' i’ ■ - L? :3 d ISSN 0351-6407 770351 640019 VE^IK VISTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VBTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES Čestitamo ob dnevu samostojnosti! CREDHANSTALT Banka uspešnih__ M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21780 mI»!eol^7?«^^*g3»^W^r^oC5w^JL^S^TR5»^»x^^Ts!l N|N|O^ m i OUALIFIED DEALER AKCIJSKA PRODAJA RAČU N ALNI KOV svetoval^ in ptodnja mobitel DC M Sobota * Lendavska 19/b tel.7O69 / 32 724 [Mursko Sobota, 21. decembra 1995, letoXLVti,st.51, cena 150 Sif H. . ^!5 f' '1 5. 15, ?’ -1 '£limo vam spokojne božične praznike med vsemi, kijih imate radi! UGODNA POTROŠNIŠKA POSOJILA KREKOVA BANKA Krekova banka, d. d.,_Maribor. PE Murska Sobota, Ulica arhftekta Novakajj A-f‘^r/VI£ai BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 199^ »Hotel me |e zadušiti z zeljno glavo« Kmetijsko goi orstvo Cmcije prekrila debela snežna odeja in zakoj je pristalo v stečaju s fZ 3 H ne fC o* i u. Soboška bolnišnica se duši v 200-miliionski izgubi I VREME Ob koncu tedna bo oblačno, možne so manjše padavine. Vestnikov koledar 21. dtcembar, četrtek, Peler 22. december, petek, Demetrll 23. decmber. eebcts. mrtor 24. december, ecdeUa. Eve 25. december, ponedeljek, božič 26i december, torek, dat samostelnesll 21, december, sreda, Janez Pregovor Svati dan vetrovno, k teti bo sadja polno. Ženske ustavimo AIDS, ljubimo se s prijateljico, pravijo v naši prestolnici V Vestnikovem božičnem intervjuju ljubljanski nadškof in ^metropolit dr. Alojzij Šuštar pravi: »Nismo še zreli za pravo demokracijo « UMib^nvIevili ^WMWf WiB VOBB 0d Murske Sebele Kljub epidemiji gripe je šla stavka zdravnikov mimo nas kot enodnevna vročica. Po odzivih smo navadni smrtniki stavko sprejeti in kijub prej omenjeni epidemiji so se tudi pacienti odtočili za postni dan v ambulantah in bolnišnicah. O tem ali so ati pa še bodo z nadaljevanjem stavke uspeli dobiti od države tisto, kar jim gre, je stavka kljub vsemu ponovno odprta rane tranzicijskega časa in pokazala na kratko pamet države in njene birokracije. Ob tem je nepomembno, da so tudi zdravniki posredno del državnega aparata kot delavci v javnih zavodih, državni upravi in lokalnih skupnostih. Zgled zdravnikov namreč ni prvi, ki nam kaže, kakšen odnos ima država do lastne pameti in s tem tudi do lastnega razvoja. Mimogrede, predmet tega pisanja ni stari družbeni red. Po prehodu v zgodnji kapitalizem se je pod krinko tržne naravnanosti in privatizacije (tudi divje) najprej otresla pameti znotraj podjetij. V teh je bila takrat povsem zanemarjena klasična strukturna organiziranost podjetja, ki ne gle- de Ormei« ranje driave pocenile. Posledično pa je zaradi omejene velikosti vreče seveda nekje morala sekati in sekata je ali pa seka ponovno pri pameti. In v zdravstvu ali šolstvu je koncetrirana pamet, ki je posredno še kako pomembna za uspešnost države kot celote. Da pa bi oprala svojo odgovornost in odnos do pameti pod državno kapo, jo vso trpa v isti koš, nasproti pa ji postavi paradržavne inštitucije kontrole in plačnika te pameti, Zdravstveno zavarovalnico namreč. Ta pa kot vreča brez dna iz teta v leto bolj pritiska na zavarovance na eni strani, na drugi pa omejuje zdravstvo. Kajti v osnovi bi država svojo pamet (mislim zdravnike ali šolnike) morala vsaj tako dobro plačali, da bi ljudje brez večjih stresov lahko preživeli štiričlansko družino kot to lahko v Evropi. Pa ne, kajti če jim že tega osnovnega dela ne plača kol bi bilo potrebno, naj bi jim vsaj pustita zaslužiti z delom prek normativov. Toda ne, paradržavna institucija jim je predpisala, kot sami predpisujejo, recept, koliko lahko delajo, da bodo sploh plačani. Ukrep Le pripameti smo kratki de na dpnašnje definicije vodenja kljub vsemu funkcionirajo v obliki piramide z jasno definirano sestavo zaposlenih od ncdvišje do najnižje ravni. Spoudarjenjem »mobitele vodenja in »bultčne-gae marketinga kot tudi privatizacije kot edinega kriterija uspešnosti podjetja so se podjetja otresala tehnične pameti kot hruška svojih zrelih plodov. Eden od načinov so bde nizke plače in potem so delavci počasi odhajali. O rezultatu pod črto ni potrebno posebej pisati. Ko Je ta val odplavil, kar je po tej poslovni filozofiji moral odplaviti, je država tistih nekaj, ki omenjene zakonitosti niso upoštevali, sama zategnila s plačami in tudi prispevnimi stopnjami, tako da tudi ti danes izgubljajo sapo. Vzporedno s tem pa je kompenzirala zaprtje produktivnih delovnih mest z odpiranjem novih vvisokoproduktivnih« delovnih mest v državni in paradržavni upravi. Sem štejem tudi lokalne skupnosti, ki so prispevale levji delež k povečanju zaposlenosti, čeprav naj bi »pisarn iškoe funkcioni- je podoben tistemu, ki v Evropi stimulira zmanjševanje presežkov v kmetijstvu. In kaj bo, Če smo še naprej cinični, ko bo uveljavljen nov zakon o dohodnini in se bo med drugimi prijavljenimi »fu-šarji«, ki jih bodo naznanili sosedi, znašla tudi cela vrsta zdravnikov. Ja, takrat pa bomo začeli moralizirati. Kol so to nekateri že začeli ob namigih na dodelan sistem podkupovanja za ta ali oni specialistični pregled in je nanj opozoril eden od priznanih slovenskih zdravnikov. Vzporedno s prej omenjenimi odkloni pa se državna birokracija bohoti predvsem na lokalni občinski ravni, kjer se nihče preveč ne ozira po zakonu o delavcih v javnih službah in kjer si amaterski župani izplačujejo najmanj take neto honorarje, kot so zdravniške brulo plače, ali npr. državni svetniki, ki prav tako ob svoji neprofesionalnosti s svojimi nadomestili in vsemi dodatki krepko presegajo zdravniške plače. Pa naj še kdo reče, da država ceni svojo pamet! J. VOTEK CpJ i l\\ ■■ : 1 ■■'■ ■'^■■' 1 V-^ 'A l^aJ 2 vestnik, 21. decembra 1995 Aktualno okoli nas v »in O S O »Bejgli«, nogavice in petarde kaj iščejo ljudje po trgovinah za darila. Medtem ko novopečeni bogataši iščejo predvsem izdelke luksuzne kategorije, kupuje večina prebivalcev praktične stvari, ki jih družinski člani pač potre- nogavic, kakšen robček ... ali niti tega ne. čeprav sl tudi civilna družba prizadeva, da bi pomagala tem ljudem. Vedno več je takih organizacij, društev in tudi posameznikov, ki z organizira- / ‘ w Božič, čeprav ni največji praznik krščanskega sveta, je bil na .Madžarskem tudi v t. i. komunističnih časih praznik. To se pravi, da sta bila 25. in 26. december dela prosta dneva tudi takrat. Sicer pa je ta praznik dobival ob prvotni krščanski vsebini tudi nekatere nove pomene. Neverni ljudje ali tisti, katerim se zaradi svojih funkcij in interesov ni spodobilo verjeti, so ta praznik praznovali kot dan družine, ljubezni in miru. V takih družinah je bila žalostna večinoma le babica, ko njenim vnukom božične jelke in darila ni prinašal Božiček, temveč dedek Mraz. Kot jih je prinašal po vseh vrtcih, šolah in drugih inštitucijah. v / ' 1 forintov in tudi medvedka, ki ga je neka deklica že »prerasla«. Se ve, da Madžari radi dobro jedo, čeprav ne preveč zdravo. To velja tudi za božične praznike, Na dan pred božičem Je ------- post, zato se ponava-, I di pripravljajo ribe _ na razne načine. Po nekaterih pokrajinah se pripravi za božic-no kosilo sarma, zadnja leta pa vedno pogosteje pečejo pe- ro. Med pecivi morata biti obvezno makova in orehova pogača, t, i. »bejgli*' Tn kje bodo Ma- Toda božič smo praznovali vsi s postavitvijo jelke 24, decembra, s polnočnico, katere so se udeleževali tudi tisti, ki se jim sicer ne bi spodobilo, zato so stali v bolj skritih kotičkih cerkve ... Zadnja leta Jelko spet prinaša Božiček. Za to drevesce pa bomo letos odšteli lepo vsoto na tržnicah ali prodajnih mestih. Najbolj žalostno pri vsem tem Je, daje praznik rojevanja obenem smrt gozdov. Vse večkrat se namreč dogaja, da nekateri trgovci in vel e prodajalci poskrbijo za »zeleno blago« s »črno poseko«. Tako oropajo cele gozdo- ve, kajti nekateri se Jih lotijo na prav barbarski način. Posekajo velike smreke in odžagajo ter odpeljejo le lepe vrhove teh dreves. Zato imajo v tem času gozdna gospodarstva posebne varnostne ukrepe. Razslojevanje madžarske družbe se pozna tudi po tem, kakšne vrste smreko si lahko posamezniki privoščijo, kajti za 2-do 3-metrsko srebrno smreko je treba odšteti po več tisoč forintov. Še opaznejša Je razlika med novimi bogataši ter t. i. srednjimi sloji (da o siromakih sploh ne govorimo), če pogledamo. džari preživeli nsj’ daljšo noč v letu? Večina se bo posla' vljala od starega leta v krogu domačih ah ■ Tudi na monoštrski tržnici kupujejo večinoma Avstrijci. prijateljev. Silvestre- vanje v kakšnih bolj' šib hotelih si lahko privoščijo le tiso t J ■ šf / debelimi denarnica' s mi. kajti večerja programom za dve osebi stane približno 250 do 350 DEM, W pa Je povprečna irte-sečna plača na Mad' Žarskem. Od 20. decembra e? S 3 O Sneg od Dunaja do Sarajeva Smiljan seje na Dunaju Že kar udomačil. Pred tremi leti, ko so mu starši omogočili varno pot iz sarajevskega kotla, se sicer ni kot velika večina običajnih pregnancev beguncev znašel v enem od tipičnih zbirnih središč za begunce iz Bosne in Hercegovine, saj je imel na Dunaju sorodnike, ki so mu lahko priskočili na pomoč, vendar tudi njemu ni bilo prizaneseno s plezanjem prek gore papirjev in zagotovil o finančnih, jezikovnih ter drugih bivanjskih sposobnosti, potrebnih za »prostor pod avstrijskim soncem«. Sedaj je Smiljan ponosni imetnik indeksa dunajske ekonomske univerze, kar mu sicer prinaša vrsto socialnih ugodnosti, vendar je to za dostojno življenje mladega študenta največkrat premalo. Navada tukajšnjih študentov.je, da si velika večina služi denar za večerno pivo v družbi s prijatelji še z občasnimi zaposlitvami. Logika subjektivnega individualizma, prevladujočega v tržnih gospodarstvih, ki jo na opisani univerzi prodajajo kot nekaj, o čemer ne gre dvomiti, da velja, je na mojem prijatelju Smiljanu že pustila prve »sledove«; tako je fant že delil reklamne letake pred univerzo {40-60 šilingov na uro), delal kot natakar v gostilni in turistični kmetiji v bližnjem Grinzingu (50-80) ter se tudi že poskušal kot »barkeeper« v nekaterih dunajskih nočnih lokalih. Po podpisu mirovnega sporazuma v ame- riški vojaški bazi v Daytonu bi bilo zanimivo, da bi dunajski študent po poreklu iz Sarajeva začel razmišljati o tem, kako bi lahko pomagal svoji mladi državi, pri tem pa seveda še sam kaj zaslužil. Razmišljanju v smislu subjektivnega individualizma bi torej moral pridružiti še logiko zgraditve lastne domovine ter si tako pripraviti teren za eksistenco tako v tujini kakor tudi doma. Vendar ni tako. Tako Smiljana kakor tudi veliko večino mladcev iz Srbije in Črne gore, ki so pobegnili pred grozotami, ki so jim bili - ali pa so imeli srečo in so se jim izognili - priče, »posli stoletja«, ki jih obljublja obnova nekaterih delov nekdanje »Juge«, kratko malo ne zanimajo kaj preveč. Za praktičnega in pragmatičnega vrstnika na ekonomski univerzi iz Makedonije, Hrvaške ali Slovenije, je takšno početje nerazumljivo, Ali so mogoče fantje, ki imajo tako »besne veze« v Sarajevu izgubili občutek za realnost, ki se v tem primeru imenuje »cash«?! Nikakor ne. Izgubili ga niso, vendar jim je razumevanje le-tega nekoliko (za)moteno. Smiljan in prijatelji so se namreč priložnostno zaposlili pri dunajski komunali, in to pri zimski službi za čiščenje snega. Pogodba določa nekako takole: potencialni čistilec mora biti na voljo 24 ur na dan {in na noč) pet mesecev, od novembra do marca, ter za to dobi 35 000 avstrijskih šilingov. Zimska služ- Izdaja Podjetje za infonniraitje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Stefan Cigut. Zlatko Edih, mag Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Crerbuštvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovomeea urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko. Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše. Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Jiihnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 12 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1995 je 1.900.00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za P PNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja .Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. I. 1992 sc šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. ba ga opremi s primerno opravo, med katero med drugim sodi tudi »piskalnik«, to Je napravica, ki ga v primeru snežnih zametov na dunajskih ulicah prebudi iz sna oziroma ga potegne iz udobnega sedenja v topli predavalnici in vrže v kruto zimsko realnost. Racionalna pričakovanja mojega znanca Smiljana so zelo enostavna: na Dunaju v zadnjih dveh letih ni bilo veliko snega, tako da so fantje v prejšnjih letih lahko v povprečju zaslužili tudi do 140 šilingov na uro. Špekulacija torej, ki se v tem letu nikakor ne bo uspešno izšla, Slovenec in prijatelj Jaka iz Ljubljane, sicer navdušen bralec Nobelovega nagrajenca za ekon o mijo Beckerja, pravi, da vsi ti simpatični kolegi in kolegice iz Bosne »pate od balkanske bolesti« ter simptome te bolezni pojasni z v strokovnih krogih še neuveljavljenim izrazom »boli me kurac za sve«. Torej s splošno nezainteresiranostjo za vse, kar je in kar se dogaja tam spodaj. Po treh in več letih avtogenega treninga s poudarkom na posebno naporni vaji, imenovani »čimprej pozabiti vse skupaj«. Je takšna pasivnost tudi razumljiva. (Tudi) dunajski psihoanalitiki bodo imeli še dolga leta dovolj dela z raziskavo sindroma »večnega tujca«, zimska služba pa dovolj študentov, ki bodo poskušali špekulirati na zimski »borzi dela«. K čimprejšnjemu vračanju bosanskih pregnancev na njiva »stoletna ognjišča« so pripomogle tudi zadnje volitve v avstrijski parlament. Nekatere konzervativne stranke so lovile ~ čeprav zelo neuspešno - glasove tudi s politiko vračanja 80 000 beguncev iz nekdanje Jugoslavije, ki sedaj prebivajo v Avstriji. Po uradnih podatkih Je samo še 20 000 takih, za katere mora skrbeti avstrijska država, drugi so si našli zaposlitev, s pomočjo poroke z avstrijskim državljanom ali državljanko pridobili državljanstvo ali pa so za svojo eksistenco poskrbeli na kak drug način. Malo Je torej verjetnosti, da se bodo tisti, ki so se v Avstriji »znašli«, tudi vrnili na svoj rodni dom. Razen seveda kot turisti smučat na Jahorino in Trebe vič. bujejo. Večina teh ljudi kupuje na priložnostnih sejmih pri Kitajcih, Poljakih in Romunih, kajti njihove cene so precej nižje kot v državnih trgovinah, da o butikih sploh ne govorimo. Sicer pa je kakovost tega blaga več kot vprašljiva. Prav gotovo bo ob letošnjem božiču tudi dosti takih, ki bodo dobili za darilo le par njem dobrodelnih prireditev zbirajo sredstva in darila za čedalje širši sloj družbe. Med njimi je veliko cerkvenih in karitativnih organizacij, najbolj odmevna pa-je akcija športnega uredništva madžarske televizije, na kateri zbirajo darila za družine z več otroki. Med pošiljkami najdemo pakete s športno opremo znanih firm v vrednosti več sto stisoč do 2. januarja so v šolah božične počit niče. Med tem časom bodo ulicc glasne od pokanja petard. , Kljub strogi carinski kontro-i je tega blaga na madžarskih trt' nicah iz leta v leto več, Rot J® tudi vsako leto več pohabljeni otrok in mladih. Takih, katernn novo leto sploh ne bo srečno. MARIJANA SUKlC ANDREJ HORVAT /z Zagreba piše Bakalar in Lucijina pšenica Drugi dan letošnjega adventa so v hotelu Scan-dic Crovvn v Stockholmu pripravili »svetovno prvenstvo v okraševanju božičnih (ali novoletnih) dreves«, prvo mesto pa je zasedla Hrvaška, ki se je podobno kot zadrtja tri leta na tekmovanjih za mis sveta v južnoafriškem Sun Cvtiju vedno prebila v /male. Tokrat so svetnik hrvaškega veleposlaništva na Švedskem Mirko HntpelJ, tajnici Angela Ilič in Kruna Mandunič svojo Jelko okrasili z lutkami v zagorskih narodnih nošah in samo še z enim nacionalnim izdelkom - »z lecetarskim srcem« iz zagrebške okolice. »Hrvaško drevo je elegantno in skladno okrašeno, daje toplirio tradicionalnega božičnega ugodja in kliče k spravi,« so zapisali ob razglasitvi rezultatov nenavadnega tekmovanja. Prav sprave pa so v predbožičnih in prednovoletnih dneh Hrvati nemara še bolj potrebni, kot so je biti med rkvene miši. V naši družini ne čutimo kakšnega večjega pomanjkanja. Toda več kot tradicionalnega božiča si ne moremo privoščiti,« mi je pojasnil tnoj zagrebški sosed Ivan Simunovič, ki se je pred dvema letoma upokojil kot pomočnik ministra za okolje in dobiva mesečno okoli 600 nemških mark pokojnine. To pa je za hrvaške razmere veliko. Sicer dobro založene trgovine so povsem izpraznjene, kolone vozil pa se vijejo proti hrvaško-slovenski tn zlasti hrvaško-madžarski meji. Nekdo je izračunal, da pustijo Hrvati povprečno na dan čez meja okoit 10 milijonov nemških mark. V primerjavi s prejšnjimi prazniki so trgovine z živili slabše založene s pit" sušenimi lososi ali polenovkami, ki so na sveb večer glavna/^' d sleherne hrt-aške družine ob morju, ta tt' adicija pa se N prenesla tudi f notranjost fSl' vojno leta * 1991, kajti v p' * odaptonskem obdobju niso popolnoma skrhani le odnosi med hadezeje-vci in opozici- vaške, H «7^ pa na morje setev pšenice *' steklene posti' de ali lončki’ K, ki ob copb^ Milenko Smoje: »Božič brez bakalarja je kot morje brez rib.« jo, temveč tudi med ljudstvom in oblastjo. Prvi kličejo Tudmanu in njegovim »izdajalci in lopovi«, drugi se bahajo, da so si ustvarili raj na zemlji. Pravzaprav imajo oboji prav. Oblastniki so se tudi letos potrudili, da daje zunanji blišč zlasti na mestnih ulicah večjih hrvaških mest videz »nepopisne sreče in zadovoljstva*, kot so sporočili na lokalni zagrebški televiziji OTV. Eden najiepših zagrebških parkov na Zrinjevcu je okrašen in razsvetljen podobno kot Elizejske poljane v Parizu. »Res se počutim, kot bi bil v Parizu, a to ni reklama za Zagreb. Vonj po bakalarju in Lucijina pšenica na naših oknih in pod božičnim drevescem predstavljata našo tradicijo,« pravi vsestranski umetnik in posebnež Tomislav Gotovac, ki je pred kakimi desetimi leti opozoril nase prav ob božiču, ko je v »Adamovi obleki«, se pravi gol, tekal po središču Zagreba in nato ob studencu Manduše-vac priredil britje svoje brade, kije segala do tal. »Lahko bi rekli, da so danes ljudje suhi kot ce- pečeh v nekaj dneh vzklije la do božiča zrase do 10 centimetrov visoko, »Če na sveti večer ne biJ^' del bakalarja, potem bi mi do naslednjega božicb leto šlo v nič,« mi je nekoč pojasnil znani dalmattt>' skl humorist, oče uspešnih televizijskih nanizattn Malo in Veto misto Miljenko Smoje, ki na žalosl ti! dočakal letošnjih praznikov. Posušeno polenovko]^ treba nekaj dni namakati v vodi, nato pa jo pt^‘‘ । kuhanjem nasekljati na majhne koščke, fčsaka g^ spodinja ima svoj recept za bakalar, svoje začitnbe, med katerimi ne sme manjkati lovorjevega lista ib rožmarina. Bakalar se kuha 2 do 4 ure in na koncu, podobno kot naš bograč, zgosti s krompirjatb (na otoku Braču mu dodajajo tudi nekaj vina, tta Tisu ga zgostijo z bešamelom itd ). Dalmatinci ugotavljajo kakovost bakalarja celo po vonju, ki ostane tudi t dobro prezračevani kuhinji Še nekaj dni, ponekod celo do novega letn-Kot je lahko slišati, bosta povprečni hrvaški družin^ ozelenela pšenica pod božičnim drevesom in bakalar na mizi letos edino pravo zadovoljstvo. PETER POTO&!^ vestnik, 21. decembra 1995 3 Aktualno doma Občinski svet Občine Radenci sprejel uredbo o taksah za obremenjevanje okolja, pravilnik o štipendiranju, odlok o oskrbi prebivalstva s plinom in sklepe o delitveni bilanci Boj za nasledstvo se nadaljuje J Radenskim svetnikom so se tokrat pridružili tudi državna poslanca Feri Horvat in Jožef Kocuvan ter državni svetnik Andrej Hrastelj Najbrž se k še malokateri občinski svet pri nas seli Iz kraja v kraj, ko Ima svoje seje, kot to počne radenski. Po eni strani so prisiljeni, saj še himajo urejene lastne sejne sobe v občinskih prostorih, ki so jih kupiti v Mslovno-stanovanjski stavbi v Radencih, po drugi strani pa tako delajo namenoma, da bi se svetniki lahko kar najbolj neposredno seznanili t dognanji in problemi v posameznih krpjih občine. In menda bo tako *9
