namestnik proračun za
koncert s petjem in godbo. Pri tej priliki napravilo je ieto 1884i na miz0 ter izreče
društvo
Vzvišenosti gosp. knezonadškofu bakljado z
?
da bode zdaj en mesec
godbo ; deputacija odbornikov poklonila se je knezonad
škofu
?
ki jo je prav prisrčno sprejel
Dne 11. nov.
16. in 23. decembra bili
bila je domača zabava;
so podučljivi govori, združeni z domačimi zabavami Premoženje društva znaša 1369 gold. 79 kr., udov svojih
na razpolaganje onih, ki ga hočejo pregledati in še le potem bode se obravnavalo o njem; potem pa dene na razgovor takoj zadevo zarad inženirja Podhagsky-ja.
aro do-
tej zadevi poroča najprej dr. Po kluk sedanjem teku pravde blizo sledeče:
pa štej
303.
Železnikov
?7
Koj tišti dan lanskega poletja, ko je bila prva ob
stan
jan.
{Zima
vreme
zdravstveni ravnava zarad pravde Podhagsky-eve, spregovorila sta s
; nesreće.) Letošnja zima je za naše kraje še začudo ugodna. Ni prehud mraz, snega pa za dober sninec ravno prav, da se zamore dovaževati oglje in lesovj
iz
visocih gorá
Tudi čez vreme se dozdaj nismo mogli
tožnikom nekaj besed o poravnavi, pa ker je Podhagsky zahteval 3000 gold., bil je razgovor hitro pretrgan in pooblaščenca odborová (dr. P ok lu kar in nadinženir
~IHHMÍHHl wĚ■■■B^^l da
W. Stedry) naprosila sta odvetnika dr. Sup ana
>
odveč pritožiti, ker je dosti ugodno, bolj suho
Vre
menik je stal uni teden skoz dva dni celó nad 29 tedaj na najviši stopinji, ki jo doseže
izdela ugovor in nadinženir W. Stedry podal mu je v ta namen prav temeljito in nadrobno sostavljeno teh-
Enako se tudi nično gradivo za ugovor, in tega je odvetnik v nekaj
v zdravstvenem oziru gledé na minuli dve leti
po
hvaliti zamoremo. Predlanskem in lani osorej imela je naša šola izvanredne počitnice, in sicer predlanskem zarad osepnic, lani pa zarad kóz. Letos je v tej zadevi dobro, in so ljudje nekako nenavadno zdravi, kar je tem bolje, ker smo tako slabe sreče, da vkljub prav ugodnih razmer ne morerno dobiti zdravnika za naš kraj in vso
obširno selsko dolino okolice v kroniko „Novic" tudi dve nesreči. Uni teden
tednih izdelal s posebno spretnostjo in tudi potrebno
ojstrostjo.
Za dan 12. septembra določena je bila druga ob-ravnava, ker pa je bil ugovor izgotovljen kasneje, vložil sem ob pravém času prošnjo roka pri predsedniku sodnije.
Ugovor rodil je kmalu dober sad, kar kaže pisanje
za podaljšanje onega ob
Vpisati pa imamo iz tukajšnje nasprotnikovega odvetnika od dne 12. novembra 1883.
v katerem uže ponuja poravnati se z močvirskim
leta
'	57	v	— ' --------- ----- ------ *----7 ' '
našli so streljaj nad Zelezniki v smoljevskem potoku odborom.
mrtvega bivšega lastnika Koclermacovega mlina Gr. F Kazalo je bolj, da je zmrznil, kot utonil
Poročevalec prebere vse pismo in omenja
i
da
Přetekli	se je v tej zadevi posvetoval z nekaterimi tukajšnjimi
petek se je ponesrečil nek odraščen fant v Martinivrhu.	odborniki in za ranenje poprašal tudi odvetnika dr. Su-
Vozečega samotež žagovce (hlôde) zmagala ga je na neki	pana. Poročevalec prebere potem svoje pismo in pa strmini njihova teža, ter zadrvila ga v globoko
grapo
, odgovor odvetuikov, v katerem se je kazalo popolno so je pri tej priči obležal mrtev. Danes so ga nesli glasje v tem, da se tožnikovemu odvetniku izreče sicer
tu skoz na pogreb v sosednje Selce
Ljubljane. (Močvirski odbor) zboroval je
dne
5
dobra volja močvirskega odbora , pravdo končati s po ravnavo, toda ponudbo svojo naj za-se vezalno in do t. m. přetekli pondeïjek, Dnevni red, naznanjen v zadnji ločno naznani nasprotnik, pri tem pa se takoj povdarja številki „Novic", ni se obravnaval ves, ampak samo da bi se močvirskemu odboru mogla v razpravo pripo vprašanje zarad poravnave z inženirjem Podhagsky-em, ročati samo skrajna najniža svota. — Tudi se v od kateri je močvirski odbor tožil za nadplačo 8750 gold. govoru naglaša, da je tožnik v veliki zmoti, ako si do
Začetkom seje prebere predsednikov namestnik Perući pisanje deželnega odbora, v katerem se izre- delà za tukajšnjega močvirja osušavanje proti volji čejo sklepi zadnje seje močvirskega odbora za ne v
mišljuje , da bode ministerstvo njemu izročilo še daljna
odborovi.