  • i ne bilo celibata, vsaj tako **togoče večkrat slišati. Čez brali, da so v.dr-'j* zbrali več stot is oč podpisov n^^pravo celibata. Marje živ-v zakonu tako pohujšljivo, da poročeni moz ne bi smel darovati maše? Saj ne, da bi koga ob.sojal, ampak sedanji neporočeni duhovniki tudi niso svetniki. Bo torej po vašem mnenju Cerkev kdaj v bližnji prihodnosti dovolila, da bo duhovnik tudi poročen in zgleden zakonski mož? Zgled za to so lahko diakoni, mar ne? Skoraj ne upam pa si vprašati za mnenje o ženski duhovnici, čeprav v Prekmurju eno imamo -evangeličansko. I. 1(- ' »Precej stvari je pomešanih med seboj, deloma so vprašanja tudi nejasna. Nujno je pošiljati misijonarje v druge kraje, saj se mora vsaka krajevna cerkev čutiti odgovorno za vesoljno Cerkev. Drugod je pomanjkanje duhovnikov še veliko hujše kot pri nas. Ali bo več duhovnikov, če Cerkev odpravi celibat, je težko reči. V protestantski Cerkvi prav tako vlada pomanjkanje duhovnikov,čeprav se duhovniki lahko poročijo. Verjetno je res, da bi se marsikdo odločil za duhovniški poklic, če bi bil lahko hkrati poročen. Ne gre za to, da bi se poročali že posvečeni duhovniki, ampak gre le za to, da bi poročene može posvetili v duhovnike, kot je to danes pri diakonih. J!e gre za lo, da bi se poročali že posvečeni duhovniki, ampak le za to, da bi poročene može posvetili v duhovnike, kot je to danes pri diakonih. UGODNO; troktor SAME 35 A-valjni motor, pogon no vso Štiri kolesa, hidravlični volan, CENA 15.380 DEM .Ljudske zahteve’ v Avstriji', tako imenovani ,Volksb ege hren , niso zahtevale samo odpTbvo ce libata, ampak je šlo še za veliko drugih vprašanj v življenju Cerkve. O tem se je začelo veliko razpravljanje, ne samo v Avstriji, ampak tudi v Švici in Nemčiji. Škoda, da govorite, kakor da bi bilo življenje v zakonu pohuj- šljivo. Zakon je vendar zakra ment in zaradi celibata ni nika kor mogoče razvrednoriti zakonskega življenja. Znano je, da tudi neporočeni duhovniki niso svet niki. Najprej smo vsi ljudje, potem smo vsi grešniki, nekateri pa si prizadevajo, da bi postali ved no bolj sveti. Ali bo kdaj prišlo do posvečenih duhovnikov v smislu, kot sem prej omenil, da bodo poročeni možje posvečeni v duhov nike, trenutno ne morem reci. Zdi pa se, da se na veliko krajih prizadevajo v tej smeri. Kar pa zadeva žensko duhovništvo, je pred kratkim Kongregacija za nauk vere spet potrdila odločitev, da ni mogoče, da bi bile ženske posvečene v duhovni- ce.« Čudeži so bili vedno potrebni - Slovenci še nimamo svojega svetnika, pač pa teče postopek za beatijikacijo Antona Martina Slomška, Friderika Barage, Janeza Gnidovca in menda tudi Lojzeta Grozdeta. V prihodnjem leta, ko bo Slovenijo obiskal papež, naj bi bil za svetnika razglašeni škof A. M. Slomšek, kaj pa drugi? Zdi se mi, da so v preteklosti (v prvih stoletjih krščanstva) razglasiti veliko svetnikov, p novejšem obdobju pa so za proglasitev potrebni celo Čudeži svetniških kandidatov. Sicer pa, mar nimamo zdaj več svetnikov, ko pa je na svetu toliko trpljenja, v katerem pa preganjani in trpinčeni ohranjajo svojo vero in ponos! Mučenci! »Razlikovati je treba med svetniki, ki so v Cerkvi uradno razglašeni, in med svetimi, ki so pri Bogu.Nedvomno je tudi veliko Slovencev, ki so zaradi svojega življenja ali svojega mučeništva našli večno življenje pri Bogu. Med svetniškimi kandidati pa so trije škofje, ki jih omenjate, in Lojze Grozde, ki je bil mučen in ubit med drugo svetovno vojno. V prvih stoletjih sploh niso razglašali svetnikov, ampak so jih častili. Glavni dokaz za čaščenje svetnikov je bilo na eni strani njihovo življenje, na drugi strani pa čudeži. Tako so bili čudeži vedno največji razlog za čaščenje svetnikov. Danes je - to traja že nekaj stoletij - uradni postopek za razglasitev svetnikov. Toda postopek je zelo dolg, ker je potrebna zelo natančna preiskava življenja, spisov in drugega in čudeži morajo biti znanstveno dokazani. Čudeži so bili torej vedno potrebni, le metode za njihovo raziskavo so bile različne, Veseli bomo, če bomo tudi Slovenci dobili svojega prvega blaženega in upajmo, da se bo to res zgodilo za mariborskega škofa Antona Martina Slomška. Za Barago, Gnidovca in Grozdeta pa procesi še niso prišli tako daleč, da bi jih papež ob obisku v Sloveniji razglasil za blažene.« - Kaj pa prikazovanja? Cerkev je do prikazovanj Marije nekam preveč previdna. Zgled za to je Medžagorje. Tudi vi osebno menda ne verjamete v vsa ta mogoča »prikazovanja«, zagotovo pa verjamete v oni v Fatimi in Lurdu. Mar niso tudi zdajšnja »prikazovanja« koristna, saj ljudem poglabljajo vero? Bo Medžugorje dobilo konkurenco v slovenskem KurešČku? »Ne vem. od kod veste, da je Cerkev preveč previdna do prikazovanj. Ne vem, koliko poznate zgodovino prikazovanj in cerkveno raziskovanje prikazovanj. Vedno se je izkazalo za dobro, če je Cerkev pri tem čimbolj previdna, posebno tudi danes, ko je toliko poročil o različnih prikazovanjih. Zame sta res Lurd in Fatima najbolj prepričljiva kraja, kjer se je Marija prikazala, a priznavam in sprejemam tudi druga od Cerkve priznana prikazovanja. Vendar prikazovanja ne poglabljajo vere. Nekateri ljudje iščejo le izredne stvari. Prihaja pa tudi do spreobrnjenj, morda je več molitve in pokore. Za druge pa je obisk teh krajev le kratko doživetje. Ni pa mogoče govoriti o kakšni konkurenci med Medžugorjem in Kure-ščkom. To je sploh neprimeren izraz, kakor bi bilo tudi neprimerno govoriti, da so v konkurenci naša Marijina božja pota, kot so Brezje, Ptujska Gora in Sveta Gora, Ne gre za nobeno konkurenco, ampak za širjenje Marijinega čaščenja in za poglabljanje vere. Prikazovanja niso nikdar obvezna, da jih sprejmemo v veri, za to se lahko vsak odloča, če jih je Cerkev uradno priznala.« Doživljamo neko moralno otopelost - Merila za to, kaj je dobro in kaj zlo, se menjavajo. Tudi globoko verni ljudje včasih pravijo, da to in to, kar je bilo samoumevno greh, ni več greh. Na žalost smo prišli že tako daleč, da se niti na vernem podeželju ljudje ne zgrozijo, ko ta in ta mladenka pride s splava. Morda pa je človek po duši (vsemu navkljub) dober, (e življenje Je kruto? »Merila, kaj je dobro in kaj zlo, se ne menjavajo, le mnenje in prepričanje ljudi se menjava. Včasih so zelo resno jemali božje in cerkvene zapovedi. Danes pa veliko ljudi tega sploh ne jemlje resno. Božja avtoriteta in avtoriteta Cerkve je za veliko ljudi, tudi vernih, zelo zbledela. Zato je tudi vedno manj razlikovanja med dobrim in slabim. Doživljamo neko moralno otopelost, kjer naj bi bilo vse dovoljeno. Veliko ljudi je ,udušilo’ svojo vest ali pa imajo napačno oblikovano vest. Bojijo se morda le še policijske kazni ali škode, ki bi jo lahko doživeli, To je zanje edino merilo. Razlika med mestom in podeželjem pa je vedno manjša. K temu so prispevali različni vplivi v družbenem življenju. Gotovo je v vsakem človeku tudi dobro, nihče ni popolnoma slab. Nagnjenje k slabemu pa je v vsakem človeku zelo močno. Apostol Pavel je o tem tožil, da čuti postavo v svojih udih, ki ga nagiba k slabemu, ko bi rad delal dobro. Človek lažje in raje dela slabo kot dobro. Prizadevati pa si mora, da bi slabo čimbolj premagal, in se zavedati svoje odgovornosti. Veliko pa je odvisno od vzgoje in odjavnega mnenja.« - Kaj pa vi, spoštovani nadškof? Ste s svojim življenjem zadovoljni, srečni..,? Veliko ste dosegli p Cerkvi in zunaj nje, tako tudi KMETOVALCI, POZOR! J. A. L LOPERT TURNIŠČE in KLAS LOČE - PRODJA TRAKTORJEV IN DRUGIH GRADBENIH STROJEV - SERVIS TRAKTORJEV IN KMETIJSKE OPREME - PRODAJA STARO ZA NOVO Informacije po tel.: 72 036 (od 8.00 do 16.00) in 21 818 (zvečer). J. A. L LOPERT, d. o. o., Stefana Kovačo 6, TURNIŠČE MIRNI, BLAGOSLOVLJINI BOŽIČNI PRAZNIKI IN SRIČNO 1996! I POREDOŠ I ZBIRAMO PONUDBE za gradijo in nakup poslovnih prostorov, ki jih bomo gradili v središču BELTINEC (ob mlinu). Informacije osebno ali po telefonu: (069) 42 900, 42 191. I na področju publicistike. Običaj Je, da škof s 75. letom starosti preda škofovsko palico naslednika, a sami tega zaradi določenih razlogov niste mogli storiti. Saj brž tudi zaradi bližnjega papeževega obiska? Mar že veste, kdo bo vaš naslednik? Škofa imenuje papež, predlagajo pa ... Sicer pa, kakšen je pravzaprav postopek za izvolitev škofa? Zanima me tudi, kaj je vzrok, da Slovenija nima kardinala? »V svojem življenju sem srečen, nisem pa zadovoljen, ker bi lahko marsikaj naredil bolje, kot sem to mogel narediti. Nikdar nisem popolnoma izpolnil božje volje. S 75, letom sem papežu Imamo nova imena, nove programe, a ostali so isti ljudje z istim prepričanjem. ponudil svoj odstop in on bo imenoval mojega naslednika. Kdaj bo moj odstop sprejel, mi ni znano. Lahko pa je res, da papežev obisk vpliva na čas, kdaj bo sprejel moj odstop, O svojem nasledniku ne morem ničesar reči. Škofa ne volijo, ampak ga imenuje papež, kot sem že omenil. Ko gre za pomožnega škofa, lahko škof predlaga tri kandidate in od teh papež enega izbere. Za mojega naslednika pa bo kandidate predlagal apostolski nuncij. Zakaj Slovenija nima kardinala, ne vem, kje je vzrok. Najbrž je preveč kandidatov iz drugih dežel. Papež zelo gleda na to. da bi posebno Cerkev v Afriki in Aziji dobila svoje zastopnike v kardinalskem zboru.« - Pred nami sta božič in novo leto, v decembru pa je še več drugih praznikov, ko si je po običaju treba nazdraviti. Je skrivnost, kako ste osebno obeležili svoj jubilej? Sta več fotografijah sem vas videl S kozarčkom v rokah. Saj ne, da bi kaj očital, ko pa je treba ob raznih sprejemih po običaju nazdraviti, pa vendarle me zanima, kaj je za slovenskega katoliškega nadškofa vino? Kanček tega du- Tesarstvo in trgovina hovnik použije tudi med sveto mašo. »75-letnico sem praznoval zelo preprosto. Bila je ravno seja Slovenske škofovske konference, ko smo imeli skupno kosilo. Nekaj je bilo še srečanj, tako v semenišču kot na škofiji, a brez pose-bih slovesnosti. Je pa res slovenska navada kakor tudi drugod po svetu, da si ob raznih priložnostih nazdravimo, To je nekaj lepega. Čudno pa se mi zdi vaše vprašanje, kaj zame pomeni vino. Pomeni isto kot vsakemu drugemu človeku. Vino je božji dar. V stari zavezi Sveto pismo zelo poudarja vino kot božji dar. Kristus pa je vzel kruh in vino za evharistično daritev, To pa ni le neki zunanji obred, ko pravite, da kanček vina použije duhovnik tudi med sveto mašo. Gre za skrivnost vere, ko prejemamo Kristusovo razodetje, da je, čeprav ostaja zunanja podoba kruha in vina, vendar to njegovo telo in njegova kri. Globoka vernost, ekumenski odnosi... - Veliko vprašanj sem vam že zastavil in hvaležen sem za vaše odgovore. Naj dodam še eno, ki zadeva ljudi ob Muri. Tu žive pripadniki več verskih skupnosti, pretežno sicer katoličani in evangeličani. Kakšni so vaši }gLsi s srečanj z ljudmi in verniki Pre-lekije in Prekmurja ? Bi Jim ob praznikih kaj zaželeli? »Prlekijo in Prekmurje poznam bolj malo. Nekoč sva s škofom Smejem prepotovala in obiskala vse kraje in vese! sera bd, da sem vsaj nekoliko mogel spoznati to pokrajino. Poseben vtis je name naredila globoka vernost, lepi ekumenski odnosi in zvestoba slovenskemu narodu. Za praznike pa želim prebivalcem Prlekije in Prekmurja isto kot vsem drugim: blagoslovljene božične praznike, veliko notranjega miru in veselja, sreče, iskrenega prijateljstva in ljubezni ter medsebojne pomoči. Vsem želim srečno, zdravo in bogato novo leto 1966,« Iskreno se zahvaljujem za tale intervju in dobre želje! ŠTEFAN SOBOČAN trta Um mOl 73 40 40 KS, talim, lwx kabfaia, CINA 31 .*CM DIM BELTINCI, Gregorčičeva 2a I S vestnik, 21. decembra 1995 ociala, šolstvo, zdravstvo Opzorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov Soboška bolnišnica z 200 milijoni izgube Enodnevno opozorilno stavko zdravnikov in zobozdravnikov je pripravil njihov sindikat FIDES, trajala pa je od sedmih zjutraj 14. 12. do sedmih zjutraj 15. 12. v vseh zdravstvenih zavodih v Republiki Sloveniji. Delo je potekalo kot v času organizirane dežurne službe (nedelja, državni prazniki). tvah preglasil večinski del zdravstvenega osebja. Stavka se je začela, ker ministrstvu za zdravstvo in pogajalski sknpi-ni sindikata FIDES ni uspelo najti skupnega jezika o uresničevanju petih stavkovnih zahtev. Stavkajoči zahtevajo, naj se poklica zdravnik in zobozdravnik izločita iz zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti, njihovo plačo pa naj bi urejala kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike. Osnovna plača splošnega zdravnika in zobozdravnika naj bi bila 2,5, za specialista pa tri povprečne mesečne plače, dosežene v gospodarstvu. Pogajanja o dopolnitvah in spremembah kolektivne pogodbe naj bi bila končana do poteka roka veljavnosti kolektivne pogodbe. Kot peto zahtevo so dodali vpliv zdravnikov na zdravstveno politiko v zdravstvenih zavodih. Ci|j stavke je bil, doseči pogajanja z ministrstvom za zdravstvo in vlado. O tem, ali bo ta stavkovni dan pihčan ali ne, se še pogajajo. Napoved januarske stavke v primeru, da enodnevna opozorilna stavka ne bo zalegla, napbveduje FIDES stavko od 3. Januarja naprej.Ta bo razdeljena na administrativni in zdravniški del. T. i. administrativni del pomeni, da bodo zdravniki zadržali vso administracijo, potrebno za zdravstveno zavarovanje, namen pa je poskus pritiska na zdravstveno zavarovalnico. Zdravniki v bolnišnicah bodo delali v turnusih, torej v treh ekipah, vendar samo nujne ambulantne preglede in urgentne posege. Če bo prišlo do te druge stavke, se bo vlada pošteno zatresla. tem pa se iz te vsote pokriva amortizacija, plačuje nakup materiala ... In to ni prav. Posamezni zdravniški posegi bi morali biti plačani glede na zahtevnost posega, ne pa da bolnišnica dobi za kompletna opravila enako vsoto. Za 14.000 boste v kakšnem hotelu resda dobili tri dnevne obroke, ne pa posebnih storitev.Drugod po svetu je uveden sistem, ki določa, koliko pregledov lahko zavarovanec letno opravi. Vse, kar presega to mejo, morajo zavarovanci plačati posebej, saj jim zavarovalnica stroškov ne plača. Tako se res zmanjša število storitev, vendar je blagajna polnejša.Potrebno bi bilo torej spremenit sistem plačevanja, ovrednotiti posamezne zdravniške naloge in na tej podlagi financirati zdravstvene zavode. SSTS ima najsodobnejšo testno stezo za praktični pouk avtomehanikov Za sodobno raven znanja Kolektivna pogodba Leta 1993 Je vlada sprejela poklicno kolektivno pogodbo zdravnikov, iz katere Je črtala tarifni del, potem pa so Jim dolgo obljubljali, da bo problem zdravniških plač rešil zakon o zdravnikih. Problem Je ta, da zakona vsaj še nekaj časa ne bo. Opozarjajo, da so v zadnjem času kar za nekaj poklicev uspeli pridobiti nekaj dodatkov k plači Dežurstva - neefektivno delo? Zdravniki so se za stavko odločili, ker pogajanja o spremembi kolektivne pogodbe (zlasti v delu, ki govori o dežurstvih), ki so potekala skoraj vse leto, niso prinesla nikakršnega napredka. Zdravniki ob rednem delu opravljajo še dežurstva, delajo ob praznikih ... Te naporne oblike dodatnega dela, okrog 500 ur letno, niso ustrezno ovrednotene. Namesto več. dobijo zanje manj denarja kot za navadno delovno uro. O tem, ali je na primer nočni pregled ali -operativni poseg samo neefektivni (p-risoinost na delu) ali vendarle efektivni (nadure) čas, ni potrebno posebej razpravljati. Stališče. da so dežurstva privilegij zdravnikov, s katerim si povečajo osebni dohodek. Je torej žaljivo. Zavod zazdravstveno zavarovanje ali kako skopati grob bolnišnicam Višina zdravniške plače Bruto osebni dohodek zdravnika je 150,000,00, kar pomeni, da je neto okrog 85.000 za 182 ur opravljenjega mesečnega dela. Začetnik specialist pa dobi od 70 do SO.OOO SIT mesečno. To pa Je še vedno manj od povprečne plače v negospodarstvu! Zdravniki si prizadevajo za evropska razmerja dohodkov, ki so v razmerju 3 : 1 z gospodarskimi. Takšno razmerje, kot Je pri nas, ne obstaja nikjer na zahodu, s katerim tako radi primerjamo naše zdravstvo, ko gre za kakovost storitev. Tudi v državah, kot sta Grčija in Portugalska, Je razmerje med višino gospodarskih plač in tistih v negospodarstvu povsem drugačno. Pri tem ne smemo pozabiti, da traja študij zdravnika specialista 12 let. Vedno hitrejši razvoj medicinske vede in tehničnih pripomočkov. pridobivanje licence (med drugim na podlagi števila obiskanih strokovnih simpozijev) in ne nazadnje skrb za bolnike so stvari, zaradi katerih se zdravniki morajo izobraževati tudi po opravljenem specialističnem izpitu. Že iz tega vidika se zdijo njihove zahteve po zvišanem dohodku upravičene, vendar predstavniki Fidesa dodajajo, da so se za višino še pripravljeni pogajati. Izvajanje stavke v murskosoboški bolnišnici Slavko v soboški bolnišnici Je vodil stavkovni odbor, ki so ga sestavljali: dr. Vrbanec (predsednik stavkovnega odbora), dr. Hodošček, dr. Šerugova, dr. Knafelj in dr. Šubinski. Zdravniki so se ob 7.15 zbrali v Jedilnici nad kuhinjo, kjer je stavkovni odbor razglasil stavko. Po končanem sestanku so pripravili tiskovno konferenco, na kateri sta spregovorila dr. Hodošček in dr. Vrbanec ter osvetlila probleme, ki tarejo zdravnike.V bolnišnici Je bilo mirno. Tam. kjer sc navadno gnetejo ljudje, ki prihajajo na različne preglede, so sedeži samevali. Specialistične ambulante so bile prazne, posamezni zdravniki so dežurali na urgentnih mestih. Programa za ta dan ni bilo, vendar so zdravniki opravili delo na oddelku. Na kirurško urgenco je ta dan prišlo 21 pacientov, ki so Jim dati pomoč. In kaj so o stavki menili drugi zaposleni? To je bila prva samostojna zdravniška in zobozdravniška stavka, saj so pri prejšnjih vedno sodelovali vsi zdravstveni delavci: glavne medicinske sestre z višjo šolo, medicinske sestre, medicinski tehniki in oskrbovalci (čistilci). Iz tega sledi, da vsi ti zaposleni niso stavkali, ampak so se s pacienti ukvarjali kot vsak delovni dan. V zraku pa je bilo čutiti, da niso bili najbolj navdušeni nad samostojno zdravniško stavko. Prepričani so, da imajo pomemben delež na poti bolnikove ozdravitve in da lakšne radikalne stavke oni ne bi mogli izvesti, »saj ne morejo prepustiti bolnikov samih sebi«. Zdravniki se strinjajo, daje tudi ta kader za svoje delo premalo plačan, čeprav lahko npr. s turnosom presežejo njihovo osnovno plačo. O prizadevanjih Srednje strojne in tekstilne šole M. Sobota za ig^' ditev prizidka s sodobno avtomehanično stezo smo že pisali. Znano je< da so bili potrebni veliki napori, da jim je uspelo zagotoviti okrog li ■nilijoDov tolarjev, kolikor je znašala naložba za prizidek. Skoraj tolik** sredstev pa jim je obljubilo Ministrstvo za šolstvo in šport, in sker za opremo. Minuli petek je bilo končno vse postorjeno za davnostno otvoritev novega prizidka. Po besedah ravnatelja šole LUDVIKA SUKIČA so lahko zelo ponosni na novo pridobitev, saj gre za najsodobnejšo računalniško podprto stezo za diagnostiko podvozij osebnih vozil, tako da bodo lahko izvaja® sodoben praktičen pouk prihodnjih avtomehanikov, V svojempojo*' avnem nagovoru se je zahvalil vsem, ki so jim priskočili na pomoo pn naložbi, še zlasti Mestni občini Murska Sobota, ki je prispevala levji de lež.Župan ANDREJ GERENČER, kije bil predsednik gradbenegaod- bora, je poudaril, da so novi prostori z opremo po potnica mladim, da bodo lahko šli v svet z znanjem, FRANCE N?UDIC predstavnik Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport, pa je med drugim omenil, daje to le I. faza pri posodabljanju prostorov Srednje ti. (1 Tu si hudo lahko dijaki, ki se usposabljajo za avtov^^ nike, pridobili ustrezno znanje za testiranje avtonrt* lov s pomočjo najsodobnejše računalniško podprte me, tako da bodo lahko postali zares dobri avtouie®* niki. (Fotografija: J- strojne in te- kstilne šole M. Sobota in da bo šolsko ministrstvo tudi prihodnje leto•> amenilo precej sredstev za opremo avtoremontnega centra in elektrOOP' Ukrepi, ki jih uvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje, postavljajo pred zdravnika vedno večje zahteve po omejevanju zdravstvenih storitev. To sovpada tudi s sanacijskimi posegi, kijih v imenu ministrstva v bolnišnicah po Sloveniji uvajajo novopečeni menedžerji med zdravniki. Tako so zdravniki stisnjeni v primež med vedno večjimi zahtevami prebivalstva in vedno večjim omejevanjem storitev, ki jih vsiljujejo varčevalni ukrepi. Ali zaradi izgub v bolnišnicah ne bodo več opravljali zdravniških posegov že sredi leta? Na koga se zliva Jeza bolnikov, ko jim zdravnik mora povedati, da bodo na pregled ali operacijo morali počakati več mesecev. Ali je možno zagotoviti sredstva zadvig osebnih dohodkov? Za ugoditev zdravniškim zahtevam bi bilo potrebno zagotoviti 4,5 milijard tolarjev. Problem pa naj ne bi bil zagotovitev teh sredstev, temveč pomanj- kanje politične iniciateve ureditev te problematike. za Kdo sedi v svetih zavodov ali naj živi večina Zdravniki so pogosto izrinjeni iz nižjih in višjih stopenj vodenja zdravstva. Njihova peta stavkovna zahteva postane jasnejša, če se vprašamo, koliko zdravnikov sedi v svetu zavoda murskosoboških bolnišnic. Odgovor: nobeden! To pa zato, ker Jih je na »demokratičnih* voli- Murskosoboška bolnišnica ima 200 milijonov izgube Po razglasitvi zdravniške stavke v soboški bolnišnici so zdravniki spregovorili tudi o problemu izgub, saj naj bi soboška bolnišnica imela za 50 % več izgube kot bolnišnice podobnega obsega (npr. v Novem mestu). Zdi se jim, da vrsta ukrepov, ki Jih Je izvedla uprava bolnišnice, ogroža zdravje bolnikov in postavlja pod vprašaj zdravnikovo moralno in pravno odgovornost. Npr. ukinitev dela specialista, ki je bil v pripravljenosti na ginekologiji. Kaj bi se zgodilo, če bi prišla dva nujna ginekološka primera? Kdo bi potlej nosil odgovornost, če bi šlo kaj narobe? Tudi z omejevanjem določenih terapij, npr. uporabo mazil, se po mnenju večine ta izguba ne bo zmanjšala. Glavni problem tudi ni to, da zdravniki na začetku leta ne vedo, koliko operativnih posegov »smejo« opraviti, koliko stanejo zdravila, ki niso na I. i.»negativni« listi itd. Glavni problem Jc, da zdravnikovo delo ni ovrednoteno. Zdravstveni zdavod dobi t, i. BOD, bolniški oskrbni dan, ki znaša okrog 14.000 ne glede na to, ali Je bil ta dan pacient operiran, ulije dobil posebna zdravila ali Jih ni dobil, ali so ga morale medicinske sestre posebej negovati, ali Je bilo potrebno opraviti specialistične preglede itd., pri Letaki užaljenih ali o nizkih udarcih Na dan stavke so po soboški bolnišnici krožili letaki. Na njih sta bili zapisani samo dve besedi: HIPOKRAT? HIPOKRIT? (Pojasnilo: Hipokrat, ok. 460 pr. n. Š.-377 pr. n. š, je bil antični zdravnik, utemeljitelj grškega zdravilstva in ustanovitelj zdravniške šole na Kosu. T. i. Hipokratova prisega vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela ter je vodilo vsakega zdravnika. Beseda HIPOKRIT pa pomeni hinavca, licemerca). O tern, kdo je izenačil zdravnike z licemerci oziroma hinavci, lahko samo ugibamo, saj ni bil nihče podpisan Ob teh letakih sc je pojavil tudi plakat z napisom »Upor pozabljenih sester«, preslikan članek, ki gaje sestavila Polona Križnar iz izjav posameznih predsivanic sester, ki so se zbrale za okroglo mizo na sedežu zbornice zdravstvene nege v Ljubljani. Plakat je bil nalepljen ob FIDESOVEM plakatu, na katerem je med drugim pisalo »Zdravstveni sistem Je bolan -zdravniki ga hočemo ozdraviti za vas in za nas«. V »uporu pozabljenih sester« pa je pisalo, da bi morala biti zdravstvena nega »enakovreden partner v oblikovanju zdravstvene politike / za uspešno delo v zdravstvu Je vsak posameznik pomemben člen zdravstvenega tima, zato ne more biti prevelike razlike v izobrazbeni ravni niti nagrajevanju /.../ Bolnik Je odvisen od medicinske sestre ves dan, veliko pa vpliva tudi na njegovo počutje.*Delo v zdravstvu Je res timsko. Vendar mora vsak člen vedeti, kaj je in kaj ni v njegovi pristojnosti. Iz letakov in »upora« se vsiljuje misel, da zdravnikov sploh ne potrebujemo, saj imamo zdravstveno osebje, ki mora za bolnika skrbeti ves dan, medtem ko so zdravniki zgolj nedelavni gospodje. Če je ta raven komunikacije tista, ki izraža odnose med bolnišničnim osebjem, potem je v zdravstvu nekaj hudo narobe. AMNA POTOČNIK Itko Medtem pa se na omenjeni šoli pripravljajo tudi na vpis 2 oddelk’ 4-letne šole za elektrotehnike. Upajo namreč, da jim bodo na MiniS“ stvu za šolstvo in šport za ta program prižgali zeleno luč. Kandidatov z vpis pa Je dovolj. J- Srednja zdravstvena šola potrebuje telovadnico in učilnice Mesto že določeno v osemedesetih letih so prišle na dan pobude, da bi Srednjo zdravst*« šolo M. Sobota (v Rakičanu) ukinili, v njene prostore pa naselili sobos gimnazija, in to zato, ker je bistveno upadel vpis v zdravstveno šolo (I* t oddelek novincev). S tem bi še zmanjšali možnosti mladih v pokrajib< Muri za nadafinie šolanje v domači regjji. Na srečo se to ni zgodilo, leta ima ta šola preveč prjjav ceh) za 3 oddelke, tako da se je število djj^ povečalo na 363, kar jim povzroča nemajhno prostorska stiska. Nujno bi potrebovali 2 dodatni učilnici In predavalnico, v kateri bi lahko zbralo nekoliko večje število slušateljev. Nič manj ne pogrešajo telovadnice, saj morajo izvajati pouk telesne vzgoje v slabšem vremeb" manjšem Irimskcm kabinetu, poleg tega pa morajo uporabljati še prosib v hotelu Diana. Ravnateljica šole MARIJA ZADRAVEC Je že izbrala sto, kjer naj bi prihodnje leto položili temeljni kamen za gradnjo priad'^ telovadnico in predavalnico, naložba pa naj bi vključevala tudi nadz’da" Saltih' ■ sedanje stavbe, za tri »šare« bi J” Ho potrebno ti, pa bi lahko bili dovolj manj®"' oči h učnih prosto)^’ Seveda bo vse to visno od teg^' bo Ministrstvo ijl z« s olsvo in šport blike Slovenij^uvr^ lo v program tolarja za naloži"^ Njihovi predstavb^ so bili letos že d krat v Rakičanu ib prepričali, da so ganja nujna. liso tudi, da se v J zdravstveno šo-lo ne vpisujejo le dijaki iz pomurske regije, ampak Jih P aja vse več tudi z drugih območij, zlasti s ptujsko-ormoškega konca. malo nas Je tudi, ali razmišljajo o kakšnem novem programu, ki naj zvajali na Srednji zdravstveni šoli M. Sobota. Po ravnateljičinem nnb® obstaja predvsem potreba po vert ikalnem nadaljevanju izobraževanj, programu za višje ali visoke medicinske sestre, in v tej smeri bodo tudi njihova prizadevanja. Svojčas pa jc bila aktualna tudi laborantska pogovoru je ravnateljica posebej pohvalila dobro sodelovanje s Splošno -nišnico in Zdravstvenim domom M. Sobota, Domom oskrbovance* kičan. Domom Lukavci, Nevropsihiatrično bolnico Ormož in Splošno nico Ptuj. Glede sodelovanja z zdravstvenimi ustanovami v Munchnu P* prišlo v zadnjem času do manjšega zastoja, vendar pričakujejo, da ga spet obnovili. Letos pa so vzpostavili sodelovanje še s srednjo zdravst** šolo v Budimpešti. In še to: Pomurska turistična zveza jim je pred krt" podelila priznanje, ki so si ga zaslužili za 1. mesto ^ned srednjimi šolanj urejeno okolico Šole. JOŽE Po mnenju ravnateljice Srednje zdravstvene šole M. Sobota Marije Zadravec bi bilo najboljše mesto za položitev temeljnega kamna za prizidek na mestu, kjer se je posušila ena od posajenih sm- rečic. (Fotagranja: J. G.) |U ikr jat vestnik, 21. decembra 1995 9 metijska panorama Pridelek vina v Radgonskih goricah je letos za trejino manjši od lanskega 1 I I Kupci vedno bolj iščejo kakovostna vina Denacionalizacija je zavrla obnovo nasadov, zaenkrat še niso vrnili nobenega vinograda, izdane pa so pravnomočne odločbe za vrnitev 20 hektarjev Po obračunu za leto 1995 z rezultati niso najbolj zadovoljni, so povedali na novinarski konferenci, ki sojo v začetku tedna pripravili v Radgonskih goricah, predstavniki tega podjetja. 140 zaposlenih v zaenkrat še družbenem podjetju Radgonske gorice gospodari s 300 hektarji vinogradov in 70 hektarji sodobnih jablauovih nasadov, vendar jih je letošnja letina razočarala. Kakšnih 200 hektarjev njihovih vinogradov je prizadela toča, ki je tako pridelek zmanjšala za 35 odstotkov, zaradi poškodb pa je bila tudi kakovost grozdja slabša. Z zadovoljstvom pa ugotavljajo, da toča letos ni prizadela površin, na katerih raste chardoonaj/, ki je osnova za zla- to radgonsko peninu. Kultura pitja osvaja tudi Slovence Letos so v Radgonskih goricah pridelali 175 vagonov grozdja, od zasebnih vinogradnikov so ga odkupili 32 vagonov, z vinom, ki so ga dobili iz tega grozdja, pa bodo le težko zadovoljili povpraševanje po njihovih vinih. Slednje velja zlasti za njihov znani janževec, vendar zatrjujejo, da bodo poskrbeli za to, da kupci ne bodo prikrajšani. Kot zatrjuje direktor Franc Škrobar, Je letošnji pridelek vina tudi v Sloveniji manjši, pridelali smo ga manj, kol ga popijemo, zato so se na poslovni skupnosti že pogovarjali o uvozu vina iz Makedonije. Tako na slovenskem trgu ne bo manjkalo vina, bo pa seveda manj kakovostnega vina. Manjši pa je bil letos tudi pridelek kakovostnega sadja, saj so v Radgonskih goricah pridela- li le 100 vagonov prvorazrednih jabolk, S prodajo niso imeli težav in zdaj praktično nimajo več nobenih zalog, V Radgonskih goricah že nekaj časa namenjajo posebno skrb izboljševanju kakovosti svojih vin, prizadevajo pa si tudi za dvig kulture pitja. To jim je Že dodobra uspelo, saj se vedno več kupcev odloča za vina iz višjega kakovostnega razreda, povečuje pa se tudi povpraševanje po njihovih penečih se vinih. V letu 1991 so prodali I! 7 tisoč steklenic zlate radgonske penine, v letu 1992 pa se je prodaja dvignila na 151 tisoč steklenic, letos pa je bodo na slovenskem trgu prodali že čez 200 tisoč steklenic. Podobno rast prodaje kažejo tudi podatki za srebrno • radgonsko penino, ki so Je v letu 1991 prodali 151 tisoč steklenic, letos pa se je prodaja podvojila in bo presegla 300 tisoč steklenic. y Radgonskih goricah namenjajo posebno skrb kakovosti in vsako leto namenijo nekaj površin za posebne trgatve. Uveljavilo se je zlasti Miklavževo vino, za katerega grozdje že nekaj let trgajo na miklavževo, letos pa so temu vinu namenili laški rizling. Podjetje Radgonske gorice se bo lastninilo pa zakonu o zadrugah, saj so 45 odstotkov lastništva prenesli na Kmetijsko zadrugo Gornja Radgona in na specializirano vinogradniško zadrugo, 51-odstotni lastniki pa bodo postali zaposleni, ki bodo tako večinski lastniki. Program lastninjenja je pripravljen in zdaj čakajo na soglasje agencije. S penečimi se vini jim je uspelo prodreti tudi na tuje trge, kamor so leta 1991 izvozili 51 tisoč steklenic radgonske penine, letos pa bodo izvozili že 68 tisoč steklenic, kar 95 odstotkov tega izvoza pa predstavlja srebrna radgonska penina. Izvažajo na Hrvaško, v Švico in ZDA Sledili smo Čolnikovemu dnevu v Benediktu Obujanje sponuna na največjega »vinorejca« Dominik Čolnik je 1858. leta pridelal prvo slovensko ledeno vino Minulo soboto so v BcDcdiktn pripraviU celodnevno prireditev i nsBl^ vom Čolnikov dan. Organizirali so jo krajevna skupnost Benedikt, projektni svet CRPOV in kulturno društvo Benedikt. Pnredttev seje načela s srečanjem vinogradnikov Benedikta in okolice z naslovom Jaz pa v gorice grem, nadaljevala pa s predavanjem mag. Toneta Zafošnika Vinograd naših krajev v Čolnikovem času. Na priložnostni razstavi so predstavili Čolnikove vinogradniške izkušnje, KSS in JASMA Lenart sta predstavili možnosti ''inogradništva in programe obnove vinogradnikov v projektih CRPOV, mag. Tone Vodovnik pa Je pripravil predavanje Od grozdja do kozarca. Prireditev se nadaljevala z odprtjem preno-t'ljenega Žižkovega vodnjaka pri Sv. Treh Kraljih, končala pa v kulturnem domu v Benediktu s kulturnim programom Vino, napitnice in Zdravljice. S tem so počastili obletnico smrti največjega »vinorejca« v osrednjih Slovenskih goricah Dominika Čolnika, ki Je imel na Drvanji posest z imenitnim dvorcenfl kateremu so ljudje rekli Čolnikov grad. Zaradi razsipnosti in dveh požarov, ki sta mu upepelila gospodarsko poslopje, Je prišel na boben m ubobožan Je_ 27. decembra 1893. leta umrl v Štajngrovi. Čolnikov dan se Je začel na lu- ristični kmetiji Senekovič v Trste- niku. Osrednja tema srečanja je bila njegov prispevek k razvoju m ohratijanju vinogradništva v tem delu Slovenskih goric. Kot je v predavanju povedal mag. Tone Zafošnik, je bil Čolnik največji slovenski poznavalec vinskih trt v tedanjem času. Kot zgleden vinogradnik, »vinorejec« je sodeloval na raznih vinskih razstavah tedanje dežele in za svoja vina prejemal visoka priznanja. Dominik Čolnik je dokumentira! 1500 vinskih trt, od tega je večino poimenoval s slovenskimi imeni, ki jih je želel izdati v knjižici Trsoznan-stvo, a je zaradi pomanjkanja sredstev nikoli ni izdal. Udeleženci srečanja pa so bili presenečeni, ko so zvedeli, da je imel prvo ledeno trgatev in vino Dominik Čolnik daljnega 185 S. leta. V tistih časih se je začela trgatev ob Tereziji-nem, to je 15. oktobra. Zaradi slabega vremena Čolnik ni mogel pobrati grozdja in gaje pobral šele v snegu in mrazu. Kot je zapisal, je iz temne tekočine nastalo O JU «2 H 2 AlittcE ME OPAZUJE s m sc 5 ter nekaj celo v domovino Šampanjca, v Francijo. Sicer pa predstavlja proizvodnja penečih se vin v Radgonskih goricah 90 odstotkov celotne slovenske proizvodnje tovrstnih vin in letos bodo dali na trg okoli 500 tisoč steklenic šampanjca. Naložbe v posodobitev tehnologije Kot zatrjujejo v Radgonskih goricah. količine vin ne nameravajo povečevati, saj za to niti ni pravih možnosti. Po zakonu o denacionalizaciji bodo nekaj vinogradov celo morali vrniti, novih primernih površin pa tako rekoč ni. Zaradi denacionalizacijskega zakona je nekoliko zastala tudi obnova, saj vinograde obnavljajo le na tistih površinah, ki ne bodo vključene v vračanje. Takšnih je okoli 100 hektarjev, letos so že obnovili 3 hektarje, za 4 hektarje novih vinogradov, ki jih bodo zasadili spomladi, pa je zemlja pripravljena. Na preostalih 200 hektarjih, potrebnih obnove, zaenkrat ne delajo, so pa prepričani, da vseh teh površin ne bo potrebno vračati, zato se bodo lotili obnov takrat, ko bodo stvari razčiščene. Medtem ko nekoliko manj sredstev vlagajo v obnovo vinogradov, pa pospešeno vlagajo v tehnologijo in obnovo kleti. Pred 15 leti so sicer razmišljali o gradnji nove, vendar do uresničitve te ideje ni prišlo, zdaj pa sojo povsem opustili, Ker je že jasno, da kleti ne bo potrebno vračati nekdanjim lastnikom, jo posodabljajo, letos pa so precej sredstev vložili tudi v posodobitev prevzemnega centra. Zdaj jih čaka še zamenjava vinske posode, saj je v nekaterih kleteh ta stara že več kot 70 let, v prihodnjem letu pa načrtujejo tudi posodobitev polnilne linije. LUDVIK KOVAČ imenitno vino, ki ga takrat seveda ni imenoval ledeno vino, ker ga pač niso poznali. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da Je bil Čolnik prvi pridelovalec ledenega vina v Sloveniji, je povedal mag. Tone Zafošnik. Tudi mag. Tone Vodovnik je v svojem predavanju Od grozdja do kozarca velikokrat poudaril pomen Čolnikovega znanja o »trsoznanstvu« in »tvinoreji«, kot so takrat rekli. Čolnik je v svojih vinogradih in trsnicah vzgajal vinsko trto, ki Je bila najprimernejša za te kraje. Po njegovem Je bil za te kraje najprimernejši šipon, ki je dajal dobro vino. Seveda so takrat trgali grozdje pozneje, ko je bilo popolnoma zrelo. Kletarjenje je bilo že v Čolnikovih časih zelo pomembno za dosego kakovosti vina. Čolnik pa se Je boril proti uvajanju samorodnice, zato Je imel na svojem posestvu na Drvanji tudi lastno trsnico za vzgojo žlahtnih sort trte. Po predavanju je mag. Tone Vodovnik pripravil pokušino vin, ki so Jih pridelali člani Vinogradniškega društva Lenart. V spomin na velikega »vinorejca«, domoljuba in prosvetli-telja je posebna delegacija položila venec k spominski plošči na njegovi rojstni hiši pri Sv. Treh Kraljih pri Benediktu. Ludvik Kramberger Le fcje ttiM 3EK>L LETO I Ko SolJo l iMELt GR.0TJE SVOJE ČUVAJE - Kako proti čebelji kugi? Pregled medu na spore B. larvea Huda gniloba čebelje zalege je bolezen, 1^ spremlja čebelarstvo daleč naz^ v zgodovino. Zapise o njej n^emo v najstarejših knjigah o čebelarstvu. Je ena od redkih bolezni, ki Je sposobna uničiti čebeljo družino. Povzročitelj, bakterija Bacillus larvea, napade ličinke, ki pod pokrovčkom postopoma odmrejo in propadejo. Na njihovem mestu ostane rjava, dolgo rlecjiva masa z močno neprijetnim vopjem. Na ta način bolezen postopoma »zdesetka« družina, ki brez pomoči čebelarja odmre. Zaradi te značilnosti in načina zatiranja se Je bolezni oprijelo ime čebelja kuga. Ko ugotovimo bolezen, je edino resnično učinkovito orožje, če hočemo obvarovati ostale družine, sežig obolele družine in temeljita razkužba z o žiga njem. Leta 1984 Je dr. Hansen na Danskem razvil novo orožje za boj proti čebelji kugi, To je metoda ugotavljanja spor B. larvea v medu. Kmalu so Jo prevzele tudi druge evropske države in leta 1993 Jo je dr. Mehle uvedel tudi na ljubljanski veterinarski fakulteti, To je pret^inična laboratorijska metoda, kar pomeni, da smo z njo opozorjeni, preden bi prišlo do izbruha bolezni in da se lahko z ustreznim ukrepanjem izbruhu tudi ognemo ali se vsaj nanj pripravimo. Povzročitelj čebelje kuge ima zelo neprijetno lastnost, da se zunaj živega organizma (okužene ličinke) pretvori v zelo trdovratne spore, ki Jih zanesljivo uniči edino ogenj ali vreli lug. Temperatura 120 oC Jih uniči šele v 15 minutah. V začetni fazi bolezni odmirajo posamezne ličinke. Mlade delavke, ki so zadolžene za čiščenje, odstranijo ostanke odmrlih ličink, pri tem pa se same onesnažijo s sporami, Same ne zbolijo, zato pa, ko v naslednjem socialnem razredu postanejo negovalke mlade nepokrite zalege, s sporami okužijo ličinke. Ali bo ličinka zbolela in odmrla. Je odvisno od njene starosti in števila spor. Za ličinko, mlajšo od 24 ur, zadostuje že 10 spor, Učinka, starejša od 48 ur, pa rabi že par mUjonov spor. Ličinka, starejša od 5 dni. je praktično nedojemljiva za okužbo. Ena sama odmrla ličinka vsebuje 2.5 biljona spor. Z vsako odmrlo ličinko se tako število spor v panju povečuje. Ko število spor doseže določeno število, pride do kliničnih znakov bolezni. Pojavi se preslcdkasta zalega in pešanje družine. Družina s kU-nično izraženo boleznijo je praktično izgubljena. Reši jo le pretresanje in zdravljenje z antibiotiki, Ta metoda pa se naj zaradi slovesa, ki ga ima med kot hranilo, tn zaradi njene vprašljive učinkovitosti, le izjemoma uporabljala, in to pod strokovnim nadzorom, Z metodo ugotavljanja spor dobimo vpogled v stopnjo okuženosti panja. Tako dobimo informacijo, ali smo sploh ogroženi in v kakšni meri. Prisotnost spor ne pomeni bolezni, ampak samo nevarnost pojava. Izsledki raziskav kažejo, da lahko pričakujemo izbruh bolezni, ko Je Število spor v medu večje od 1 miljona. Znani pa so tudi primeri, ko pri številu 3 milj one spor šest let ni prišlo do izbruha bolezni. VeUko vlogo namreč odigrajo tudi zunanji dejavniki, kot so moč družine, njen čistilni nagon, paša in čebelar, ki lahko z ustreznimi ukrepi pomaga čebelam zmanjšati število spor v panju, oziroma preprečuje prenos bolezni znotraj čebelarstva. Da bi dobili res verodostojen podatek, je pri vzorčenju pomembno, da Je v ta vzorec zajet med iz vseh družin. V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da rezultat preiskave ne pokaže dejanskega stanja. V Sloveniji že tri leta teče akcija odvzema in anahze vzorcev medu. V sljopu te akcije je bilo v letu 1993 odvzetih in preiskanih na območju Pomurja 10 vzorcev, od katerih je bilo kar 40% pozitivnih. Leta 1994 je-bilo od 81 pregledanih vzorcev pozitivnih 16% in v letu 1995 od do sedaj pregledanih 79 vzorcev 9% pozitivnih. Po dobljenem pozitivnem izvidu se opravi v čebelarstvu klinični pregled in se v skladu z rezultati tudi izvedejo potrebni ukrepi. V primeru, ko ni znakov bolezni, se zgolj opozori čebelarja na pretečo navamost in na ukrepe, s katerimi se Ji izogne. Če pa so prisotni klinični znaki, se po laboratorijski potrditvi suma izvedejo vsi ukrepi za sanacijo Čebelarstva. VZS o, E. M. SOBOTA, Jože MATAVŽ, dr. vet, med. Odd. za zdravstveno varstvo Čebel Goričko dvigniti iz zaostalosti Da Je v današnjem času zelo pomembno medsebojno sodelovanje, dokazuje tudi povezovanje nekaterih novih občin na Goričkem. Tako so se predstavniki občin Cankova - Tišina, Gornji Petrovci, Hodoš -Šalovci, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci in Rogašovcl odločili za skupno raziskovalno nalogo. Z njo naj bi ugotovili razvojne možnosti sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva in živinoreje s poudarkom na drobnici. Nosilec in naročnik raziskovalne naloge je Občina Puconci, ki se je z drugimi občinami dogovorila o načinu sofinanciranja. S projektno nalogo želijo ohraniti naseljenost obmejnih območij, mlade zadržati na vasi, dvigniti standard na malih goričkih kmetijah, ohraniti neokrnjeno naravo ter ugotoviti, kakšna panoga kmetijstva Je ustreznejša za določeno območje in kakšne so možnosti prodaje pridelkov ter ustanavljanja središč proizvodnje. Poleg tega nameravajo vključiti projekte vinskih in sadnih cest, najti možnost povezovanja pridelovalcev in predelovalcev v do^ ločene skupnosti ali zadruge. Računajo pa tudi na povezovanje kmetijske proizvodnje z razvojem različnih oblik kmečkega turizma, izdelavo analize