lj
zato
ker je predsednikov namestnik v sejo po
Na to omenja poročevalec, da je na Dunaji govoril
1 J a T n V li Ci tu^ IYVJJL JV jJl V/U.O VUUIUV ▼ uuuuvwtxijiv ? UVJV 1/vy	Jl'U VV/ UA1AVUJW	vwTtviVVj	j v	^ uhwja	1
vabil dva bivša odbornika, katera sta pa odborništvo tudi osebno z nasprotnikovim odvetnikom, ki je tudi
državni poslanec. Měnila sta se tudi zaupno, katero
na
odložila in odbor je tudi sprejel njihovo odpoved, sproti pa on ni povabil k seji onih dveh odborniških svoto znal bi sprejeti močvirski odbor, poročevalec rekel
imestnikov, katera sta bila po odstopu prvih pozvana je, da si nikakor več ne upa zagovarjati kakor 1000 gld. v odbor.	k večemu 1500 gold.; na to pa ni prejel daljega odgo
f
vora razun da pride pl. Podhagsky sam v Ljubljano, kar koncem meseca. Onim družbenikom, ki bi pa hoteli
se je tudi zgodilo ; več o tem pa poročevalcu ni znanega. rajši nemški list, pošiljal se
bode

Oekonom"
5
ki iz
Na to prebere predsednik pisanje inženirja Pod- haja na Dunaji. To vkrenil je glavni odbor vsled sklepa hagsky-a, v katerem se izreče zadovoljnega in po vsem občnega zbora leta 1882.
odpravljenega, ako se mu nakaže še zastala kavcija 1600 gold., za vsa druga delà in nadplačila v tožbi na
šteta pa 2000 gold., odbor plača tudi 2 tukajšnja sod-nika in svojega odvetnika.
Gosp. Stedry predlaga to ponudbo sprejeti, dr. Po-klukar misli, da bi se bila dala doseči še niža svota, pa zdaj je uže toliko zavoženo, da se to ne dá lahko popraviti, zato bode glasoval proti predlogu gosp. inženirja Stedry-a, neče pa po sedanjem položaji prigo-varjati tudi drugim odbornikom, da bi glasovali ž njim.
Pri glasovanji bil je nasvet g. Stedry-a sprejet potem z vsemi glasovi zoper dr. Poklukarjevega.
Potem predlagal je predsednikov namestnik, da naj se ministerstvo poljedelstva brezpogojno naprosi, da svoj načrt za osušenje močvirja , to je, veče znižanje
»
(Glavni odbor kmetijske družbe kranjske) zboroval je preteklo nedeljo. Posnetek sklepa o zadevah društve-nega časopisa priobčimo tudi v današnjem listu, poro-čilo o vsej obširni obravnavi priobčimo v prihodnjih
Novicah".
(Knezoškofa ljubljanskega dr. Pogačarja) previ-deli so s sv. zakramenti preteklo soboto zjutraj. Slo-vesnega sprevoda v škofijo vdeležila se je skoraj vsa duhovščina ljubljanska. Po sprejetih sv. zakramentih poslovili so se milostljivi knezoškof od duhovščine v
Slabost
ginljivem, blizo pol ure trajajočem nagovoru, knezoškofa je sicer velika, toda splošni stan zdravja ni
nevarnejše.
(Vcerajšnji mesecni
somenj) bil je za se-
vodotoča Ljubljanice skozi mesto, kateremu predlogu se danji letni čas prav dobro obiskan, ker ne smemo pre ustavlja zastop ljubljanskega města, dá izdelati.
zirati, kako težavno je goniti živino po spolzkih potah.