tržišča, kupne moči in konkurence ter uvajanje blagovne znamke za pridelke z Goričkega, M. Jerše 10 vestnik, 21. decembra 1995 eportaža Zakaj (ne)radi hodimo v gostilne? Gost - gostitelj - gostoljubje - gostilna Opozorilo; nikar ne razumite tega pisanja kot reklamiranje gostiln, ker tole pisanje o gostilnah ni povezano s pijančevanjem (na kar ste verjetno najprej pomislili ob besedici »gostilna«) Vsak ima takšne ali drugačne razlage, da hodi v gostilne. Najpogostejša sta hrana in pijača. Lahko pa Je tudi drugače. Morebiti ram je všeč prijetna domačnost neke gostinske sobe, prijaznost gostilničarja, ki z vami pokramlja o tem in onem, izvirna ponudba ob določenih (cerkvenih ali ljudskih) praznikih, zanimiva prireditev, ples... Ali pa radi zahajate v neko gostilno zato, ker se v njej zbirajo berJj ali manj znani ljudje iz vase okolice, ker veste, da boste tam zagotovo srečali znani obraz, s katerim se boste pozdravili, nazdravili, morebiti izmenjaU besedo dve, izkušnje... Roko na srce - za večino je najpogostejši razlt^ za obisk gostilne pijača, šele nato hrana. Slovenija je rdeča Danes večkrat ne vemo, kdo je lastnik in kdo zaposleni natakar. Je to obrtnik, samostojni podjetnik ali lastnik d. o. o. Ja, niso sami krivi, to je res. Da v gostinstvu ni nobenega ponosa, so krive družbenozgodovinske in politične razmere. Toda tudi novi opazili, daje Slovenija v zadnjih dveh letih postala RDEČA? Poleg rdeče barve na fasadah gostiln je na njih tudi precej ZELENE. In zakaj imamo Slovenijo pobarvano rdeče-zcleno? Zaradi poceni razprodaje naših gostincev. ki so samo zaradi svojega napisana na izvesku dali možnost reklamiranja velikim pivovarjem. Namerno uporabljam izraz gostilna, kajti tokrat se ne bi ustavljali ob raznih drugih poimenovanjih, kot so lokal, bife, buf-fet, bistro, okrepčevalnica in restavracija. Beseda gostilna združuje v sebi vse (pogrešane) lastnosti slovenskega tradicionalnega gostinstva, ki jih lahko izrazimo z naslednjim stavkom; V gostilni gostilničar gostoljubno pogosti svojega gosta. Slovenska gostilna - oštarija v Sloveniji je menda kar 1500 gostiln, od tega nekaj več kot 1300 zasebnih in 113 v okviru podjetij. Že od nekdaj je bilo gostinstvo najpogostješa obrtna dejavnost. Pred dvajsetimi leti je bilo 1560 zasebnih gostinskih obratov, kar je v strukturi pomenilo skoraj tričetrtine vseh zasebnih obratov; pred desetimi leti se je njihove število zmanjšalo na 1160, njihov delež v strukturi pa na 63 odstotkov. Upad registrira- tekturo, goste opozarjala in vabila v svojo notranjost. Že od nekdaj je gostilna nudila hrano in prenočišče popotnikom; v prejšnjem in v začetu tega stoletja je bila gostilna priljubljena točka izleta meščanov in drugih premožnejših in razgledanih ljudi. To je veljalo zlasti za gostilne na obrobju mest, sicer pa je imel vsak sloj ljudi »svojo« priljubljeno gostilno. Preko gostiln je bila tudi Slovenija vedno v stiku s svetovnimi kulinaričnimi dosežki in razvojem v svetu. To je gostilničar vnašal v svojo ponudbo, jo vedno znova posodabljal, dodajal kaj novega, svežega, svojega, glede kakovosti pa so se lahko primerjale z gostilnami sredi Gradca ali Dunaja. Prav v slovenskih gostilnah je bilo najbolj očitno, da je naša deželica na križišču treh velikih kulturnih tokov (nemške, italijanske, slovanske); ta pestrost je bila še posebej očitna za prekmurske gostilne, kjet je bilo moč čutiti 'A' - ■ ■ *-■ Spricer-šankisti, na drugi strani pa je avtomehanična delavnica, cvetličarna ali frizeraj. Še ena velika razlika je med pravimi in novodobnimi gostilničarji: nekoč so gostilničarji znali poskrbeti tudi za duSo gostov, novodobne gostince pa zanima le hitra, ekonomična in poceni priprava hrane in postrežba, gostje pa naj bi bili po možnosti čim manj zahtevni in neproblematični! Vsak rad plača, če za to potem tudi kaj dobi! Če pa se počutiš nedobrodošlega, če te namesto pozdrava natakar vpraša, kaj boste naročili, pri tem pa daje vtis, kot da se mu pri prazni gostinski sobi blazno mudi, potem ... no, to je le začetek, kaj vse pogrešamo pri novih slovenskih gostilnah. WJ S' s % ra zakoni jim ne bodo povrnili veljave. če sami ne bodo premogli malce več samozavesti in drugačnega odnosa do svojega dela, ampak le razmišljali o tem, kako ga bodo lahko zaobšli, kako bi rešili problem prevelikih davkov ali »treh obveznih jedi iz domačega območja«, kako čim ceneje narediti pice... I svetovno znanim polnilcem kol in tobačni industriji? Tako je', namesto tradicionalne in povsod prepoznavne arhitekture slovenske gostilne morajo sodobni slovenski gostinski delavci opozarjati nase s svetikajočimi in kričečimi Kakor ti, tako jaz Ta izmišljeni slogan je značilen za večino slovenskih gostiln. Trditev vam lahko dokažemo z nekaj primeri. Enega smo omenili že prej: pice. Zakaj so pice tako priljubljene? Ker so nekaj novega, tujega, ker so dobre? Po mojem bolj zato, ker veš, kaj boš dobil, ko naročiš, in ker niso predrage. Pravzaprav so najcenejša okusna hrana, na katero ni potrebno čakati predolgo. Ko se je prvemu gostincu v kraju posrečil prodor s picami, sojih dali na jedilnik tudi vsi drugi. Danes pravzaprav ne vedo ponujati kaj dru- reklamnimi tablami! Sodobne go- ' gega kot pice, ker se Do to pro »A kakorkoli: obiskovanje lokalov, tisto najbolj normalno druženje ljudi v prostorih in situacijah, ki kažejo ne le način življenja nekega okolja sploh, temveč predvsem njegovo sposobnost uživanja in prostega časa, se je po eni strani sprevrglo v nekaj nenormalnega, po drugi pa izgubilo svojo splošno veljavnost oziroma razpoložljivost vsem prebivalstvenim segmentom. Tako je deloma postalo poligon za družbeno dopustno pijančevanje in druge oblike vulgarnosti takšnih in drugačnih socialnih marginalcev vseh starosti, deloma za iskanje osebnostne identitete odraščajočih in samorealizacijo mlajših generacij v okviru nekaterih subkulturnih praks, deloma in kvečjemu pa tudi za zadovoljevanje manjšega dela srednje generacije... Ali So sedanje »družbenozgodovinske« razmere krive, da ni več nikjer napisa GOSTILNA ali OŠTARIJA in da se jim zdi bolj nobel napis »restavracija« ali vsaj »gostilna in restavracija«, Ali ste stilne (večina je zgrajenih v obdobju razcveta in ugodnih posojil v sedemdesetih letih) so škatlaste oblike, enake ali podobne uvožene arhitekture, hladne, z velikimi sobami in dolgimi šanki. Večkrat je na eni strani velike zgradbe gostinski lokal s stacionarnimi dajalo tudi na deželi. Zakaj? Ker je edina hitro narejena, ne predraga in še kar okusna brana. Drugi razlog za trditev, da so slovenski gostinci »mahnjeni« na posnemanje (ali pa jim manjka domišljije) so igralni aparati. Džiiboksi, fliperji, pikadi, biljardi in še kaj - vsi ti pripomočki za sprostitev in zamotitev gostov sami po sebi niso slabi, če sov posebni sobi, kjer igralci in zaba-vljalci ne motijo ostalih gostov v gostilnih. Večkrat se zgodi, da trije alt štirje »navdušenci« motijo ostalih trideset gostov v gostinskem lokalu s svojimi vzkliki in igranjem na »govoreče« pametne stroje, sumim pa jih, da Irolj kot v igranju uživajo v svojem nastopu in v tem, da se drugi gostje nenehno ozirajo k njim. Ali se splača zapraviti dobro vzdušje v gostilni zaradi nekaj »bizgecev«, ki sc naslajajo v eksibicionizmu? Preračunajte, kakšne koristi imate od tega stroja v svoji gostilni? Toda tako je pač z našimi gostinci: vse, kar je novo, je zanimivo, je posnemanja vredno. Zato seje prvemu fliperju in pikadu kmalu pridružil drugi pa tretji, četrti Danes skorajda ni gostilne brez teh pripomočkov. Tretje področje posnemanja je v opremljanju lokalov in se je razširilo v zadnjem času. V želji, da bi bili še bolj sodobni in nobel, da bi lahko sprejeli še več gostov, so se mnoge gostilne odločile za preureditve, razširitve in prenove svojih gostiln. Če pa primerjamo vse te prenovljene gostilne, ugotovimo, da smo spet dobili serijski izdelek, ki je povrh vsega še ponaredek - to je proizvod evropeizacije brez duha. Enaka notranja oprema, skorajda enaki stoli in zavese, svetleči šanki, mesing, številna ogledala, umetne rože ... Se vam ne zdi, da ste podobno gostilno videli v Mariboru, Domžalah, v Avstriji ali Nemčiji? ‘ Niste se zmotili (le da takšne go; stilne pri nas ustvarja po navadi en arhitekt), toda to ni slovenska gostilna! Bernarda BALAŽIC-PEČEK (nadaljevanje prihodnjič) Fotoreportaža ................ ■■■ Edino žensko vino: Lucijino V vinogradih Vlada in Franca Kupljena iz Okoslavec je bil« živahno do pred kratkim, čeprav jih je že pobelil sneg. Nad 1200 trsi v vinogradu v bližini hiše je bila potegnjena mreža, pomagali so si tudi s polivinilom, potreben pa je bil nenehni nadzor enega od pomočnikov. Zakaj so čuvali vinograd sredi zasneženega decembra? Ker so na njem še bili grozdi, ki s« jih namenili za ledeno oziroma Lucijino trgatev. V sredo, 13. so se ob letošnji trgatvi že lahko greli z degustiranjem sladkega vinčeca z ime- decembra, na ... družabno življenje je v vsakem primeru pomemben del identitete neke družbe, in ta se ne spreminja hitro. Če je torej družabna identiteta enega dela Slovencev, da ruralno hodijo v gostilne, drugega dela pa, da hodijo r zanikrne ali pa namišljeno nobel urbane lokale, potem proti temu ne more nihče nič - še najmanj pa tisti, ki iz tega izvisijo: namreč starejši in izbirčni. Za! je ta de! našega bivanja prepuščen na milost in nemilost kvazihedonistični stihiji srednjega sloja. Ampak družabno življenje v lokalih, kije v resnici le kultiviranje primarne človekove potrebe po javnem druženju, razen v ekstremih, ne ve za slojevske razlike in je načeloma odvisno le od stopnje tolerance - torej skupnih kulturnih imenovalcev. Tu smo: slovenske lokale definira bodisi brezbrižno pomanjkanje teh osnov ali prisiljeno privzemanje nekih še ne obstoječih. praznik sv, Lucije so se pri Kupljenovih v Oko-slavcih zbrali sosedje in sorodniki. Na trgatev so se pripravljali že vse od »redne« trgatve, zadnjih nekaj dni so gledali v nebo, se jezili na požrešne ptiče in upali na lepo vreme. Na Lucijino so se zbrali nekako sredi do- j nom vino Lucijino letnika I M 11 1994, To vino ni kar tako, s^ je na vinskem sejmu v Ljubljani prejelo srebrno, na ocenjevanju v okviru K« zemljo pokrije snežna odeja, so grozdne jagode najljubša in skorajda edina hrana ptičev; če odkrijej® vinograd z grozdjem, ki ga čuvajo za ledeno trgatev, ga velika jata lahko »sprazni« v zel« kratkem času- (Sobotna priloga Dela, 9. /2. 1995; Marko Crnkovič: Med bordelom in mesnico) nih gostiln je povezan z velikim povečanjem raznih bifejev in ka-flčev. Kar je ostalo od gostiln, ki so nudile hrano, pa so se v glavnem spremenile v serijska priprava pic, ribjih jedi ali (klasike) mešanega mesa na žaru. In kaj je pri celotni ponudbi današnjih gostiln še slovenskega? Slovenski gostilničarje bil ponosen na svoj posel, opremljen s predpasnikom in posebnim pokrivalom je večkrat kar pred vhodnimi vrati pozdravljal sovaščane in someščane; gostilna je že s svojo zunanjostjo, značilno arhi- tudi močan vpliv madžarskih gostilniških navad. Gostilničarje bil osrednja figura v nekem kraju; poleg gostilne je imel po navadi tudi trgovino, ukvarjal se je s trgovanjem, posredovanjem, gostinstvom in nudenjem prenočišč. Vsekakor je bila njegova najpomembnejša »dejavnost« zbiranje in posredovanje informacij. To je bil informacijski center za domačine ip za popotnike: kaj je kje novega, kaj se kje lahko kupi, kakšna je cena tega in onega, kdo je dober in kdo nezanesljiv ... Kako stresti »zrmzlino« v mlin, da ne bo prevelikega napora in ne škode? Če imaš dovolj izkušenj (kot tale »piitar”), potem gre. Toda; neprijetno je, če tl padejo za vrat jagode zrelega grozdja, še bolj pa, če ti padejo za srajco zamrznjene jagode. poldneva; brez primerne obutve, obleke in rokavic ne bi šlo, kajti v vinogradu je bilo skoraj dvajset centimetrov snega. Verjeli ali ne: kljub mrazu je imel redkokateri Lucijin trgač na rokah rokavice. S temi grozdi so morali biti še posebej previdni, kajti ob premočnem dotiku je grozd padel v sneg in se dobesedno izgubil, pregrobi trgač pa bi lahko tudi polovico sladkih in zmrznjenih jagod stresel, Težko je potrgati že preveč zrelo in sladko grozdje novembra, »izguba« pri Lucijini trgatvi pa je še večja. Skratka: za pridobitev Lucijinega vina je potrebno biti skrajno previden in nežen, torej tako kot se za opravek z ženskim spolom spodobi. In Lucijino vino je menda edino, ki je prav zares ženskega spota. Kupljenovi so se odločili za Lucijino trgatev že drugič. Prvič so trgali na praznik sv,Lucije lani, tako da sejma v Gornji Radgoni, pa zlato medaljo. Lanskega vina so pridelali 300 litrov, letos pa ga bo od 800 do 1000 litrov, saj so Lucijini trgatvi namenili kar 1200 trsov. Kakšna bo kakovost vina, bodo lahko ocenili šele sredi prihodnjega leta, saj se bo mošt začel čistiti šele ।--------- maja prihodnje leto. Po sedanji BL vsebnosti slad- korja bo še boljše kot lansko. Kakor se spodobi, so pri Kupljenovih proslavili uspešno končano zadnjo trgatev za bogato obloženo mizo. Lucijina trgatev bo sčasoma postala pri Kupljenovih tradicionalna prireditev, ki bo lahko popestrila hladne decembrske dnJ> "l.f rr 1 I '3- \ > 1 K k? J Trgači za Lucijin« trgatev s« bili natančno izbrani: morali so imeti pravi občutek za trganje grozdja v zimskih razmerah; Čeprav so bile roke trde in rdeče od mraza, ni smela odpasti nobena jagoda. J »1 Lucijini trgači pa marajo biti tudi veseli in dobre volje, da bo Lucijin* vino še boljše, še slajše. Za glasbeno spremljavo pojočih trgačev je P** skrbel priložnostni trio na posneL ku, tak« da je na trgatvi pri Kupljenovih res manjkala le Lucija! poleg tega pa bo na trgu kakovostno in predvsem izvirno vin® Kapelskih goric. bbp vestnik, 21. decembra 1995 11 i^urna obzorja Dobitnik Seveijeve nagrade: igralec in režiser Stane Kralj Gledalca spraviš prej v jok kot v smeh || vinske igre Celjski grofje, Veronika Deseniška, Herman Celjski ... Radi imamo dela domačih avtorjev, posegali pa smo tudi po tujih. Najbolj uspeli predstavi sta bili Zadnja večerja v pogrebnem podjetju in Smrt predsednika hi- r I Za zeleni jezik (89) O (ne)seksistični rabi jezika V nedeljo so že petindvajsetič podelili Severjeve nagrade, ki so namenj-ne igralskim dosežkom poklicnih in nepoklicnih igralcev. Za igralske dosežke v ljubiteljskem gledališču je letos prejel nagrado Stane Kralj iz KUD-a Ivana Kavčiča Ljutomer. Vsi, ki si želijo v tem nekaj doseči, hitijo v Maribor, Ljubljano ali v kakšno pomembno gledališče. Stane Kralj pa je 45 let svojega igralskega in režiserskega dela vložil v ljutomersko gledališče. Gledališče, ki je za marsikoga tam nekje. Ampak prav ljutomersko gledališče ima dolgoletno tradicijo in bo leta 2002 praznovalo stoletnico delovanja. In marsikateri igralec in režiser iz tega gledališča se je vpisal na seznam najbolj pomembnih igralcev v slovenskem prostoru. Za kakovostno kontinuiteta lega gledališča ima prav gotovo velike zasluge tudi Stane Kra|j. Nagrado sle dobili za iMjejijsko delo, za 45 iei dela r gledališču. Kaj vam pomeni to priznanje? Nagrada mi pomeni zelo veliko, poleg finančne pomoči, ki je bolj simbolična, je veliko moralno zadoščenje. V Ljutomeru sem tako tretji, ki je prejel Severjevo nagrado. Leta 1982 jo je dobila igralka Julka Bezjak, nekaj časa je igrala v moji skupini in se ukvarjala z režijo, dve leti pozneje pa jo je dobil igralec karakternih in komičnih vlog Ivo Žnidarič. Tako je v Ljutomer prišlo precej nagrad, vendar jih ni tako enostavno dobiti. Nagrada ni samo moja zasluga, ampak je zasluga vseh tistih dobrih in zagnanih igralcev, ki so kdaj koli delali v našem gledališču, Vse vežejo lepi spomini. Škoda edino, da mnogi dobri igralci, ki so se odselili, niso nadaljevali gledališke dejavnosti. ,Je mogoče spomnite, s katero predstavo ste prvič stopiti na gledališki oder? Začel sem igrati leta 1949 pri petnajstih letih. Svoje prve predstave se dobro spomnim, tega ne moreš pozabiti, kot svoje prve ljubezni ne .., To je bila predstava V Ljubljano jo dajmo. Igral sem pastirčka. Do leta 1958 sem delal v Žerovincih, potem pa sem igral in od leta 1960 režiral v Ljutomeru. V Ljutomeru je bilo kar nekaj uspešnih režiserjev in sedaj že vzgajamo mlajši kader, ki bo prevzel našo tradicijo. Ste pri predstavah izbirali med domačimi avtorji, ali da so bolj komedije ali dra- Svojčas sem bolj režiral ljudske igre, bolj drame kol komedije. Ko pa sem spoznal, da ima publika raje komedije, smo več pozo, rnosti posvečali njim. Komedije pa je tudi težje igrati in režirati. To pa zato, ker človeka prej spraviš do joka kot smeha. Poleg tega pa ■1 pl mora gledalec dati veliko od sebe, mora komično predstaviti vlogo, da gledalec začuti, da se mora smejati. In imeli smo več uspešnic. Katere so predstave, ki so se vam najbolj vtisnile v spomin? Imeli smo nekaj zelo dobrih, kot so Miklova Zala, Finžgarjeva Razvalina življenja, potem zgodo- Uspešno kulturno delovanje Na seji predsedstva Zveze kulturnih organizacij Lendava, le ta združuje vsa kulturna društva nekdanje lendavske občine, so rapravljali o novi zakonodaji na področju ljubiteljske dejavnosti ter o delu zveze in društev v letošnjem letu. V nekaterih vaseh so letos dobili nove dvorane, ki bodo omo- Neumestnost »političke nastavke« ali kaj vse mor^o požreti ljutomerski ljubitelji kulture Če ste bili nekaj časa izvzeti iz ljutomerske kuitunuSke scene, potem pričakujete, da na prireditvah, kot je zadnji nastop Slovenskega okteta v prleški metropoli, ne boste poslušali političnih parol. Toda brez teh očitno ne gre, svoj blagoslov da tudi župan. Človeku je kar nerodno zaradi osmih solistov, ki so morali poslušati parole, kot je »zdaj, ko bomo (smo) končno svobodni«, mešanico med Zdravo Marijo, božičem in plebiscitom. In to sredi decembra! Mar politični veljaki ms tako redko najdejo pot do »dragih domačinov«, da ne pustijo do besede tistih, ki gočale še bolj zavzeto dejavnost kulturnih društev. Kulturnoumet-niška društva v lendavski in drugih občinah, kijih »pokriva« Zveza kulturnih organizacij, so v letošnjem letu uspešno delala, zlasti pa so bila aktivna društva na narodnostno mešanem območju. Številni nastopi in gostovanja so obogatila kulturno podobo vsake vasi, v kateri deluje društvo. Na seji predsedstva so se pogovorili tudi o ljubiteljski dejavnosti v prihodnjem letu ter o prenosu kinomatografske dejavnosti na Zvezo kulturnih organizacij, saj je bil doslej lendavski kino pod okriljem Zavoda za kulturo občine Lendava. jim je oktet po svojem pevskem izročilu blizu. Za kulturne p^ reditve brez poHti^iih parol! N. N. Novice iz kulture Zdi se, kot da imamo v pokrajini ob Muri tematske konce tednov. Včasih so v znamenju likovnih razstav, drugič predstavitev kpjig, ta konec tedna pa je bil v znamenju koncertov ko- niornc glasbe. Ker sc približujejo velikonočni prazniki in novo leto, se bodo v naši pokrajini vse do začetka prihodnjega leta zvrstili številni odlični koncerti klasične glasbe. Torej, če si želite odlične glasbe, se vam ni treba odpeljati v kakšno prestolnico, ampak je potrebno natančno prebirati naše kulturne koledarje. V puconski cerkvi je bil v petek koncert Pripravi se, Sion, kjer sta nastopila sopranistka Katja Kranjc in Robert Mraesek, Kr jo je spremljal na orgle. Predstavila sta se z deli J. S. Bacha, G. F. Handla, W, A Mozarta, Zapela je tudi Avo Mario in končala s skladbo Trden grad je naš gospod Bog. Akademska gla- sbenica Katja Kranjc je operna pevka in flavtistka, B je doma iz Gornje Radgone. Petja se je učila pri Kseniji Vidali - Žebre v Ljubljani, izpopolnjevala pa se je pri Dunji Vejzovič v Zagrebu ter pri na mojstrskih tečajih pri priznanem oratorijskem pevcu Kurtu Equiluzu na Dunaju, Sodeluje tudi v Mladinskim teatru v Sttuttgartu. Pianist in organist Robert Mraesek pa je iz Marib^ ra in je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dela kot pianist v operi SNG Maribor in je nastopal širom po Evropi. Škoda je edino, da sta sicer odlična glasbenika morala nastopati pred maloštevilnim občinstvom. *fr± V Kongresni dvorani hotela Radin pa so pripravili revijo odraslih pevskih zborov občin Gornje Radgone, Radencev in Sv. Jurija. Nastopilo je pet zborov, ki so se predstavili s štirimi skladbami. Mešani pevski zbor Sv. Upati je, da bo ta prenos po' menil ponovno obuditev dejavnosti. Jani D. Jurij pod vodstvom zborovodje Jožeta Kurbusa, Ženski pevski zbor aktiva kmečkih žena Gornja Radgona pot taktirko Vlada Maguše. Mešani pevski zbor Ap- ačc z zborovodkinjo Marijo Ce- pin ob spremljavi Daniela La-sbaherja na sintetizatorju, Ženski pevski zbor Manka Golarja Gornja Radgona, ki ga vodi prof Marjan Žula, in Mešani pevski zbor Radenska Radenci pod vodstvom Tomaža Kuharja. *** Ponovno pa je zaživel tudi soboški Big Band, ki ga že vrsto let vodi Ernest Lukač, v katerega je vključenih trindvajset glasbenikov in pevcev. V petek so pripravili individualni koncert za stranko LDS, pri čemer so s svojim glasbenim znanjem sodelovali tudi člani LDS-a. Po novem letu pa se bo Big Band predstavil še širši javnosti. V svojem repertoarju ima vključene jazz standarde, kot so Begin The Begin, Silvers Serenada, Sometimes I Fecl, GirI From I pa nema in drugi, poleg tega pa se predstavljajo tudi s skladbami, ki jih je napisal in aranžiral Ernest Lukač sam. ■r šnega sveta. Publika in kritika jih je še posebno dobro sprejela, tudi na srečanju gledaliških skupin Slovenije. Pred letom je bila zelo dobra predstava Dva bregova. Pripravljamo že predstavo Evalda Flisarja Stric iz Amerike in pričakujemo, da bo marca premiera. F slovenskem prostoru je veliko igralcev in umetnikov, ki se pišejo Kralj? Ali je kakšna povezava med vašim priimkom in umetnostjo? Tudi p vaši družini se ukvarjate z umetnostjo. Mogoče imamo res nekaj žlahtne, kraljevske krvi ... (smeh). Ja, res, Boris in Marjan Kralj sta odlična igralca. Pred mano se s tem v naši družini niso ukvarjali, s petjem seje ukvarjala edino moja žena. Tudi hčerka je pevsko nadarjena, sin pa je šel študirat na AGRFT. Kot igralec ste se preskusili v različnih vlogah. Morate tudi v življenju kaj odigrati, da se bolje znajdete? Življenje je ena sama igra. So vzponi in padci, tako v gledališkem ustvarjanju kot v vsakdanjem življenju. Aleksandra Nana Rituper Fotografija: Jure Zauneker kulturni koledar V prejšnjem zapisu smo se kritično dotakniti defuiicije seksistične rabe jezika, kakor jo je v slovenskem kulturnem prostoru uveljavil Urad za žensk« politik« pri slovenski vladi. Pri tem sm« ugotovili, da je nujo« razlikovati med jezikom kot sistemom (Iger ima moški spol kot slovnična kategorija generično ali t. i. nezaznamovano vlog«) in jezikovno rab« in da je s tega žarnega kota tisti del definicije, ki opredeljuje seksistično rabo kot »sistematično rab« moške (slovnične) oblike namesto in na mestu ženske« netočen ter potreben revizije. Sistem slovenskega knjižnega jezika torej ne more biti tarča feminističnih puščic in je par escellence zunaj njihovega dosega. Seveda pa ni mogoče zanikati, da se kljub toliko opevani demokraciji in kljub tolikšnemu številu zaposlenih, torej tudi ekonomsko osamosvojenih Slovenk, dogaja »zapostavljanje, zamolčevanje oz, neomenjanje žensk v korist moških in uporaba žaljivih stereotipov ter prispodob«, o čemer govori drugi del definicije seksisitčne rabe jezika. Takoj bi bilo mogoče dodati, da se v nekaterih okoljih in socialnih ter poklicnih skupinah dogaja tudi obratno, da so torej zapostavljeni, neomenjeni, zamolčevani moški, vendar je to druga tema, ki jo tokrat puščamo ob strani. Raje priznajmo, da tudi Slovenci in Slovenke izpisujemo svojo seksistično zgodbo. Celo to si lahko priznamo, da to ni v prvi vrsti jezikovni problem t. i, seksisitične rabe jezika, ampak problem seksizma kot družbenega pojava, torej kot načina mišljenja in ravnanja. ki se kaže na vseh družbenih ravneh. Zato je tudi iluzorno pričakovati, da ga bo mogoče rešiti kar na jezikovni ravni. Čeprav je to tista točka, iz katere bi po našem mnenju bilo treba izhajati, pustimo sociološka vprašanja in se vrnimo k jezikovnim. Na ravni t. i, rabe jezika se kaže nekaj manevrskega prostora za neseksistično jezikovno vedenje. Prvo področje, kjer je mogoče kaj storiti, je gotovo izrazoslovje, kjer slovenščina s svojo besedotovor-no in oblikoslovno gibkostjo ponuja precej možnosti. Tako npr, iz samostalnikov moškega spola zlahka tvorimo ženskospolne oblike, četudi zgolj teoretične: zidar - zidarka, avtomehanik - avtomeha-ničarka, kaplan - kaplanka, župnik - župnica. dimnikar - dimni karka itn. Marsikaj je mogoče in je treba popraviti tudi v t. i. uradnih govornih položajih, kjer je preprosto mogoče zahtevati od govorečih in pišočih ustrezno raven obnašanja, izraženo tudi v (neseksistični) rabi jezika, ki ga uporabljajo. Kakor je za javna mesta in javne govorne položaje v Republiki Sloveniji predvidena raba slovenskega knjižnega jezika, tako je mogoče tej normi dodati tudi tisto o neseksistični rabi jezika. (Seveda bo preteklo v Muri še precej vode, preden bo dosežen dogovor o tem, kaj je seksistična in kaj neseksistič-na raba jezika.) Upoštevati velja tudi t. i. pragmatične govorne okoliščine in ugotoviti, kdaj se v t. i. generični moški slovnični obliki resnično prepoznajo oboji, moški in ženske, in kdaj ne. Ko se ne, pač kaže ustrezno prilagoditi jezikovno rabo. Na tej ravni je mogoče odpreti vrata tistemu predlogu Urada za žensko politiko, ki predvideva obojcspolne oblike v uradnih dopisih, na vabilih, v različnih javnih sporočilih, na obrazcih, v zakonskih besedilih, učbenikih ipd. Je pa ob tem načelnem pristanku mogoče in nujno zastaviti vsaj dve vprašanji: L koliko v praksi (konkretnem besedilu) uresničena neseksistična raba jezika otežuje razumljivost besedil in 2 koliko je mogoče z normirano neseksistično rabo jezika doseči spremembo seksističnih medčloveških odnosov tam, kjer takšni so. Več o tem pa v naslednjem zapisu. FRANCI JUST RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji Murska Sobota bo v petek, 28. decembra, ob 18. uri otvoritev pregledne razstave slik in risb iz obdobja 19861995 slikarja Marjana Gumilarja. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo karikatur, stripa in risanega filma ob 70-letiiici Mikija Mustra. Razstava bo na ogled do konca letošnjega leta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure, v četrtek pa tudi od 16, do 18. ure. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo Veš slikar svoj dolg, kjer razstavlja skupina, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem bienalu likovne umetnosti v Benetkah. MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice si lahko ogledate dela s slikarskega popotovanja dveh akademskih slikarjev Ferija Mesariča in Sandija Červeka. LENDAVA: V galerijskem prostoru hotela Elizabeta v kompleksu Mlinska si lahko ogledate razstavo slik akademskega slikarja Lojzeta Logarja. PRIREDITVE: MURSKA SOBOTA: V četrtek, 21. decembra, ob 19. uri bo v grajski dvorani koncert klasične glasbe. Nastopila bosta violinist Volodja Bal-žalorsky in pianist Christoph Theiler. MURSKA SOBOTA; V sredo, 27. decembra, se bo na grajskem dvorišču začel novoletni otroški živžav. Poleg lutk in glasbe bo prišel tudi dedek Mraz. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku soboške knjižnice si lahko ob l6(Hetnki rojstva Simona Jenka ogledate razstavo njegovih pe- sniških del. Razstava je na ogled do 18. januarja. MURSKA SOBOTA: V četrtek, 28. decembra, bo v grajski dvorani glasbeni večer Pesmi španskih Židov. Nastopajo pevka Klarisa Jovanovič, kitarist Veno Dolenc in drugi glasbeni gostje, večji del repertoarja predstavljajo pesmi sarajevskih in solunskih Židov. RADENCI: V nedeljo, 24. decembra, ob 17, uri bo v kongresni dvorani hotela Radin božični koncert v izvedbi MePZ Radenske, kot gosti bodo nastopili še Klavdija Zoijan (klavir). Maja Frangež (flavta), Wemer Ussar (klavir) in Lidija Kodrič, Na svoj spored so uvrstili božične napeve, RADENCI: V sredo, 27. decembra, ob 19,30 bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda tradicionalni božično-novoletni koncert Slovenskega okteta pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta, LJUTOMER: V soboto, 23. decembra, ob 18. uri bo v ljutomerski cerkvi koncert komorega zbora Orfej - slovenski madrigalisti. Peli bodo dela Gallusa. Palestrine, črnske duhovne in božične pesmi. LJUTOMER; V petek, 22. decembra, ob 17, uri bodo v Domu kulture nastopili otroci, ki pri Ljudski -univerzi ZKJ obiskujejo tečaje angleščine in nemščine. LJUTOMER: V soboto, 23. decembra, bodo ob 11. uri na Glavnem trgu v atriju Mestne hiše stopili ljudski pevci Fantje iz Male Nedelje. LJUTOMER: V nedeljo, 24. decembra, bo na- na božični večer ob 23.30 božični recital, ob 24. uri polnočnica, TKD Ilovet pa je pripravilo prihod k polnočnici z gorečimi baklami. LJUTOMER: V sredo, 27. decembra, ob 19.30 bo v Domu kulture gostovala gledališka igralka Milena Muhič. 12 vestnik, 21. decembra 1995 4 eportaža Sto let »gibljivih slik« Kino v Soboti že 1902. leta Prvi kino v Pomurju je bil v uti Turkove gostilne v Murski Soboti, ustanovil pa gaje Gustav Dittrich V sedanjem času je samoumevno, da tehnološki dosežek, ki na novo vznikne na določeni zemeljski točki, hitro obide ves svet. Zgled za to trditev so novi avtomobili, zabavna tehnika, računalniški programi... Po svoje sorazmerno hitro pa je prišel v naše kraje tudi kino, ki sta ga izumila brata Auguste in Louis Lumiere. 28. decembra 1895. leta sta namreč imela prvo javno kinematografsko predstavo na svetu. Seveda ne fllmske kamere ne projektorja ni poganjal elektromotorček, ampak so tako snemali kot predvajali »na ročni pogon«. Kino-gledališče v leseni gostilniški uti v Murski Soboti je imet prvo kinopredstavo Gustav Dittrich. rSajprej so filme vrteli (kot je svojčas zapisal Franc Kuzmič) v zadnji sobi nekdanje gostilne Peterka, pozneje pa na vrtu gostilne Turk, kjer so naredili iz desk primerno uto in 25. aprila 1912. leta uradno odprli kino. O tem obstoji tudi zapis v madžarskem časniku Vaswarmegye, kjer piše, da poslopje ustreza svojemu namenu, pridobitev pa imenuje kino-gledaiišče. Pet let pozneje je Dittrich kino preselili v Sotesko ulico (za Sopin-gom) v prostore nekdanjega skladišča gostilne Dobrai. Kinodvorano so večkrat prenavljali. Juha Petra Klepca in mortadela Milana Kučana »Poznaš tistega, ki gre tamle?« »Ne poznam ga.« »To je tvoj brat. Torej ne poznaš svojega brata!« Tale kratek pogovor je znan sofizem. Sofizem je varljiv sklep. Sofisti so mojstri zavajanja. Nekateri jih imajo za zafrkljivce, drugi za nevarne demagoge, tretji za velike frajerje. Predsednik Milan Kučan velja za velikega frajerja. Ubogega Uitodraga je zadnjič sukal čislo v stila gornjega sofizma; v Če bi me vedeli vprašati, bi vam odgovoril, ker pa me ne veste vprašati, ne vem.« Ali tudi v dobesedni obliki: »Težko vam rečem, kaj je Bavčar mislil, in da sem mu na to odgovoril, da ne vem, če mu na to, kar on misli, lahko odgovorim,« Ipd. Sofisti so predvsem sarkastični. Hočem biti široko razumljiv, razumljiv tako rekoč najširšim množicam, vsem, ki bi tole brali. zato bom pojasnil tudi še, kaj je sarkazem, To je pikrost, zajedljivost, Morda bo tole zvenelo še bolj razumljivo: sarkazem je strupena zafrkancija. Ampak, tole pa je še boljša razlaga za sarkazem! S televizijskega zaslona se zazre v var predsednk države Milan Kučan. Pravkar je zaslišan kot preiskovanec pred Preiskovalno komisijo državnega zbora Republike Slovenije o parlamentarni preiskavi o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkvij za aretacije, obsodbe in izvršitve obsodb proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu. Predsednika države ste vajeni videti kot resnega in prej ali slej preudarno momljajočega človeka. ki javno ne razdira kakšnih zaletavščin. Zdaj slišite predsednika govoriti neobičajno I J Firma Brata Dittrich ni bila kar tako, saj je ukvarjala s kleparstvom, kotlarstvom in inštalacijami, imela trgovino z galanterijo in železnino, povrh pa še kino, Žal zdaj nihče od ožjih rodbinskih članov z ničemer od tega ne nadaljuje, pač pa je po nacionalizaciji nastalo družbeno podjetje kovinske dejavnosti Panonija, Dittrihov kino pa je Izpodrinil prav tako družbeni kinematograf. L glasno, govori iz bolj napetih pljuč kot kadarkoli v časih osa-movajanja. Kaj se dogaja, kaj pripoveduje predsednik države, da je toliko povzdignil glas? Razločno in strmo gledajoč, naznanja...oh, pustimo ga, naj nam pove s svojimi besedami. ^Zanikati moram trditve Stane ta Dolanca, čeS da srno pred V-išnjičevim prihodom v Mart ulj k jedli pršut. Nismo jedli pršuta, Slovenija je takrat drgetala- Tudi za svoje komunistično vodstvo ... In kaj je počel v tistem času vodilni človek tega vodstva? Jedel je pršut in se zajrkaval... Janša pri lizanju sladoleda ni kazal nikakega smisla za humor. Ubogi. ampak mortadelo, pogovarjali pa smo se o tem, ali mora biti mortadela narezana na koščke ali na rezine.« - To, vidite, je bleščeč zgled sarkazma. »Zanikati moram trditve Staneta Dolanca ...« Ne morete verjeti, s kako resnostjo je predsednik tukaj povzel besedo in sčasoma pa je dobil tudi novejšo kinoaparaturo. Leta 1945 pa je Dittrichov kino nehal delovati, ker ni zmogel zadostiti vsem zahtevam, ki sojih postavljali razni inšpektorji. Nekaj pa je prispevala tudi konkurenca: soboški državni kino, Dittrichov ste napeti ko veja pod mokrim snegom. Zanikal bo trditve svojega prijatelja, nekdanjega zaščitnika in mentorja! Granit se pišči, tudi oni niso več enotni! -Tepci, tisti, ki bi to pričakovali. Niso jedli pršuta, jedli so marta-delo in se pogovarjali, kako naj bi bila razrezana! Slovenija pa je drgetala. Tudi za svoje komunistično vodstvo. Takratni predsednik CK ZKS in sedanji predsednik države Milan Kučan je na tem istem zaslišanju dejal, da sta jugoslovanska politična in vojaška oblast skušali pospraviti slovensko vodstvo. Višnjič jim je prinašal svarilo. In kaj je počel v tem času vodilni človek tega vodstva? Zafrkaval se je in jede! pršut! Ni ga bilo strah in ni izgubil teka. - Janša pri lizanju sladoleda ni kazal nikakega smisla za humor. Ubogi. Zgodba je pravzaprav anekdotična in bi bila vredna, da pride v šolske čitanke za domoljubno vzgojo. Naj se mladi rod seznani še z enim junakom, enakim Petru Klepcu, ki sc tudi ni zbegal, ko je slišal, da se bližajo Turki, temveč je mirno pojedel najprej juho in potem še vse drugo. Predsednik države je z njo sarkastično zafrknil nespretnega, preobremenjenega in zme denega prvega zasliševalca zadevne komisije Vitodraga Pukla. Ta gospod ni imel časa ali pa ni zmogel, da bi prebral, premisli in razumel vse, kar mu je Janez Janša, ki mu je sestavljal vprašanja, napisal. Janša pa jih je »naštancal« toliko, s takšno projektor na zvočni film je kupila Občina Beltinci, Kinopredstave v Dittrichovem kinu so bile ob sobotah popoldne, v nedeljo pa popoldne in zvečer. Sčasoma nemi filmi niso bili več povsem nemi, kajti o tem, o čemer so se pogovarjali igralci, je bilo mogoče razbrati iz podnapisov. Starejši Sobočani se boste spomniti, kakšne filme so vrteli v prvem zasebnem soboškem kind; sam pa sem malo pokukat po predhodniku našega Cestnika (Ljudskem glasu) in zdaj lahko zapišem, katere filme so vneti v prvih povojnih letih, denimo J952. leta : Deček Mita, Sinja laguna. Bil sem vojna nevesta, Slavica, Grenki riž, Barba Žva-ne. Bagdadski tatič in Neptunova hči, ki pa je bil verjetno »ljubezenskih, sicer ga mladini ne bi prepovedali. »Kinodedek« je prišel iz Srbye o Gustavu Dittrichu sem poizvedoval pri njegovih sorodnikih. O svojem dedku mi je vedela veliko povedati vnukinja Marjeta, ki pa jo v soboti (kot je sama zatrdila) bolj poznajo ihto in v tolikšni čedalje večji zavrtosti, da se Kučanu ob vsej tej nepovezani in netrans p a rentni gostoti ni bilo težko izmikati in seje fino zabaval. Kot sploh ves stari kader, ko se znajde pred komisijo. Po tem, kako se ta kader zdaj predstavlja za nazaj, je očitno, da je vladal in ni vladal. Vladal je, če je šlo za to, da slovenski narod po mirni poti pripelje v demokracijo, til vladal, če ga sprašujejo, ali je naročil aretacije četverice. Sicer pa je Puklova komisija tudi brez sofistične konstrukcije trop rogonoscev. Ah, kje, saj tega ga niti več ne sprašujejo, tako spretno se je naslikal v jugoslovanski oblasti podrejeni vlogi, da ga nihče niti več ne sprašuje, če so oni naročili aretacije, marveč jih ba-rajo kvečjemu, če so »zanje vedeli«. Moral pa bi biti res pritisnjen tisti, ki bi na to vprašanje odgovoril pritrdilno! Bogme, zaslužili bi si boljše zasliševalce! Po mojem se niti prav izživeti ne morejo. Kučan je bil zadnjič že toliko razigran, da je malo manjkalo in bi Puklu pod-prašil še s tistim sofizmom, ki ima naziv Rogonosec, gre pa takole: »Tisto, kar nisi izgubil, imaš?« »Da.« »Rogov nisi izgubil?« »Ne.« »Torej jih imaš!« Sicer pa je Puklova komisija tudi brez sofistične konstrukcije fugaino vodno črpalko in Jo po- trop rogonoscev. Vsi iz takratnega jugoslovanskega vrba so že napisali svoje spomine in v nobe ni h ne boste prebrali, da so imeli d njega dne svoje smrti v 1980. na piki slovenske komuniste, kakor je pred komisijo trdil Kučan, Nameravali so se pa znesti nad slovenskim ljudstvom! Jovič piše, da so bila letala, ki naj bi bombardirala slovenska mesta, že v zraku. Toda, da bi to vedeli, bi morali člani komisije kaj brati in potem bi morali imeti pogum, da bi Kučanu to vljudno rekli. Komaj čakam na nadaljevanje burke. ŠTEFAN SMEJ Gustav Dittrich je »pripeljal« v Mursko Soboto projektor, ki je omogočal »gibanje slik« in zato velja za prvega kinooperaterja v naših krajih. Ob tem svojem konjičku, ki mu je verjetno navrgel tudi kak dinar, pa se je posvečal delu v svoji kovinskopredelovalni delavnici, kjer se je izobraževalo tudi lepo število vajencev. Na sliki je sicer s kravato, kar pa ne pomeni, da je bil gospod, ki ne bi poprijel koderkoli. Ste opazili urejenost fotografiranega in kakovost fotografije? po imenu Muca, ki je tudi njej ljubo. »Moj stari oče Gustav Dittrich seje rodil 1870, leta v Vršcu v Srbiji. Prišel je v naše kraje in si v Beltincih našel dekle Ano in se z njo poročil. Potem sta odšla v Gradec, kjer je bil delovodja v tovarni Elpl, pozneje pa tudi učitelj praktičnega pouka kleparske in inštalaterske dejavnosti na graški poklicni šoli. Tam se je tudi seznanil s kinematografsko tehniko, Ker pa se je politično udejstvoval v neki stranki, ki so jo prepovedali, sta 1902. leta prišla v Mursko Soboto. Tu je nadaljeval kleparsko obrt in ustanovil kino. Tista .škatla’, s katero je predvajal filme, je bila še dolgo potem pri hiši,« sem zvedel od Marjete Dittrich, Pa tudi to. da se je zakoncema Gustavu in Ani rodilo kar 9 otrok. Ti so svojemu očetu pomagali pri kinopredsta-vah. Tedaj so bili filmi namreč še neni (brez zvoka), zato je bilo treba glasbo predvajati z gramofonskih plošč na kovinsko vzmet. Mnogi se boste še spomnili, kakšni so bili taki gramofoni (mehanični zvočnik v obliki velike trobente). Tudi živo glasbo so tu in tam povabili, zlasti ciganske godbenike. Igrali so so tudi Dittrichovi otroci. Od njih živijo še; Margita, ki je v Beogradu; Fanika, ki je v Nemčiji; Ivo, ki je v Ljubljani magister farmacije; Feri, kije do 1956. leta živel na Madžarskem, je odtlej v Kanadi; umrli pa so Tilda, Marija, Alenka, Gustav in tudi Edvard. Gustav je potem, ko so nacionalizirali tovarno kovinskih izdelkov Brata Dittrich. odšel v Sombotel in . nadaljeval z dejavnostjo, Edvard, rojen 1898, leta, pa je začel s svojo obrtno dejavnostjo, ki pa se je nekoliko razlikovala od prvotne; »vrgel« se je namreč na vodovodne inštalacije in opremo. Patentiral centrifugalno črpalko Edvard je bil celo neke vrste izumitelj, saj je 1959. leta pod številko 20777 registriral centri- tem vrsto let izdeloval. Tudi sesalni koši so bili njegova novotarija! Delal je skoraj do za letu. Edvard Dittrich (torej sin Gustava Dittricha, ki je imel prvi kino v Murski Soboti) se je dvakrat poročil. V prvem zakonu je imel sina Edvarda, ki je umrl še kot otrok, in hčer Vando, ki živi v Ljubljani. V drugi zakonski zvezi, ko mu je bila družica Margita, ki ima zdaj že 88 let, so se rodili Štirje otroci: sin Jože, ki je žal mlad umrl, in tri dekleta; Elizabeta, Ana in Marjeta Muca, ki so vse v Murski Soboti. Marjeta je edina ostala v kovinsko predlovalni de- javnosti, saj se je izšolala za ■ strojno inženirko, potem vrsto let delala v Panoniji in na Blisku, pred upokojitvijo pa seje malo preskusila z lastnim podjetništvom. Ker se ni poročila, seje priimek Dittrich v Murski Soboti ohranil. Taka je zgodba o rodbini Dittrich, ki je v Mursko Soboto pripeljala prvi kino, postavila zametke kovinskopredelovalne industrije, ki je bila dolgo časa soboški paradni konj, potem pa je začela hirati in kdo bi vedel, ali se bo še kdaj pobrala in delova- Pogrebna svetiljka Leichenlaterne Dittrichove hčerke so ponosne na novotarije svojega očeta in dedka. Marjeta nam je pokazala nekaj dragocenih stik, seveda v upanju, da se pri pripravi članka ne bodo izgubile. Zanimiv je tudi prodajni prospekt firme »Brata Dittrich -proizvodnja kovinskih izdelkov -Lastnik: Gustav Dittrich«, ustanovljene 1902, leta, ki je v hrvaškem in nemškem jeziku. Nekaj v sliki in besedi predstavljenih izdelkov: otroška vedrica, kangla za zalivanje cvetja, nahrbtna škropilnica, »štrcaljka« za drevje in pranje avomobila, svetilka za hlev, karbidna svetilka za notranjost in za vrt, svetilka za voz z držalom za svečo, nagrobne svetilke... la v prvotnem obsegu. Marjeto sem pobaral, da bi se zdaj, ko ima najbrž več časa, nemara poglobila v raziskovanje o začetkih in razvoju kovinske dejavnosti v Soboti (pionirji kovinarstva so bili ob Dittrichih še Kučani in drugi), potem pa mi je dejala: »Niste edini, ki mi je to predlagal!