Temu predlogu ugovarja dr. Po kl u kar, tudi on sicer ni za to, da močvirski odbor pelje oštro pravdo z ministerstvom, čegar podpore bode odbor zmiraj po-
Volov dobro in na pol pitanih pobral je večidel
»
Lah"
in jih popoludne odgnal po tržaški cesti, kjer jih je bilo
videti par sto.
ceno se kmetje niso hvalili. Konj je
treboval, toda po prepriča nji govornika pa se delu za
osuševanje močvirja pa tudi ministerstvu samému veliko boljše vstreže, ako se vsi pomisliki in vsi utemeljeni
bilo malo na trgu in kupec za-nje je bil zopet pogla
vitno „Lah"

kateri jih je nakupil krog petdeset.
(Postni tajnik Josip Cvetnic), naš rojak, imeno
tehnični in denarni ugovori "zoper predlog ministerstva	van je za poštnega svetovalca na Dunaji, kjer uže po
odkrito in brez ovinkov navedejo, konečno izreče tudi	sluje veliko let.
mnenje močvirskega odbora, posebno tehnično izvedenih	_ (j^. Konsehegg) ; ces. kralj, notar v Kranji
odbornikov in se slednjič izreče pričakovanje, da bode	Umrl je včeraj v 72. letu starosti. Prejšnji teden pa ta-
ministerstvo vedelo oceniti vse pomislike in ukreniti	mošnji odvetnik Ogrinec. Za naše mlajše pravnike
>
ono, kar spozna za najboljše, posebno pa se še mini jsterstvo naprosi, ako bi samo hotelo oddati izdelavanje svojega projekta, skrbeti za to, da močvirski odbor ne pride zopet v položaj, v kakoršnem je bil ravno sodaj,
sta tedaj prosta dva města v Kranji.
ob
da
se moral zopet pravdati zarad nadplač, ki žugajo
konečno zeló oslabiti uže tako mali močvirski zaklad.
Tem ugovorom dr. Poklukarja pridružil se je tudi
(Matiee slovenske odbor) zboruje danes popoludne uri. Obravnaval se bode sledeči dnevni red: Potrjenje zapisnika o LXI. odborovi seji. Branje zapisnika o XIX. rednem velikem zboru
»
Matice Slovenske
u
Stedry
?
pa pri glasovanji bil je z vsemi zoper tri
glasove sprejet predlog predsednikovega namestnika, in bil zavržen predlog dr. Poklukarjev.
Koj na to pa predlaga predsednikov namestnik, ministerstvo naprositi, ako bi bile pri izpeljavi načrta zni-žanja vodotoča Ljubljanice skozi mesto (po projektu ministerstva) vendar-le zapreke, dati izdelati tudi še načrt, po katerem bi se poleg projekta Podhagsky-a gledé Ljubljanice razširil vodotoč Gruberjevega kanala.
Temu predlogu formalno ugovarjata dr. Poklukar in Stedry trdeča, da se ravno s tem predlogom ometa va ravno sprejeti prvi predlog, da se pa ravno na ta predlog lahko ozira, ako se sprejme predlog dr. Poklukarjev, razširjen še z ravno zaslišanim predlogom.
Vsled teh ugovorov preklical se je ravno prej sprejeti prvi predlog predsednikovega namestnika, sprejel pa se je soglasno drugi predlog z nas vetom dr. Poklukarjevim in po tem bilo je zborovanje sklenjeno.
Naznanila prvosedstva.
Volitev prvosednika, njegovih dveh namest
nikov, blagajnika in pregledovalca društvenih računov.
Volitev odborovih odsekov.
6.	Poročilo tajnikovo, oziroma knjižni čarj evo dobi od LXI. odborovo seje.
7.	Poročilo o knjigah, katere bode „Matica Slo venska" izdala.
o
8. Poročilo gospodarskega odseka. . Posamezni nasveti.
(Zahvala.) Odbor gospij za napravo obleke ubogim učencem in učenkám tukajšnjih šol spolnuje pri-jetno dolžnost, slavnému vodstvu kranjske hranil ni ce v Ljubljani izreči javno najtoplejo zahvalo za
velikodušni dar 250 gold.