« Glede na to, da nas je bilo torej več takih, ki smo prav v njej prepoznali človeka, ki naj bi to storil, je moralno »obezna«, da to stori. Hvaležna jr bosta tudi stari oče Gustav in oče Edvard. Pa še kdo, ki bi potreboval kake podatke, denimo za seminarsko ali kako drugo nalogo. Š. SOBOČAN vestnik, 21. decembra 1995 13 J tem in onem Betlehem 1996 let kasneje Rezultati parlamentarnih volitev v Avstriji »Vranz Veliki« se i v nedeljo opolnoči bomo mnogi od nas sedeli pri polnočnici in poslušali zgodbo o bleščeči zvezdi, dveh utrujenih popotnikih, hlevu s kravami, Jaslih, treh kraljih in rojstvu, ki je zaznamovalo naslednjih dva tisoč let. Kraje, kjer so se dogajale svetopisemske zgodbe, mnogi od nas nosimo v podzavesti kot kraje, ki jih poznamo in si jih lahko v mislih živo predstavljamo. Žal v srcu nosimo idealizirane podobe, mnogokrat navdahnjene s podobami $ cerkvenih fresk ali ilustracij pobožne literature, sam utrip svetopisemske dežele danes pa zelo slabo poznamo. Novice o bližnjevzhodnem mirovnem procesu so pač postale že tako rutinske, da si nihče več ne vzame časa za pazljivo poslušaitje, kaj je danes z deželo, ki jo je Bog obljubil Abrahamu. leta v Washingtonu, vrača tudi Jezusovo rojstno mesto v palestinsko samostojno območje. Ravno ta mesec bo proces prenosa oblasti končan in po 27 okupiranih božičih bo mesto prvič proslavilo velik dogodek izpred 1996 let brez tuje vojske na ulicah. Betlehem in bližnji Jeruzalem (do slednjega je z mestnim t Med in mleko sc v Palestini 1 še vedno ne cedita. Zahodni j breg reke Jordan, kjer leži veči- j na krajev, opisanih v Bibliji, se le počasi izvija iz skoraj trideset- I letne izraelske okupacije. Sveta mesta v Izraelu so pod nenehnim pritiskov skrajnežev, ki stre- j žejo po življenju ljudem, ki si | prizadevajo s svojimi sovražniki I skleniti mir, Sirija in Jordanija iščeta svojo pot iz gospodarske j zaostalosti in skrajno neprijet- I nega položaja med sovražno I razpoloženimi državami Ira- I kom, Izraelom in Savdsko Ara- j bijo, Le Sinajski polotok, ki je danes v Egiptu, uživa sadove j Catnp-Davidskega miru in se počasi odpira navzven. Pravza- | prav je vrh gore Sinaj, kjer je Mojzes od Boga prejel deset I božjih zapovedi, eno redkih | mest miru in pokoja. Preživeti | noč na vrhu in gledati sončni j vzhod nad Rdečim morjem, je I nekaj nepozabnega. I Mesto Betlehem, kjer je Ma- I rija povila Jezusa, prav te dni I končuje eno od hujših obdobij I svoje zgodovine. Mirovni spo- I razum med Palestinsko osvobo- j dilno organizacijo in Izraelom, | podpisan 28. septembra tega I hi '4.. IB iW avtobusom okoli pol ure vožnje) sta v zgodovini zamenjala nešteto gospodaijev. Po Židih so ga v sedmem stoletju zavzeli muslimani, nato je prišla dežela pod Turke in Otomansko cesarstvo, po propadu le-tega pa so prišli Angleži. Zaradi mešetarjenja z ozemlji in prevar so sc Židje, ki so se spet odločili vzpostaviti svoj nekdanji izraelski dom, in tam stanujoči Arabci spopadli v boju za Palestino. Po treh vojnah {1948, 1967 in 1973) je Izrael v zmagoslavju velike kose ozemelj, ki so mejili nanj, priključil k svoji državi. Pod okupacijo so se znašli Zahodni breg. Gaza na obali Sredozemskega morja, Golanska planota na meji s Sirijo ter južni del Libanona, Palestinci, sploh pa Arabci, poraza niso nikoli priznali: po veliki vstaji pred desetimi leti, imenovani intifada, in nenehnih pritiskih velikih sil za miroljubno razrešitev gordijskega vozla iz Palestine sta obe strani počasi prišli do točke, ko je bilo začasni mirovni sporazum mogoče podpisati in tako prvič po koncu druge svetovne vojne normalizirati življenje na tem problematičnem koščku sveta. Naj večji problem, to je status mesta Jeruzalem, je še vedno daleč od rešitve: trenutno ga še vedno zasedajo Izraelci. Bolje kaže Gazi in Zahodnemu bregu: če ne bo prišlo vmes kaj nepričakovanega, se bo že sredi naslednjega leta vsa oblast na spornih ozemljih vrnila v palestinske roke in slike mladih Palestincev, ki s kamenjem obmetavajo izraelske policiste, bodo postale stvar preteklosti. Betlehem, za tam večinsko muslimansko prebivalstvo manj pomembno mesto, bo z božjo pomočjo ugledal boljše čase. Letos palestinski trgovci prvič ne bodo protestno zaprli vseh trgovin in po mestu razobcsli romarjem namenjenih napisov, da je Betlehem mesto pod okupacijo. Procesija na sveti večer bo prvič potekala brez vojakov, ki so s svojo navzočnostjo kvarili enkratnost svete dežele. Begunci iz begunskega taborišča De-hajše na robu Betlehema, ki so morali izza žičnatih ograj spremljati življenje v njihovem rodnem mestu, se bodo lahko vrnili na svoje domove. Za red in varnost bodo skrbeli policisti v zelenih baretkah - nova palestinska policija. Betlehemski župan napoveduje, da bo ta božič eden najlepših, kar jih je kdaj bilo. Sovraštvo in bombne atentate počasi nadomeščata mir in razumevanje med ljudmi. Oddahnili si bodo Palestinci, ki jim ne bo treba več živeti v senci puškinih cevi tuje vojske, oddahnili si bodo Izraelci, ker bodo lahko na svoji zemlji živeli brez strahu pred samomorislki-mi blazneži, oddahnili pa si bomo tudi mi na romanjih v sveto deželo. Čas je že bil, da se začne Betlehem pripravljati na največje proslavljanje v našem življenju, ki sc bo zgodilo že čez skromna štiri leta: začetek tretjega tisočletja po Kristusu. Spodobilo bi se, da ta velik dogodek pričakamo v vzajemnem razumevanju in miru. je dvignil iz pepela Hoteli ali ne hoteli, letošnje predbožično razpoloženje na Dunaju je hkrati tudi predvolilno. Tako se zadnja dva meseca poleg Božička oziroma dedka Mraza s plakatov širom po avstrijski prestolnici prijazno, zamišljeno pa tudi mladostno nagajivo režijo tudi predstavniki največjili avstrijskih političnih strank. Rdeča, črna, modra in zelena so barve, ki so do pretekle nedelje tekmovale s pisanostjo barv, drugače značilnih za adventni čas. Sedaj, po volitvah, ko je volilno-politično že vse jasno, Je očitno, da je ostala ljudem še najbolj v spominu rdeča barva. Rdeča barva kot barva krvi, nageljna in revolucije nekoč, rdeča barva kot barva socialne I evolucije danes, vsekakor pa ngj bi bila rdeča barva tista, ki - o tem je prepričanih dobrih 38 odstotkov volivcev - v Avstriji zagota-, vlja politično in gospodarsko kontinuiteto vsaj do prihodnjih parla-mentamih volitev. Seveda je stvar subjektivnega prepričanja in okusa posameznika - tukaj je to pač komentator -, ali je torej nadaljevanje »velike koalicije z določenimi popravki« realna špekulacija o prihodnji vladi »Vranza Velikega«? Pojdimo po vrsti. Zadnja velika koalicija socialdemokratov in ljudske stranke seje razšla zaradi prevelikega proračunskega primankljaja v deželi Avstrijski, Uradno. Neuradno lahko seveda špekuliramo. Socialdemokrati pravijo, daje Wolfgang Schussel, prvak ljudske stranke, hotel izkoristiti trenutne zanj ugodne javnomnenjske rezultate ter »prek noči« postati predsednik avstrijske vlade. Zato je Schussel takoj, ko je postal predsednik ljudske stranke, miniral vladno koalicijo • ter socialdemokratom očital, da z mladim finančnim ministrom Staribacherjem ni mogoče sestaviti oziroma zakrpati proračuna. Rešitev naj bi bila samo v novi prerazdelitvi politične moči, torej v novih volitvah. Verjetno so imeli prav tako rdeči kot črni, vendar razen njih samih druge stranke lega koraka niso pričakovale. Svobodnjaki Jorga Haiderja na primer so bili nad razpadom koalicije neprijetno presenečeni, saj je niso pričakovali tako kmalu, temu primemo medel pa je bil potem tudi učinek »dogmatičnega populizma« njihovega vodje v razpravah s prvaki drugih R 1 \ 7 M H sfe !«( ■ l J •• X Začasna zamrznitev gozdov na Slovenskem Z2 f ■ Mag. Tomaž Lovrenčič SOS fiiir telefon za ženske in otroke, Žrtve nasilla 061 441903 a« 97 02, .od 16. do 23. ure. strank. Haider enostavno ni več blestel tako kot pri prejšnjih volitvah, sogovorniki Iz drugih strank pa so se na srečanje z njim tudi bolje pripravili. Zeleni in Liberalci so razpad vlade pozdravili, saj so si obetali kakšen ministrski stolček v vsaki prihodnji vladni koaliciji, razen v tisti s Haiderjem, vendar pa so ga - že po opozicijski dolžnosti - tudi kritizirali. Racionalna pričakovanja vseh skupaj so se nagibala v smeri povečanja moči treh opozicijskih strank ter v izenačitev glasov pri 30 odstotkih obeh vladajočih strank. Zakaj je stranka »Vranza Velikega« doživela svoj labodnji spev? Da, tako je! Mislim, da lahko govorimo o Vranzevem labodjem spevu. Pri 72 parlamentarnih sedežih, ki jih bodo socialdemokrati zasedli v prihodnjem tednu, lahko z veliko verjetnostjo računamo, da 7 novih parlamentarcev tako te kakor tudi vseh drugih strank ne bo moglo dolgo greti svojih sedežev, saj komentatorji že sedaj napovedujejo nove volitve, in to čez leto dni. Presenetljiva socialdemokratska zmaga je predvsem odgovor na Schiisslovo taktiziranje v smeri koalicije ljudske stranke in Haiderjevih svobodnjakov. Poenostavljeno povedano; tradicionalna volilna rdeča Avstrija se je prestrašila vlade, v kateri bi bil lahko predsednik ali podpredsednik skrajno nacionalistično usmeijeni Jdrg Haider. Odločitev volivcev za sestavo vlade, kjer ne bosta konzervativna niti predsednik niti njen fmačni minister, za avstrijsko gospodarsko politiko ne pomeni nič drugega, kot to, da spremembe na izdatkovni strani vladnega proračuna (zmanjšanje vloge socialne države) tudi v prihodnje niso zaželjene, na prihodkovni (večja obdavčitev premožnejših) pa še naprej predstavljajo politično nujnost. In tako smo zopet pri tradicionalnem nasprotju med dvema družbenopolitičnima odločitvama, med pravičnostjo in učinkovitostjo. Stroški davčne reforme, ki je pomenila tudi zmanjšanje prihodkov v državno blagajno ter članstvo v Evropski zvezi, so se poznali pri proračunskem deficitu ter novih volitvah. Evropska zveza predstavlja - vsaj v evropskem prostoru - odločitev za učinkovitost in ne toliko za pravičnost. za večjo produktivnost, ki naj bi jo prinesla večja konkurenca na skupnem trgu, in ne za to, da bi imela za delo sposobna Evropejec in Evropejka zagotovljeno tudi delovno mesto. Iz volilnih rezultatov lahko sklepamo, da so se Avstrijci odločili za opcijo družbene pravičnosti in zagotavljanja delovnih mest in ne za učinkovitost ter neregulirano »nevidno roko trga«. Odločitev vsakega demokratičnega telesa, imenovanega ljudstvo v državi, kjer so pravila obnašanja demokratično legitimna - in v Avstriji je tako . je treba spoštovati in se po njej ravnati. Vendar je to samo politična odločitev, ki ima lahko v danem trenutku tudi nen predvidene in neprijetne učinke za gospodarsko politiko. Če država in državljani predolgo živijo prek svojih možnosti in si nakopljejo prevelike dolgove, počasi lahko izgubijo zaupanje mednarodnih finančnih trgov. To pa pomeni ogrožanje stabilnosti nacionalne valute ter seveda splošne blaginje v državi. A HORVAT 24 vestnik, 21. decembra 1995 - ihu-čihu-či-hu-hu T Prednovoletno popotovanje z vlakom od Murske Sobote do Čakovca in nazaj Videli tudi regana, Španko in brigito Ciril Meško se je navdušil za vlakovnega strojevodjo že, ko mu je bilo 5 let - Jelka se je peljala k svojemu fantu v Hodošan, Vlado in Stanko pa sta se vračala z dela v Mariboru Nekoč so ljudje veliko potovali z vlaki, dandanes pa bi skoraj lahko rekli, da se podaš na pustolovščino, če v Murski Soboti sedeš na vlak z namenom, da bi se zapeljal do Čakovca in nazaj. Ondan me je zamikalo, da bi se pridružil potnikom na tej progi. Pravzaprav sem bil edini, ki sem si izbral to smer, vsi drugi so se peljali ali na krajši razdalji ali so vstopili na naš vlak na I^agerskem oziroma v Ormožu in se od tam popeljali v smeri proti Čakovcu. Samo to je namreč neposredna zveza s tem mestom na Hrvaškem. gre zares za veliko prijateljstvo. Njen fant pa je bil najbrž službeno zadržan. Čeprav sta doma na hrvaški strani, v okolici Macinca, sta že v Središču ob Dravi izstopila Slavko in Stank«. Tam sta namreč zjutraj pustila avto, ko sla se odpravila z vlakom v službo v Maribor, kjer sta že okrog 30 let zaposlena kot zidarja pri gradbenem podjetju Konstruktor. Tako se vozita že nekaj let, saj druge zveze zjutraj nimata, da bi lahko pravočasno prišla na delo, čeprav morata vstajati že okrog 4, ure. Ampak služba je služba in v Sloveniji so neko- Ko seje bližala poklicna odločitev, ga je nekaj časa bolj vleklo k pilotom in razmišljal je celo o vzgojiteljski šoli. Nazadnje pa se je le vpisal v srednjo elektro-kovinarsko šolo - smer vzdrževalec vozil in strojev v Ljubljani, Ker je razmišljal, da bi bil v službi čim bliže domu, seje odločil za mehanika dizelskih lokomotiv. Železniško gospodarstvo Maribor pa mu je v ta namen odborilo štipendijo. Leta 1983 je začel obiskovati šolo, jo po treh letih uspešno končal in res dobil službo v Mariboru. Najprej je opravil pripravništvo za mehanika, nato pa se je vpisal v tečaj za strojevodjo. Ampak napredovanje ni možno kar tako, temveč je moral biti najprej pomočnik. Da bi lahko uresničil svojo poklicno željo, je moral še prej odslužiti vojaški rok. Po vrnitvi je nekaj časa delal kot pomočnik, nato pa je začel obiskovati enoletno Solo za strojevodje. Najprej se je usposobil za strojevodjo pri premiku, torej je vo- ■■ I Sl ii' I Na vlakih so seveda tudi sprevodniki. Med vožnjo v Čakovec je bil to Igor Škrjanec iz Stročje vasi. S strojevodjo Cirilom sta tudi prijatelja, saj sta letos skupaj potovala z vlakom do Londona in nazaj. je bilo potrebno tudi na signalne luči, ki so opozarjale, ali je nadaljnja smer prosta ali pa bo potrebno nekoliko počakati. Upoštevati je treba tudi znake, ki določajo, kakšna hitrost je dovoljena na določenem odseku proge. Moram priznati. da se'm si predstavljal delo strojevodje veliko bolj enostavno in skoraj brez skrbi; tako naj bi vmes lahko tudi zapustil kabino. saj ima vlak povsod prednost in mu ni potrebno zavijati v levo a- Kdor se vozi v službo, šolo ali po kakšnih opravkih običajno po železnici, mu pravijo, da je vlakar. Nekaj takih se je peljalo iz Murske Sobote do Ljutomera, To so bili v glavnem dijaki, Naša vožnja se je namreč začela okrog 12,30, Tudi v Ljutomeru so vstopili večinoma srednješolci, ki obiskujejo tamkajšnjo gimnazijo, doma pa so iz ormoške občine. Na več postajah pa se je vlak ustavil, ne da bi kdo vstopil ali izstopil. Čudno, da sc potniki raje drenjajo v natrpanih in dražjih avtobusih! Če bi bil običajni potnik s povratno vozovnico M. Sobo-ta-Čakovec, bi moral v Ormožu čakati na prestop kakšni dve uri. Toda ker sem bil pravzaprav gost strojevodje Cirila Meška. sem prestopil skupaj z njim na vlak proti Pragerskemu, ki ga je vozil tudi on, Tam sva počakala na vlak iz Maribora, da sta se spojila in potem do Ormoža skupaj peljala potnike v smeri proti Ormožu, od tam pa je krenil prvi del kompozicije v Čakovec, drugi del pa v M. Soboto, Še prej sem lahko opazoval različne lomomotive in zvedel, kako jim železničarji rečejo v svojem žargonu. Ene so rega-ni (izdelane v Ameriki), druge Španke (iz Španije), tretje brigite (po Brigitti Bardot iz Fran- '■■Z - čj (t' i ‘-Ju feb "Ssg. 1, I L. ■ sil .1' 3-033,."" * - :i- - 1'1 I l sJ:^ Na Pragerskem je moral naš strojevodja prinesti tudi okrog 35-kilogramsko priklopno kljuko, da se je lahko spojil z motornim vlakom, ki je pripeljal iz Maribora. ajše dekle. Povedala mi je, da ji je ime Jelka, da je doma iz okolice Maribora in da potuje v Čakovec, od tam pa še v kraj Ho-došan. Pred devetimi meseci je namreč spoznala Miroslava, med njima se je vnela ljubezen in zdaj se večkrat obiskujeta, Ker ima Jelka več časa, saj ni zaposlena, običajno potuje ona liko boljše plače kot na Hrvaškem. Poteg tega sta oba končala tudi poklicno gradbeno šolo v Mariboru in zdaj računata, da bosta tamkaj zaposlena do upokojitve. Oba sta torej tudi prava vlakarja. Iz Čakovca smo se vračali ob 19. uri. Vstopilo je manjše število potnikov, ki so kmalu izstopili v Dunjkovcu ali Macincu na hrvaški strani, nekaj pa se jih je peljalo v Slovenijo. To so bili v glavnem predstavniki naših špedicij na čakovski železniški postaji, ki so potovali do Središča ali Ormoža, kjer je bila končna postaja. Pravzaprav je isti vlak s strojevodjem Cirilom potem še enkrat peljal do Središča in nazaj pa nato še v Mursko Soboto, kamor smo prispeli okrog 22.00. Vmes je bilo precej časa tudi za pogovor, saj me je zanimalo, kako je moj gostitelj postal vlakovni strojevodja, kakšno je njegovo delo, kaj vse doživlja na vlaku in kaj ga še zanima. zil (premikal) dizelske lokomotive le na postajah. »Vedno bolj pa seje bližal čas, ko sem računal, da bom lahko končno sam prevzel lokomotivo in vozil vlak na daljši progi. Mama mi je govorila, da se to najbrž ne bo zgodilo, jaz pa sem ji zatrdil, da bo nekega dne zaslišala glasen pisk, ko bom sedel v lokomitivi kot strojevodja in se peljal mimo Laho-nec, kjer je naša domačija. To seje tudi zares zgodilo, in sicer 21. januarja 1990,, ko so mi ■ zaupali upravljanje dizelske lo-motive, ki je vlekla tovorni vlak na progi Maribor-Pragersko-Murska Sobota, in res sem si dal duška. Ponosem sem bil lahko tudi na to. da je bil z mano v kabini sodelavec, ki mu je uspelo postati šele pomočnik, čeprav mu je do upokojitve manjkalo le nekaj dni, jaz pa sem bil še tako mlad. Takoj ko sem se vrnil v Maribor, sem poklical mamo in jo vprašal, ali je slišala, kako sem zapisal. Odgovori- .Med vožnjo mora strojevodja neprestano sedeti v kabini lokomotive, in če drugega ne, je treba vsakih 20 sekund pritisniti na budnik, sicer bi se vlak čez nekaj časa samodejno ustavil. To je kajpak iz varnostnih razlogov. Ciril Meško je bil verjetno najmlajši strojevodja v Sloveniji, ki so mu tako hitro zaupali vožnjo potniškega vlaka. cije), četrte pa fiati (iz Italije), Ni kaj, pestra poimenovanja! Čez mejo k fantu Moje pravo delo se je začelo potem, ko je strojevodja Ciril usmeril motorno lokomotivo na tire, ki vodijo proti Središču ob Dravi in od tam še proti Čakovcu. Podal sem se na obhod po vagonih, kot da bi bil kakšen kontrolor vozovnic, in spraševal redke potnike, kam so namenjeni. Najprej sem ogovoril ml- k njemu. Vožnja z vlakom se ji zdi veliko prijetnejša kot z avtobusom pa še ceneje je. Povratna vozovnica stane samo 840 tolarjev. Če bo šlo vse po načrtih, se bosta kmalu poročila in tedaj se bo po vsej verjetnosti preselila k njemu. Na Hodošanu ima namreč obljubljeno, dajo bodo vzeli v službo za natakarico. Na postaji v Čakovcu sem lahko videl, da jo je pričakala znanka, najbrž Miroslavova sestra ali kakšna druga sorodnica. Segli sta si v roke in se objeli. Torej Odločilna je bila igrača^ vlakec na baterije, ki ga je dobil za peti rojstni dan »Ko mi je bilo pet let (1973.), mi je prinesla teta iz Nemčije vlakec na baterije. To je bila zame enkratna igrača. Kmalu sem začel govoriti, da bom tudi jaz strojevodja, ko bom velik. Babica meje morala večkrat peljati na železniško postajo v Ivanjkovce, da sem lahko videl tudi pravo lokomotivo.« la je, da je pisk glasno odmeval daleč naokrog.