(Slovensko gledalisce.)
nedeljo se je v dobro
obiskani hiši predstavljala „Marijana", slika iz ljudskega življenja, in pripoznati moramo, da so nas igralci jako iznenadili, ker igralo se je prav izvrstno, vsi igralci so (Druzbenike c. k. kmetijske družbe kranjske) opo- bili svojih nalog popolnoma vešči ; posebno pa nam je zorujemo na sklep glavnega odbora, po katerem dobi- ta večer dopadla gospodičina Vrtnikova, ki je imela na-vajo oni družbeniki, kateri svoj letni dónesek za logo Marijaue, bila je res biser tega večera; tudi gosp. družbo o pravém času plačajo, „Novice" za en gol- G-orazd je jako dobra moč našega gledališča, ker on je
dinar ceneje, kakor je pa naročnina sploh, ravno tako	igral svojo nálogo tako izborno, da se boljega nismo
je onim družbenikom, kateri so „Novice" uže naročili,	nadejali, sploh pa moramo reči, ker nam prostora pri-
plačati samo en goldinar letnega dones ka,	manjkuje za daljšo kritiko, da smo bili s to predstavo ker se jim en goldinar naročnine všteje.
Drugi
družabniki pa, kateri si ne naročijo „Novice", dobijo, ako hočejo in ako letnino plačajo, o pravém času po-
povsem zadovoljni. Vidi se toraj, da se naše drama tično društvo zares trudi, da občinstvu v vsakem oziru
ustreza
»
zatoraj želimo
?
da bi tudi naše občinstvo
seben list kmetijske družbe, ki bode izhajal po dvakrat zmiraj tako v obilném številu obiskovalo naše domače na mesec in čigar prvi dve številki priđete na svitlo talije hram, kakor je to bilo v nedeljo.

(Pobirki iz Časnikov.) Izjava narodnega kluba pogodbe z Ogersko, pri vsem pa so zavlekavali raz-deželnih poslancev bila je v političnih krogih sploh spre- pravo nalaš za to, da bi med tem pretekla kazen jeta dobro. Ako se narodne naše tirjatve nekaterim izklučenja Starčeviča tako, da bi tudi on sam še za
naših zde presplošne, tedaj prezirajo
>
da je
avno na
gromel nad vlado.
Med govori Starčevičancev ni
šim državnim poslancem dan nalog, pri vladi naznaniti bilo v zbornici ne bana ne zastopnikov vlade.
one nadrobnosti, ki so same po sebi razumljive
ako
Pri narodni stranki in zmerni opoziciji napravilo izjava zahteva, naj se s Slovenci zunaj kranjske dežele je zeló dober vtis, da je v Krajini odpravljen kraljev ravna vsaj toliko enakopravno, kakor z Slovenci na komisarijat in je tudi tam vsa uprava v rokah odgo-
Kranjskem
Da našim nemškutarjem izjava ne bo vornega bana.
po volji, to je razumljivo samo po sebi, da pa teme
ljitega ugovor
nimajo
i
kaže to, da se popnjemajo
Oserska.
votlega zanikavanja kompetence naših poslancev
Mi
slijo
5
da
vprašali samo, jjeli nasprotniki naši ne mi-državne temeljne postave vendar-le enako
veljale za vse narode, in pa da ima njihovo izvršitev
pravico zahtevati
k državljan, toliko bolj skupina
zaupnih mož cele dežele?
Danes ne dopušča nam prostor obširneje govoriti o vsem, česar bi bilo omeniti na tem mestu ; vendar pa
si štejemo v dolžnost, ne popolnem prezreti kos stavka, koj o začetku programa našega najnovejega političnega tednika, ne prihaja nam od nikoder upanje
itd
Ne
Krog postave o judovskih zakonih vrti se sedaj tukaj vse politično borenje in vse kaže, da bodo škofje umaknili svoje nasprotovanje ter da
Tisza zmaga s postavo tudi v gosposki zbornici. Nemški naši liberalci hoteli so tudi pri ti priliki razdvojiti našo in ogersko vlado s tem, da so razglašali vdeležbo ari-stokratov tostranskih pri glasovanji zoper vlado Tiszino. — Pa Ogri so kmalu spoznali vso sleparijo — in s tem je bila vničena tudi ta najnovejša nakana Chlu-mezki-eve klike.
Francoska. — Vojska francoska v Tonkinu ni med tem nadaljevala vojskovanja, ker so se vse raz
zdi se nam potrebno, razpravljati te stvari, ker se nam
ne zdi mogoče, da bi se v glavi slovenskeg tika mogle roditi take misli, tako malo, kakor bilo mogoče najti med našim narodom
pol
mere prav srečno obrnile na boljše, ker hoče novi kralj Anamski po vsem veljavno spoznati pogodbo od 25.
je
avgusta
?
in je tudi Ki taj ska Francozom ponudila
Samo eno
prošnjo dovoljujemo si danes do novega našega časnika
Naj se
d
J
pro tnikom
m
podajati tako nevarnega orožja zop
na
posredovanje Angleške ali pa Severne Amerike.
Ruska. — Nihilisti proglašajo, da je bil načelnik
tajce policije, polkovnik Sudejkin, usmrten vsled smrtne sodbe eksekutivnega odbora. Izdajalec njegov bil
9
P
š
danj

s težkim trudom je zasačen nihilist z imenom Degajev, ki se je na
videz
priborjeno
5
aj
koliko boljše stanj
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
Cesarica s princesinjo Valerijo, pa
janu-
to
Dunaja.
tudi césar in več nadvojvod obiskalo je dne arija tukaj otvorjeno razstavo kuharske umetnije,
je, jedil in pijač.
Přetekle dni bival je tukaj ogerskega minister
stva predsedniK Tisza in bil v avdijenci pri cesarji in
kazal izdajalca nihilistov, zato ga je Sudejkin rabil za agenta zoper nihiliste, dokler ga ni sam izdal mašče-valcem. — Te dogodbe opravljajo časniki tudi v zvezo z zadnjo boleznijo carovo , ker trdijo, da so po umoru
Sudejkinovem nihilisti v roke dobili vse njih zadevajoče
tajnosti in da se je zato morala iznajti bolezen cara, da se je odlog vrnitve njegove v Petrograd čednejši
prikril pred svetom.
Temu nasproti pa naznanjajo
današnji telegrami, da se car z vso rodovino vrne te
dni naáaj v Petrograd.
Španjska
Francoski časniki pripovedujejo, da
pri cesarjeviču, pri ministru vnanjih zadev grofu Kal- se v severnih španjskih provincah zopet skrivaj priprav
noky-u, pa tudi pri papeževem nunciju. Gotovo je je razun tekočih vladinih opravil tudi délai za to
5
da da
ljajo republikanci
nister vnanjih zadev, da pride druga edina, in zato
zbornici „Cortes" žugal je mi
jo i<\£jLIJU iQAULiii Yiauium vjJiaYxi iuui uciai juu. KV , vac»» ——-— —--j— ---, ,	«1 u^u- vuiu<„», , IJJ
odpravi zapreke zoper postavo o zakonih judov s kri- močna stranka (konservativna) na krmilo, ako bodo
stijani, katero mu je prvič zavrgla ogerska zbornica.
g
osposka
beralci še dalje tako upili. To je neki zeló osupnilo
liberalce
Dnevni red za sejo državnega zbora dne 22. ja
Amerika
Iz Filadelfije se naznanja, da name
nuarija je uže razposlan in razpravljalo se bode: Prvo rava kongres pooblastiti predsednika združenih držav branje predloga Steudelnovega, da se smejo na Dunaji da sme prepovedati uvažanje vina, likerja in druzih iz
?
po prosti volji tudi sežigati mrliči. 2. Prvo branje pred- delkov iz onih držav, katerih vlade bi prepovedale uva
loga Richterjevega, po katerem se še bolj omejijo izvr- žanje amerikanskega nasoljenega mesa
silne rubežni in prodaje premakljivega blaga,
posebno
za oko
Tedaj oko
gledé rokodelcem potrebnega orodja in kmetom potreb-
aega mventarja.
Nadalje pa še predloga grofa Wurm
branda zarad vpeljave nemščine kot državni jezik in predlog Herbstov zarad jezikovne naredbe za Cesko.
Dne 4. t. m. nastal je ogenj v onem delu cesar-jevega dvora, v katerem biva cesarjevič, pa ogenj samo v dimniku pogasila je požarna bramba v času pol ure.
Solnograški poslanec Lienbacher obrača se bolj in bolj na stran levičarjev, najprej zapustil je klub Ho-
Zitna cena
y Ljubljani
januarja 1884.
Hektoliter: pšenice domaće 7 gold. 96 kr.
banaške
8 gold. 64 kr.
50 kr.
turšice 5 gold. 40 kr.
V •
sorsice
6 gold
#
rži 5 gold. 20 kr.
ječmena 4 gold. 23 kr.
henwartov, potem tudi kljub Lichtensteinov, zdaj je začel prosa 5 gold. 20 kr.
govoriti zoper Oehe in Galicijane.
Hrvatska. — Pri obravnavah deželnega zbora napadali so poslanci opozicije z vso strastjo poprejšnjo vlado
ajde 5 gold. 20 kr.
ovsa
2 gold,
90 kr.
Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kiiogramov.
j
novega bana, so zanikovali veljavnost državne
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.