« Kmalu je bilo treba iti v Mursko Soboto nekoga nadomeščat, Ker je imel Ciril med strojevodji najbližje do Sobote, so poslali njega. Rečeno mu je bilo, da bo nadomeščanje trajalo dva meseca, ostal pa je vse do danes in verjetno se bo tu kar ustalil. Čeprav je na železnici praksa, da je nekdo najprej strojevodja na tovornih vlakih vsaj pet let in šele nato lahko vozi tudi potniške vlake, so pri njem naredili izjemo in mu zaupali to nalogo že po letu dni. Tako je bil verjetno nekaj časa naj mlajši strojevodja na potniških vlakih v Sloveniji. Zdaj pa dela, kakor pride. Pravi, daje na tovornem vlaku manj skrbi, vendar vozijo brez voznega reda, zato je neprijetno. ko mora čakali in čakati ter dajati prednost potniškim vlakom. [i desno! A je precej drugače. Takšna in drugačna doživetja In kaj vse lahko strojevodja doživi med vožnjo vlaka? Cirii sicer še nima dolgoletnih izkušenj, kljub vsemu pa je poln do-živetj - prijetnih in neprijetnih, V dobro voljo ga večkrat spravijo potniki, ki mu mahajo v pozdrav, še bolj pa potnice, ko se mu na postaji zapeljivo nasmehnejo, Zanimivo je tudi, ko • lahko vidi v kakšnem gozdičku nekaj takega, kar naj bi bilo očem skrito, »Včasih pa lahko opazujem, kako se katero dekle na postaji v Soboti na veliko poljublja in poslavja od svojega fapta, v Ljubljani pa jo počaka s poljubi drugi.K ' Ko je beseda nanesla na neprijetne dogodke, je moj sogo- I Vlado in Stanko sta doma iz okolice Macinca na Hrvaškem in se z vlakom vsak dan vozita na delo v Maribor. Ko sem se mu za nekaj časa pridružil v kabini, sem ugotovil, da mora biti neprestano dokaj buden in previden. Na vsaki postaji je pogledal skozi okno in se ozrl na sprevodnika, ki mu je dajal znak, da lahko pelje dalje. Vmes je moral vsakih 20 sekund pritisniti z nogo na nekakšen pedal, pravijo mu budnik, saj bi se sicer vlak čez nekaj časa samodejno ustavil. Paziti I Jelka je vsa rnemirjena pfttuvala v Čakovec k svojemu fantu, s katerim se nameravata čez čas poročiti. vornik najprej globoko zajel sapo. nato pa pripovedoval o nesrečah, ki jim je bil že večkrat priča. Žal so se nekatere končale tudi s smrtjo, zaradi tega se med vsako vožnjo boji, da spet ne bi kje kaj počilo. Zgodilo se mu je že tudi, da se je bal, da bo prišlo do nesreče, a je ni mogel preprečiti. Vlak ima namreč pri hitrosti 80 kilometrov na uro okrog 700 metrov zavorne poti. »Nekateri pa imajo tudi veliko srečo v nesreči, ko jim vlak dobesedno zmečka njihov avto, pa po srečnem naključju ostanejo živi.« Kljub vsemu ima Ciril zelo rad svoj poklic in še danes običajno zapiska, ko se pelje po progi, ki vodi nedaleč od njegove domačije v Lahoncih. Med drugim bo v službi tudi za novo leto, saj ga čaka vožnja že uro čez polnoč. Veselo silvestrovanje si mora torej odmisliti, oziroma bo lahko nazdravljal in si voščil srečno novo leto z znanci in prijatelji popoldne, ko bo prost. Mi pa mu že zdaj zaželimo srečno in samo srečno vožnjo vlakov! Besedilo in fotografije' JOŽE GRAJ I vestnik; 21. decembra 1995 75 *i 'z naših krajev Človek in njegov konjiček Igral na 730 gostijah Se morda še spomnite, seveda, če ste poročeni, kdo vam je igral na gostiji? Ali ni morda vas in gostov zabaval Ansambel Rajh? Franček Rajh s Spodnjega Kamenščaka pri Ljutomeru je zdaj star 69 let in bolan, toda če ga pokličejo iz katere od bližnjih turističnih kmetij, kjer pričakujejo skupino obiskovalcev in jih je treba pozdraviti z glasbo, si brž nadene kmečki predpasnik in klobuk ter oprta harmoniko in kmalu nato je slišati prijetne melodije. Pa zaslužek? Izjavil je, da nikoli, še najmanj pa zdaj, ko je bolan, ne gre zaradi »penez«, ampak, ker je rad v veseli družbi, saj potem nekako pozabi na svoje zdravstvene težave. Vsota denarja, ki jo ponavadi od izletnikov za harmonikaija pobere vodnik, Je zelo različna: včasih (za nekaj ur igrajaitja) komaj tisočak. Skopi naj bi bili zlasti tujci. 1 1 dobiti dopusta, če je bilo treba iti igrat ob delavnikih. Moje glasbeno delovanje me sploh ni oviralo pri običajnem delu v službi, četudi se je zgodilo, da se domov nisem vrnil povsem trezen, vsekakor pa ne naspan. Najbolj naporno, a po svoje tudi prijetno in finančno koristno je bilo 1933. leta, ko je moja skupina igrala v nekem lokalu dva meseca vsak ■ ( / Anketa pred prazničnim referendumom v Rakovcih Odločajo se o lastnem napredku! Dober zaslužek na Goričkem »Povsem drugače pa je bilo, ko sem igral po gostijah, še posebej, če smo .špilali’ kje na Goričkem. saj smo kar dobro zaslužili. Večkrat smo igrali ne le en dan, ampak tudi dva ali celo tri: najprej na nevestinem domu, pozneje pa še pri »raladožencu«. Igrali smo po vsej Prlekiji in Prekmurju. V posebnem zvezku imam zapisane vse gostije: od 1945. leta do 1991. leta sem igral kar na 730 gostijah. Pojasnim naj, da gre za gostije mladoporočencev, potem gostije ob jubilejih porok in tudi za borova »gostovanja« v Prekmurju, kjer so prav tako hoteli imeti moj ansambel,« se spominja dolgoletni godec Franček Rajh. Potem je povedal, daje kmalu po drugi svetovni vojni ustanovil inštru-mentalno-vokalni trio, katerega člani so igrali na harmoniko, kla- rinet in bariton, pozneje pa so ansambel povečali na 5 članov, torej kvintet, s tole zasedbo: harmonika, klarinet, trobenta, kitara in bas. On je v glavnem igral na klarinet. V tej sestavi so igrali dobrih 15 let in to, kar so zaslužili, so delili na pet delov. Sčasoma ljudje niso bili več tako radodarni, zato je ugotovil, da bi bilo dobro, ko bi goste na gostijah in drugod zabavala manj-števila skupina, kajti izkupiček bi delili na manj delov. Padla je odločitev za trio, v katerem so nastopali: Franček Rajh (klarinet), Alojz Grnjak (harmonika) in Tonček Mulec (bariton). V tej zasedbi so igrali tja do konca 1991. leta, nat-o pa se razšli. Igranja pa seveda še ni konec, kajti poslej vsi igrajo samostojno na turističnih kmetijah, Žena ga je razumela Franček Rajh ni ostal samec, zato sem ga vprašal, kako je nje- i M K f Franček Rajh s Spodnjega Kamenščaka je sicer najpogosteje igral na klarinet, obvladal pa je tudi harmoniko. To mu pride zdaj še kako prav, kajti poslej igra sam In razveseljuje goste turističnih kmetij. Tedaj tudi nekako pozabi na svojo hudo bolezen. Sicer pa se je pripravljen v vsakem času opraviti po kmečko in zaigrati, kar je storil tudi ob novinarjevem obisku. - Fotografija: Š. S. govo koneetedensko odstotnost sprejemala žena. »Kaj ji je ostalo drugega, kot da se je s tem sprijaznila. Moje navdušenje za glasbo so razumeli tudi v ljutomerskem Tehnostroju, kjer sem delal v računovostvu, saj ni bilo težko Mlada zakonca iz Borec imata sedem otrok Devetčlanska družina težko shaja Kako so odgovorili iz Kučanove Službe za pomilostitve in vloge? »Predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan je prejel Vašo vlogo, v kateri opisujete vrsto težav, ki Vas prizadevjo v družini s 7 mladoletnimi otroki. Ob predsednikovem popolnem razumevanju težav, ki Vas spremljajo, Vam po njegovem naročilu sporočamo, da smo Vašo vlogo odstopili v obravnavo Centru za socialno delo z zaprosilom, da Vas nemudoma povabijo na pogovor in Vam skušnjo svetovati, da boste lahko uveljavljali vse tiste pravice in zlasti materialne prejemke, za katere 'ipolnjnjete pogoje. - Pripomniti moramo, da predsednik Republike neposredno ne more posredovati in pomagati v primerih, kot je Vas, ker ne razpolaga s sredstvi, ki bi jih lahko uporabil v take namene, nima pa tudi potrebnih pooblastil za odločanje o posameznih pravicah, ki bi Vam sle.« stric ter seveda mater in očeta. Sicer pa sem jih obiskal prejšnji četrtek, ko je bilo treba raznesti veliko pošte, tudi naš Vestnik, toda Vojmir se je domov vrnil ob običajnem času. Kakšni pa so ti tako »visoki« osebni dohodki, da sta presegla »cenzus«, pa so jima zato (preden sta se pritožila Milanu Kučanu) znižali otroške dodatke? Jožica zasluži mesečno 30,000, Vojmir pa 60.000 tolarjev. Veliko premalo za veliko ustec. Ce k njunima plačama prištejemo sedanjih 40.000 otroških dodatkov, potem to mesečno nanese 130.000 tolarjev. Še vedno malo za 9-člansko družino. Pa nekako večer in potem v qoč. Lepi so tudi spomini, ko sem igral fantom na .štelingah’ (vojaški nabor). Naokrog smo se vozili v okrašenih vozovih, ki so jih vlekli konji; ustavljali smo se v več gostilnah, zvečer pa razveseljevali mladino na veselicah rekrutov.« Naš glasbeni junak je nekega leta odšel za dva meseca na obisk v daljno Avstralijo. Veste, kaj je tam počel? Igral, Zaigral pa je tudi ob mojem obisku. Brez not seveda, saj jih ne potrebuje več, ko pa je določene melodije zaigral že tisočkrat. Ni kaj. odličen godec. Lepo bi bilo, ko bi se ga spomnil kak par, ki mu je igral pred 50 leti, in ga povabil na gostijo ob svoji zlati poroki. Š. SOBOČAN .. Tudi šolo že obiskujejo: Katja 4. Vazrcd, Marina 3. in Nina 2. razred; Jasmina pa obiskuje v malo šolo. Mlajši otroci; 5-letni Sandi. 4 leta star Patrik in Marko, ki je star komaj 1 leto, pa hodijo v otroški vrtec. Tja jih starša že navsezgodaj odpeljeta z avtom. potem pa gresta vsak v svojo službo. Dopoldne je torej Kolaričevo stanovanje, ki je v bloku v bližini opekarne, prazno Popolne pa so spet vsi skupaj in srečni. In kako velik je njihov bivalni prostor v pritličju? Kuhinja, dnevna soba, majhna soba in kopalnica. Saj ni slabo, bo pa pretesno, kajti otroci hitro rastejo. Dobro je, da jim je stanovanjska skupnost dodelila še dve sobi v nadstroju, ki pa ju je treba še urediti in opremiti, a za zdaj Kolaričeva lega zaradi pomanjkanja denarja še nista mogla narediti. Tako je v mladi družini z 9 člani, ki mora mesec z mesecem »skrpati«, kot je dejala Jožica, s V Bahovcih so se odločili, da bodo imeli referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih v torek, 26. decembra, torej na dan osamosvojitve Slovenije. V tem je gotovo velik simbolični pomen tega najširšega odločanja krajanov o nadaljnjem razvoju naselja. Takrat tudi pričakujejo, da bo večina ljudi, tudi tistih, ki začasno delajo v tujini, doma. Za ta datum pa so se odločili tudi zaradi časovne stiske, ker so računali, da bodo volihe v svete KS v začetku decembra, kar pa je medtem ustavno sodišče razveljavilo. V referendumskem obdobju od L januarja 1996 do 31. decembra 2000 naj bi zbrali okrog 67 milijonov tolarjev, pri čemer bi kar tri četrtine denarja porabili za kanalizacijo. Načrtujejo tudi ureditev vaškega vodovoda, gradnjo telovadnice pri osnovni šoli, vzdrževanje objektov in cest ter sofinanciranje dejavnosti društev in drugega v Krajevni skupnosti Bakovci. Ker gre za zelo pomembne naložbe, smo za mnenje zaprosili nekaj krajanov. Alojz Lukač, predsednik sveta KS: »Izkoristil bi to priložnost in bi vse krajane Bakovec povabil, naj se na referendumu Odločijo za napredek, kakor so se vsa leta doslej. Problematika je bila predstavljena dovolj obširno, kar se je potrdilo tudi na zboru občanov. Zato mislim, da bodo vsi krajani za napredek vasi, saj bodo s tem glasovali tudi za naše potomce, predvsem vnuke, ki bodo te objekte uporabljali. Zato pozivam krajane Bakovec, da se udeležijo referenduma in da glasujejo za hitrejši razvoj krajevne skupnosti.« r A ■ 1, I Martin Poredoš, župnik: »Mislim, da je smisel referenduma predvsem v tem, da bi se naredila kanalizacija. To je gotovo postulat našega časa, če ne želimo, da bi se zadušili v lasmem blatu. Vemo, da je podtalnica ogrožena, pri čemer se kakovost pitne vode iz leta v leto slabša. Kot mi je znano, so tudi v okoliških vaseh že v zadregi, kara z odpadnimi vodami, ki ogrožajo okolje in talnico. Zato je referendum nujno potreben, kajti drugače nas bo povozil čas. Pet minut pred dvanajsto mora vsak pošten človek, ki ima zdrav odnos do okolja, to priznati. Kot človek, ki živim s tem ljudstvom, mislim, da je krajevni samoprispevek edina rešitev za nas, če hočemo narediti za vas in prihodnost nekaj dobrega. Trdno verjamem v pozitiven izid referenduma, kajti med ljudmi sem opazil veliko zanimanja. Ob nekaterih različnih pogledih, kar je seveda normalno, pa sem vendarle prepričan, da se bodo ljudje toliko osvestili in spoznali resnost tega problema. Ker smo se v sodelovanju s krajevno skupnostjo precej ujeli in je na šoli vse bolj poudarjeno osveščanje mladih, zlasti glede skrbi za okolje, bomo s skupnimi močmi vsekakor dosegli več.« Ignac Rajh, gostilničar: »Referendum je seveda potreben, saj bomo tako čimprej glasovali za naš projekt, ki je v programu, to je kanalizacija, Taje nujno potrebna ne samo pri nas, ampak v vseh vaseh ob Muri. Upam, da bo referendum uspet Zadnjič, ko sem bil na zboru občanov, ki je bil dobro obiskan, sem slišal, da se ljudje bolj ali manj nagibajo k podaljšanju krajevnega samoprispevka. Vse drugo, kar nam še manjka v naši vasi, je prav tako pomembno, toda kanalizacija je najpomembnejša naloga. Če gledam samo pri sebi, vera, kaj pomeni kanalizacija za Bakovce, ki postajajo že malo me- sto. Zato je treba čimprej uresničiti to naložbe, šele potem pa vse drugo.< Štefan Kaučič, tajnik KS: »Glede uspešnosti refe- Po nekajmesečnem koruzništvu -poroka Takšen odgovor je dobila 30-Ictna Jožica Kolarič iz Borec, ki je sredi letošnjega leta pisala predsedniku R Slovenije Milanu Kučanu, v njegovem imenu pa ji je odgovorila Služba za pomilostitve in vloge. Torej nič konkret-hega, pa vendarle! Čez čas so Jožico poklicali na ljutomerski Center za socialno delo in kmalu Zatem so otroške dodatke, ki so ji jih malo pred tem »zbili«, ker naj bi bili (glede na osebne dohodke) »previsoki«, spet povečali na najvišji možni znesek. Zdaj Zakonca Jožica, ki je delavka v Križevskih opekarnah, in 33-letni nioz Vojmir, ki je pismonoša na Pošti v Križevcih pri Ljutomeru, tiobivata za svoj velik naraščaj 90.000 tolarjev. Ko sem se oglasil pri njiju z željo, da bi malo poklepetali, sta bila takoj za to. Zgovorna je bila zlasti Jožica, ki se je rodila na Kapeli, po končani osemletki pa je začela delati v eni od kuhinj Radenske v Radencih. In kako je spoznala svojega moža? V nekem gostišču v Križevcih je s sodelavkami in sodelavci iz službe pro- slavljala rojstni dan in tam se je po naključju pojavil Vojmir iz bližnjih llijaševec, b^eda je dala besedo in tako naprej, saj veste, kako to gre, mar ne? Nekaj časa sta živela »na koruzi«, 19S4, leta pa sta se poročila, saj je bil na poti prvi otrok Denis, žal nedonošenček, ki je po dveh dneh umrl. Potem pa so se otroci, boj-ži dar, kar rojevali: 1985, leta Katja, 1986. Marina, 1987. Nina, 1939. Jasmina, 1990. Sandi, 1991. Patrik, 1994. Marko, Vsi skupaj (starša in otroci) so stari 107 let, v povprečju pa manj 12 let. Hvala, dobri botri in botre Predlagal sem, da bi fotografiral celo 9-Člansko družino, a ker sem prišel nenajavljen, nisem imel sreče; Sandi je bil na počitnicah pri sorodnikih v Ilijaše-vcih. Jasnima pa na Kapeli, Videl pa sem ju kljub temu, na fotografijah namreč. Fotografiral sem torej »samo« pet bratcev in se- 30-letni Jožici in 33-letnemu Vojmirju se Je doslej rodilo 8 otrok. Na naši fotografiji Jih Je ob njiju »le« 5, saj sta bila dva zdoma (na počitnica), prvi otrok pa je bil nedonošenček in je žal umrl. Posneli smo Jih v lepo urejeni in z otroškimi igračami okrašeni dnevi sobi, v kateri seveda ne maitJka televizijskega sprejemnika, saj tudi Kolaričeva četica otrok rada gleda risanke, - Fotografka: Š. S. še gre, saj pomagajo tudi botri otrok - Jožičini in Vojmirovi bratje in sestre. Kolaričeva morata dobro obrniti vsak tolar in skušata kupovati lam, kjer je ceneje. Tako gresta večkrat nakupovat na Madžarsko, kajti tam naj bila otroška oblačila poceni. Otroci so v glavnem zdravi in srečni. 130.000 tolarji. To pa ji nekako uspe, ker ima dobro »paško« (pregled) nad odhodki. Malo denarja imajo, ne žive v izobilju (k sreči tudi ne v pomanjaknju) in so srečni. Bolj kot tam, kjer imajo le enega ali dva razvajena otroka. Š. SOBOČAN renduma mislim, da sploh ne bi smelo biti vprašanje, ker se v krajevni skupnosti odločamo za življenjsko pomemben objekt, torej za gradnjo kanalizacije. V tem smislu je vodstvo krajevne skupnosti tudi pripravljalo referendum. V ta namen s m'o izdali poseben informator, v katerem je natančno opisana ta problematika. Ker je v krajevni skupnosti samoprispevek že dolgoletna tradicija, saj bo Že sedmi po vrsti, mislim, da se bodo občani tudi tokrat odločili za napredek. S tem bi najpomembnejši objekt zgradili, drugi objekti iz prejšnjih referendumskih obdobij pa so že končani,« Nada Katalinič, učiteljica: »Referendum da ali ne - mislim, da ni nikakršne dileme. Ravno s pomočjo referenduma smo v naši krajevni skupnosti ogromno naredili. Po mojem so vse naložbe enako pomembne, čeprav menim, da bi najprej morali urediti kanalizacijo, ker je z ekološkega vidika to zelo pomembno. Tudi v šoli, ki naj bi dobila telovadnico, teh zadev namreč nimamo urejenih. Če bomo glasovali za referendum, bomo od tega veijetno tudi nekaj imeli. Bojim se, če referendum ne bi uspel, potem iz naših načrtov ne bo nič, ker če sam ničesar ne daš, ne moreš kaj več pričakovati od širše družbe. To velja tudi za našo telovadnico. 2e prejšnji krajevni samoprispevki so omogočili, da imamo v Krajevni skupnosti Bakovci urejene ceste in drugo. Zato sem za referendum. Kar se tiče telovadnice, pa bi rekla, da pričakujemo glavni delež od širše družbene skupnosti, predvsem od šolskega tolarja, mi pa lahko samo sofinanciramo gradnjo telovadnice. Ker imamo sedaj pouk športne vzgoje v dvorani krajevne skupnosti, je to za učence in učitelje zelo neprijetno, saj se ti prostori uporabljajo tudi v druge namene.« f to V f Frane Plej, trgovski poslovodja: »Kot sem seznanjen, se stari krajevni samoprispevek izteka, z referendumom pa se načrtujejo nove naložbe, med katerimi naj bi bila tudi napeljava kanalizacije, ki je nujno potrebna. Zato menim, da je treba ponovno glasovati za krajevni samoprispevek, kajti brez njega si življenja v krajevni skupnosti ne moremo zamisliti. Upam, da bo referendum uspel, in želim, da bi tudi drugi občani k temu prispevali svoj delež.* Jože Meolic, kmetova- lec: »Ce se spomnimo preteklosti, so bili Bakovci med prvimi, ki so imeli že od nekdaj krajevni samoprispevek, Napredka kraja si ni mogoče zamisliti brez samoprispevka. Na ta račun smo se razvijali m posodabljali ter zgradili razno infrastrukturo. Po mojem sedanji predvideni krajevni samoprispevek sploh ni vprašljiv, kar dokazuje tudi dobro obiskan zbor občanov. Referendumski program je bU namreč soglasno sprejet, saj se v naši krajevni skupnosti dobro zavedamo, da nujno potrebujemo kanaliza- 53' cijo. Zato sem prepričan, da bo izid referenduma za uvedbo krajevnega moprispevka v naslednjih petih letih pozitiven.« MILAN JERSE 16 vestnik, 21, decembra 1995 > zvezde vam kažejo OVEN Ona: Odločitev je sicer precej težavna, toda s čakanjem se lahko vse skupaj le še poslabša. Pomisli malo tudi na morebitne posledice, ki lahko sledijo tvojemu neodgovornemu ravnanju. Popazi malo na partnerja! On: Nikar ne poslušaj tistega, kije najglasnejši, temveč poslušaj raje glas svojega srca. Seveda bi bilo priporočljivo, da bi sc čimprej postavil na svoje noge, saj imaš za to prav odlične pogoje. BIK n ■ Ona: Če ne boš naredila ničesar za svoje dobro, ; tudi ne moreš pričakovati karkoli prijetnega. Potrudi se in bodi predvsem odkritosrčna, saj se ti sprenevedanje doslej ni kdo ve kako obrestovalo. In nikar ne čakaj’ On: Doživel boš precejšen poslovni šok, vendar pa ni nobenega razloga za panično obnašanje. Situacija se bo prejkoslej umirila. Povsem drugače pa bo na poslovnem področju, kjer se ti obeta prava pravcata pustolovščina. DVOJČKA Ona: Prizadevala si boš slediti dobremu nasvetu, a boš že po prvih težavah vse skupaj enostavno pustila. Ali ne bi bilo bolje, če bi imela malo več potrpljenja in bi bila zadovoljna tudi z majhnim uspehom? On: Nečemu se boš prav od srca nasmejal, dobra volja pa te bo spremljala čez ves konec tedna. Izlet z novimi prijatelji ti bo prinesel nepričakovana spoznanja o čustvih nekoga, do kogar nisi popolnoma ravnodušen. RAK Ona: Obiskala te bo nepričakovana sreča, ki pa bo le prehodnega značaja. Seveda pa to še ne pomeni, da je ne boš do konca izkoristila. Pazi se prijateljevih namenov, saj so vse prej kot odkriti in prijazni. On: Kadar bodo tvoja čustva globoka in iskrena, naj ti ne bo nerodno o tem govoriti. Znova si izgubil naklonjenost ljubljene osebe, vendar se boš vseeno potrudil in jo ponovno osvojil. Za druge reči pa bo še čas ... . o LEV Ona: Ko se boš ponovno srečala z osebo, ki ti veliko pomeni, premisli o tem. Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veš, kaj te lahko doleti. Še vedno je aktualna ideja, ki si jo dobila od prijateljice. On: Vse boš postavil na kocko in čakal, kako se bo celotna zadeva razvila. V resnici pa bo to le zunanja fasada za nekaj veliko večjega. Poskusi se obvladati in stvar vsaj še nekaj časa pustiti v tajnosti. DEVICA Ona: Včasih se obnašaš kot bi bila edina na svetu, Ali te dosedanje življenje res ni še ničesar naučilo? Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj Še za ta trenutek ne veš, kako se bo vse skupaj izteklo. On: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boš z veseljem sprejel. Seveda pa je predlog eno, realizacija ledega pa nekaj povsem drugega. Sprejmi pomoč, saj ti bo dodaten denar lahko samo koristil. TEHTNICA Ona: Ne stavi stare in preizkušene zveze na kocko samo zaradi trenutne radovednosti in privlačnega prijatelja. Pozneje ti bo še kako žal, vendar pa bo vrnitev popolnoma nemogoča. Pa tudi prijatelja lahko izgubiš. On: Ne bo odveč, če boš malce pokazal svoje zobe, saj te bodo v nasprotnem primeru potisnili ob zid. Zaljubil se boš, vendar pa se boš še vedno spraševal, ali je to tisto pravo. Raje se kar prepusti občutku. ŠKORPIJON Ona; Všeč si nekomu, ki je dovolj resen in zrel, da bi te lahko osrečil. Pokaži nekoliko več zanimanja in lahko bo še prav zanimivo. Osrečila boš tako sebe kot tudi osebo, ki ti bo v prihodnosti še marsikaj pomenila. On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali že ni čas. da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni? Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se .uprl skušnjavi, ki jo zate pomeni vsak poslovni izziv, , STRELEC - Ona: Spregledala boš precej pomembno zadevo, ki te lahko stane veliko več, kot pa si morda misliš sama. Zato nikar ne bodi površna, ampak zavihaj rokave, saj je to edini način, da se rešiš težav. On: Napeti odnosi v službi te bodo privedli povsem drugam, kot pa bi si želel ti sam. Nikar se ne obotavljaj, ampak se poskusi čimprej pametno pogovoriti. Nameravana investicija sicer ni sla-bajrendar bi kazalo še malce počakati. O KOZOROG Ona: Že mogoče, da se počutiš zrelo in izkušeno, vendar ti vse to v nastalem položaju ne bo prav nič pomagalo. Še najbolje je, da se prepustiš občutku; čustev pač ne moreš zatajiti in igrati ne- zainteresirano osebo. On: Tvoje poslovne sanje lahko postanejo resničnost, potrebno bo le hitro in pametno ukrepati in uspeh ti enostavno ne more pobegnili. Partner bo prišel na dan z zanimivo idejo, ki jo boš z veselic m realizirat. VODNAR Ob Nepričakovan obisk ti bo nakopal celo goro ■krili, vEntfar pa ga boŠ vseeno vesela. Izvedela boš tudi tisto, kar le v tem trenutku najbolj zanima. to pa je zvestoba tvojega partnerja. Toda nikar se ne prenagli. On: Previdneje izbiraj družbo, da ne bodo nenadoma prišle na dan govorice, ki bi ti lahko škodile. Predvsem pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že vnaprej veš, da ti ne obeta prav ničesar dobrega. RIBI Ona: Bodi pozorna na prijateljeve besede in mu poskusi tudi ti povedali kaj lepega. Zgodilo se ti bo nekaj zelo neprijetnega, a se boš po temeljitem razmisleku vsemu skupaj le še smejala. Premisli o nasvetu za počitnice. On; Navada, ki ti jo prijateljica sicer ne očita, je stvar, ob kateri bi se moral vsaj malo zamisliti. Nekdo ti sicer veliko pomeni, vendar ne toliko, da bi zaradi nje podiral stara prijateljstva. e zgodi se vsak dan I Dragi dedek Mraz ali Jezušek. desetega decembra zrihto, Fala, kB ei ka smo tel ko čUli nan pa 1 pisali ka mamo dan človekovi pravic. V naSoj včsi ■Lamo tou jako fajn proslavili, samo ka sta se dva po Uiroslavi tak sbila, ka sta cejli koden nej mogla k lebi pri j ti. Eden je nigdar nej delo. pa ma Fobčinako podporo 28 jUrjof, of je pa delo tresti lejt pri ednoj firmi, za j pa, gda je mogo iti na čakanje, dobi 18 jUrjof. Tou sta si eden drUjgomi v ^i metala, pa zagovarjala BakSi svojo pravico, zaj H bitji ta jo pa že p4 iskala, pa de tUdi kSenki, 'Zakoni so pač takii, pa ka si Sččmo. Na zakone si je pa Bela gtak spopejvo; šumijo gozdovi domači, zdaj vodstvo jih naSe deli po brihtni tej pameti naši, vsak tujec jih lahko dobi. In tujec zdaj mane si roke, ni mogel jih a tanki dobit; ker pamet je naSa preplitva, dobil bo bces borbe profit. Hi bomo gonjači kot nekdaj v gozdove hodili lovit in tujec bo jahal na konju, nad človek mu gledal bo v rit. Ožouži Štetje ultraortodoksnih Židov Ultraortodoksni Židje se bodo prvič udeležili ljudskega štetja v Izraelu, potem ko je izraelska vlada privolila, da jih ne bodo spraševali o njihovi veri. Odločitev je rezultat nekajmesečnih pogajanj med statističnim uradom in vodilnimi rabini. Zidovska tradicija prepoveduje štetje Židov, saj velja zapisovanje rasti židovskega prebivalstva za sredstvo samo-poveličevanja voditeljev, V bibliji je zapisano, da je 17,000 Izraelcev umrlo za kugo, kar je bila kazen, ker je kralj David preštel svoje ljudstvo. Vodilni ultraortodoksni rabin Halevi Wozner je sporočil, da prepoved v tem primeru ne velja, saj ne bodo spraševali o veri, ampak le o številu prebivalcev. Po informacijah notranjega ministrstva je 81 odstotkov izraelskih prebivalcev Židov. Približno 600.000 izseljencev, ki so po letu 1990 prišli iz nekdanje Sovjetske zveze, je dobilo izraelsko državljanstvo, vendar ultraortodoksna židovska tradicija priznava za Žide le potomce zidovske matere. Razočarani 25-letni Francoz je svojo nekdanjo prija- ; teljico v eneni samem dnevu zasul z več kot 2.000 telefon- skimi klici. Po prvem sojenju so Gillesa Simona obsodili na pogojno kazen, a je kljub temu z nezmanjšano vnemo še , naprej telefoniral. Na drugem sojenju se je sodba glasila ij drugače: štiri mesece zapora, tokrat nepogojno. Med sojenjem se je pokazalo naslednje: pošta je ob neki priložnosti v eni sami uri zabeležila kar 169 telefonskih klicev, torej vsakih 18 sekund po enega, Simon je za svoj teror po telefonu vključil kar avtomatsko napravo za ponovno klicanje. Za rešetkami brez kave in televizorja V ZDA utegne življenje za rešetkami kmalu postati manj udobno, kot je bilo doslej. V številnih zveznih državah ZDA so uvedli stroga delovna taborišča. Od nedavna nameravajo povsod po ameriških zaporih jetnikom odtegniti televizijo in kavo .Ta ko namreč piše v zakonskem osnutku, ki ga je sprejel ameriški senat in ga predložil kongresu, »Kdor prekrši zakon, mora za to plačati, ne pa da uživa brezplačni dopust, med kate- rim se lahko po mili volji nagleda mladini prepovedanih filmov,« meni Dick Zimmer, ki utemeljuje Avstralski domorodec Tony Tjamiva opazuje skalo Uluru, ki jo posebej častijo. Ker pokrajino obiskujejo številni turisti, domačini pa nimajo od tega nobene koristi, so sklenili, da bodo preprečili dostop k tej svetovno znani turistični znamenitosti. dokler jim država ne bo namenila bistveno večjega deleža od turistične bere. Ogledi tega naravnega parka in spomenika ji namreč navržejo nekaj milijonov dolarjev na leto. omenjeni zakonski osnutek. Mnogo bolj vprašljiva kot zaostritev prestajanja zapornih kazni pa je po mnenju zastopnikov kaznjencev namera, da bi zapornikom otežili pritožbe na preslabe življenjske razmere v zaporih. Tako je med drugim predvideno, da bi kaznjencem naprtili plačilo sodnih stroškov, če bo sodišče njihovo pritožbo štelo za »neumno«. Zagovorniki teh ukrepov so navedli za zgled kaznjenca, ki se je pritožil samo zato, ker so mu postregli s toplim sladoledom, neki drugi kaznjenec pa je tožil vodstvo kaznilnice, ker so ga z dostavo pošte zmotili med spanjem. Ribičev več kot rib Kitajci so navdušeni ribiči. Ribolov zanje ni le zabava, temveč tudi priložnost za poceni popestritev jedilnika. Za simbolično pristojbino je mogoče loviti celo v jezeru sredi Pekinga, kjer pa je ribičev očitno že več kot rib. Kljub vrhunski opremi, ki tudi na Kitajskem ni več redkost, je ulov pičel. Bo pa drugič bolje! G/ Princess je bila najde* belejša agleška mačka. Zavaljeni trebušček se ji j® vlekel po tleh, saj je tehtala kar 27 kilogramov. Vsak dan je pospravila po pd pločevink mačje hrane, začinjene s curryjevimi piščanci in nekvašenim kruhom. Potem je postala na usodo te nesrečne mačke pozorna liga ljubiteljev živali. Njeni predstavniki so debelo mačko vzeli iz vile v Birminghamu in ji predpisali posebno shujševalno dieto. Lastnici so njeno ljubljenko spet vrnili, in sicer lažjo za 14 kilogramov. f ir I " r JvUbr« ZC J 5* l I 2gstnik, 21. decembra 1995 17 s ,a vsakogar nekaj Novo v zdravstvu Prikupne kroglice 2nano je, da uživanje gin-fizično in psihično krepi, poleg tega zagotavlja še boljšo Prekrvavitev. Naj n o vej še ra-oskave na univerzi v Jeruzale-®Ppa so pokazale, da uspešno "ha težave tudi pri astmatikih ® tiolnikih s kroničnimi pljučni-^l>oleznimi. Pri bolnikih, ki tri ®*sece redno vsak dan popi- Kuhajte z nami napitek s 4 odstotki izv- £ ginsenga, se pljučne fun- “ik izboljšajo za 16 do 15 o-^'otkov, pacient tudi lažje di-"“ ‘n se giblje. Mudje, Ki trpijo zaradi kro-’icne zgage, lahko zbolijo za na požiralniku, saj kisli- ■^nažira sluznico. Ta vrsta ra- ka je v večini primerov smrtna, zato je treba v primerih, ko nas zgaga muči vsak dan in ko čutimo bolečine, takoj k zdravniku. Pri priložnostnih težavah pa pomagajo naravna zdravilna sredstva, na primer grenak kamilični ali posebej želodčni čaj. Zelo pomembno je, da uživajo bodoče matere dovolj magnezija, saj preprečuje nosečnostne krče, pri dojenčkih pa možganske okvare. Otroci, ki dobivajo dovolj magnezija, se tudi hitreje razvijajo in so v splošnem bolj zdravi. Tako vsaj ugotavljajo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije. Zakaj ne bi letos okraskov za smrečico izdelali sami? Tudi otroci naj pomagajo, da bo veselje večje. Potrebujete kroglice iz stiropora ali običajne žogice za namizni tenis. Vse drugo je prej morate kroglico preluknjati, v vdolbino pa vstaviti nitko za obešanje. Kroglice lahko ovijete z dekorativnim papirjem, lepilnimi trakovi za aranžiranje, lahko jih oblepite z biserčki in fožo-lovimi zrni, listi črnike in veji- Biskvitna rulada z bavarsko kremo kB I Zmotno je, da mora biti rdeče vino toplo, imeti mora 17 do 19 stopinj, lažje rdeče vino tudi manj. Francoska ^sseda chambiranje pomeni, da se mora vino iz kleti ogreti na sobno temperaturo. Toda to je bilo včasih, ko so bile kle-*' ledeno mrzle, v sobah brez centralnega ogrevanja pa ''sjveč 18 stopinj. Če je belo vino premrzlo, potem njegove arome pomrz-'’®jo. Enako je, če imamo odprto vino predolgo v hladil-■^iku, največ dva, tri dni. Belo vino naj ima od 8 do 10 sto-P’hj, če je zelo aromatično, ima lahko tudi do 12 stopinj. stvar domišljije in iznajdljivosti, Možnosti je ničkoliko.Naj- cami rdečih divjih jagod, lahko jih pobarvate zlato, srebrno in prilepite nanje zrna črnega ali zelenega popra. Gotovo je pri roki zavoj pisane kozmetične vate. Da bo vata obdržala lepo obliko, poškropite okrasek z lakom za lase. Kolači Ostanki peciva in šarkljev se po nekaj dneh izsušijo in se začnejo drobiti. Premažite jih z mlekom in na hitro še enkrat prepecite v vroči 1^ ■ 1'1'1 I v AVtJt 1'11 'II** 'IJI*' ■^'<^i'Tekni1i bodo, kot da so sveži. ■ ' v M1111 UUUvt nVl Ua jU kolač pustite, da se ohladi, nato ga zavijte v alu folijo in v hladilniku. Glazirana peciva zavijte zelo narahlo, da ''i® ne bi poškodovala preliva. li JEKLO Vtehna d.d. MARIBOR PONUDBA TEDNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 Hvala vsem hupcem za zvestobo In zaupanje v letu 1995. Vesel božič In vse dobro v letu 19991 Prijazni prudajalcl, velika izbira, ugodne cene, brezplačna dostava In 5% popust t kartico zvestobe. TO JE JEKLOTEHNAI Veselimo se vašega obiskali ^/boljSih sedem na GORSKEM VALU: N S T S N M V f FaLLIN' in love - La Bouche 7 A GIRL LIKE VOU - Edwyn Colline 4 0NLY WANNA BE W)TH YOU - Hootie & The Blowrish *' POUR QUETU M AIMES ENCORE - Celine Dion S- MISHALE - Andru Donalds S love & DEVOT1ON - Real McCoy ’ 1 D LIE FOR YOU - Mcal Loaf PREDLOGI: STAVIN’ ALIVE - N. Tranče MADE in DEAVEN - Queen RUNAWAY - Janet Jacksion ^■ESTVICA slovenske zabavne GLASBE: 7 VELIČASTNIH I' ZDAJ ŽIVIM - Vili Resnik 7 vzemi me na kraj sveta - Tomai Domieelj L Ce ... - Bogdan Barovič LJUBI NEŽNO - Aleksander Mežek L SRČNI TAT - Damjana Oolavšck * ne ZEJVLl - Nova legija 7 ADlJO, KNAPI - Orlek PREDLOGI: Božični zvon - Faraoni Moja Čebela - Andrej Šifrer ŽIVLJENJE GRE NAPREJ * Pop Design Lestvica narodnozabavne clasbe: s kršCakon, cekron * 7- MARELOF ' ZELEN ROŽMARIN - Alpski kvinrei 7 IŠČEM PRAVO PUNCO - Štirje KovaCi 7 Nocoj si povejmo - Zasavci SE Se spominjaš poletja - Ans Slovenija 7 OBISKAL ME JE ABRAHAM - Ans. VaraSanci 5 Na božič nihče NI SAM -Nagelj 7 TUDI TI NEKOČ BOŠ MAMICA POSTALA - Joiica Kaliin BREDLOGI; Pa kaj potem - Ans. Rubin ,. Čestitke in pozdravi - igor in ziati zvoki hANES TL. JUTRI TAM - Gorenjski muiikantje j^BulnJone kupone posilile do četnka. ŽS. val, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, za lestvice. Kupon št 51 I ........ za skladbo: Lesketajoče se jope Rulada: 5 jajc, 5 Žlic (rahlo zvrhanih) sladkorja, i žlic moke (obe sestavini merimo z isto žlico, moke so polne žlice), 2-3 žlici marelične lepo mazave marmelade (da si z njo ne stisnemo rahlo pečene še vroče plošče). Velikost pekača 35 k 40 cm (približno),Sestavine zmešamo, spečemo, namažemo z marmelado, zvijemo, ohladimo, narežemo na 1 cm debele rezine. Najlepše narežemo z električnim nožem. Z rezinami lepo natančno obložimo večjo okroglo porcelanasto skledo. Majhne vmesne praznine zadelamo s koščki biskvita, da se krema ne prime posode. Rulada naj bo tanko namazana z marmelado, da se ne prilepi na posodo, ker jo bomo pred uporabo zvrnili na ravno servirno ploščo ali velik plitev krožnik z ravnim dnom,Bavarska krema: 5 del mleka, 4 rumenjake, 24 dag sladkorja, 4 del sladke smetane, 7 listov želatine (približno 1,7 dag), vanilinŽelatino v listih namočimo v večji količini mrzle vode. Liste razmešamo, da se med seboj ne sprimejo.V skledi spenimo rumenjake s polovico sladkorja. Dodamo vanilin, med mešanjem prilijemo vrelo mleko in preostali sladkor. Precedimo, ko Želatina razpade (v nekaj trenutkih), in postavimo s pločevinasto - emajlirano (ne plastično) posodo v mrzlo vodo. Večkrat premešamo. Ko se krema ohladi in se začne strjevati, ji rahlo primešamo stepeno smetano, ki je bila vsaj 20 minut v hladilniku. Takoj jo vlijemo v pripravljeno skledo, ki smo jo obložili z ruladni-mi rezinami. Po želji lahko damo vmes nekaj žlic na tanke rezine narezanih breskev iz kompota. Tudi gornjo plast kreme pokrijemo z biskvitnimi rezinami. Posodo dobro pokrijemo z alu folijo in jo čez noč postavimo v hladilnik.Pred serviranjem poveznemo na skledo posodo z ravnim dnom in obrnemo, da sladico stresemo iz sklede, Sproti jo režemo na rezine. Preden jo pričnemo rezati, jo okrog in okrog okrasimo s kupčki tolčene smetane in obložimo z izbranim sladjem iz kompota, poleti tudi s svežim jagodičjem. Preostanek hranimo v hladilniku,Mnogi sladokusci jo imenujejo tudi torta z veliko začetnico. Cilka Sukič I I iloiiiača 'n, ‘“fodnozabavna in priimek ter naslov: Nekoliko lesketajoči se materiali, ki spominjajo na gumo ali na »šuš-kavec«, so okupirali mladostni način oblačenja z udobnimi jopami, brezrokavniki, mini krili in ozkimi hlačami. Jope so običajno prepasane ali v pasu zategnjene z notranjo vrvico, veliko je zakovic, manj gumbov. Krila so brez pasa, hlače običajno nimajo žepov. I f 73 te' O I Poznavalec ljudi Ko sem urejal popularni časopis Cvek na čvek, smo se r uredniškem odboru dogovorili, da bo rubrika Odgovori na vprašanja ena glavnih v našem časopisu. Kako dobiti spretnega človeka, ki bo lahko odgovarjat na najbolj navadna in nenavadna vprašanja tipa: Micka me vara, kaj naj naredim? Želel bi gojiti kobre v svoji garsonjeri, kaj svetujete? Močno se mi potijo noge, zato sem v družbi nepopularen. Kje je rešitev? Hajprej smo sami odgovarjati na vprašanja, a pravega uspeha ni bilo. Potem smo se odločiti za strokovnjake, ko naj bi vsak odgovarjal na vprašarrja s svojega področja, a tudi lo ni prineslo pravega uspeha. Gospa Matilda nam je pisala: Dedec pije, pije kot spužva tropinovec, liker, rum, slivovko med službo. Po službi še vinjak in sšpricers, popoldne pivo, vse do noči. Zvečer pa te čisto vino. Ko se vrne domov, ne kaže nobenega zanimanja zame. Kaj storiti? Naš honorarni sodelavec je odgovoril: Gospa Matilda, poskusite z erotičnim perilom in prefinjenim zapeljevanjem a ta striptiz. Nedolgo po izidu časopisa z odgovorom smo prejeli od gospe Matilde žaljivo pismo: Tepci, je pisala, mojega dedca po petnajstih pirih ne bi obudila niti Julia Roberts niti milnata Venera (domnevati smo, da je s tem mislila na M Hoško Venero). Potem smo dobili psihologa! Na uredniškem odboru je nekdo predlagal: j>Poznam psihologa, ta bo najboljši!« Prevarane žene, zapuščeni možje, tašče sadisti, otroci narkomani, sinovi babjeki in pijanci, hčerke lenuhinje in cipice, dedki s sklerozo, babice s protinom, svakinje, ki poneverjajo denar v podjetju, vnuki, ki kradejo v skladiščih, za vse je našel odgovor, la naš psiholog Jan. Naklada je začeta rasti, rubriko smo razširili s Četrt strani na celo stran, končno smo obe srednji strani časopisa posvetiti odgovorom. i^prašanja so kar deževala, odgovori pa tudi. Prihajate so zahvale z vseh strani: dedec ne pije več; žena me je prenehala varati: otrok ne moči postelje (šlo je za štirinajstletnika!); teta je v oporoki namesto pasjemu zavetišču namenila svojo hišo nam. podpis: oče devetih otrok. Z vseh strani je deževalo: Hvala! Hvala lepa! Smo vaši dolžniki za vekomaj! Bog vam poplačaj! Naklada se je potrojila. Na uredniškem odboru sem vprašal psihologa Jana: »Kako ti uspe najti pravilen odgovor na prav vsako vprašanje?« Dolgo ni hotel izdati skrivnosti. Potem smo ga peljali v bife, nato v bistro pa še v bar in končno napojili kot žejnega otročiča. Ob pot štirih zjutraj sem ga »stepal« domov. »Povej končno, izdaj skrivnost!« sem težil. Steklo je morda ravno zaradi svoje krhkosti in prosojnosti še posebej vabljivo.Dodajte mu še nekaj barve, morda kakšen ornament, lahko tudi napis za posebno priložnost. Tako darilo bo gotovo presenečenje. Posebej privlačne so prosojne barve za slikanje na steklo, postopek je preprost, delo pa nadvse privlačno. Steklo najprej očistite. Vzorec, ki ste ga izbrali, narišite s kontur-no pasto in pobarvajte površine med obrisi. Tako poslikano steklo spominja na čudovite vitraže, saj svetloba še vedno preseva skozi barve. Seveda lahko tudi že obarvano ali temno steklo polepšate, in sicer s prekrivnimi barvami ali konturno pasto. Za delo so najprimernejši-mehki čopiči, ki jih glede na vrsto barv očistite v razredčilu ali vodi. Izdelki, poslikani s takšnimi barvami, so okrasni, niso so pa najbolj uporabni, saj barve niso tako obstojne, da bi prenesle pomivanje v pomivalnem stroju ali z močnejšimi pralnimi sredstvi. Večina barv postane obstojnejša, če izdelek položite v hladno pečico, ki jo segrevate do 1 JO stopinj, pri tej temperaturi pustite nekaj minut, nakar pečico izključite, steklo pa pustite, da se v njej počasi ohladi. JP Vsega je imel ie dovolj in mi končno med smehom priznat: Veš, imam staro teto, je samska, vse življenje je delata kot kuha- r/en v menzi. Ona mi pove rešitev vsakega problema, jaz jo te zapišem. Honorar pa si pošteno deliva, e Borivoj Repe SESTA«. MUKO MVAsr RAZIAGA lEC BfiUJE POStAPO W ZNANA REKA V SEV. ANEKKI RAZSttDHK VVAZNH zadevah AVtOMO BL9tA OZNAKA flAUf ZGORtU OEt STOPAIA oEcmo večeah OBROK HRANE IME TREH MAKEDONSKIH KRALB KOSnsB aeiusKa JUDOVSKO PIEME, EDUMEJO AMEnŠM MACESEN STRDN HAZARDNA K»A SKARTAU, UNO STARO-FStZUSH KRAU PIESIZ ikSTa STOPNJA VVtpŠKi, ŠARZA lEMiA mm UUAKAR DEŽELA OB HUJ SPODNJE TIKE NABREKLOST SROueOA UDA nisn POTmAlM voz s STREHO rso" RES (HAftES _NO[1ER NASAD BLIZU liŠE iflAjpn DOKZAtAH OČE čaKOST. BEGANCA. IfiEJBOST . REŠI TEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: Lavater, ametist, Moretti, brak, en, ee, ara, Rtanj, t, nadav, Ostjaki, dira, AŠ, Iravadi. nakazen, irs, ime. 18 vestnik, 21. decembra Ijj fj 'odlistki žACONCAGUA Mag. Miran Puconja Januarja 1995 je Planinska zveza Slovenije organizirala skupino 43 planincev, ki naj bi se povzpeli na Aconcaguo (7014 m), najvišji vrh Amerike. V skupini je bilo tudi 7 planincev iz Prekmurja. O vtisih s potovanja piše Janoš Vorbš. Komunistična politika in njene posledice 14. Planinci prihajajo, odhajajo, kot majhne pike jih lahko opazuješ na snegu Aconcague, enkrat dnevno pa pride pošiljka hrane in opreme z mulami. Tudi ljudi je vedno dovolj za pogovor. Sprehod okoli koče ni naporen, v glavnem se hodi po grušču, da se priti do izteka ledenika Horcones. V tem spodnjem delu je ledenik razpokan, sonce in potočki so ga razbrazdali na kakšnih pet metrov visoke ledene tvorbe zanimivih oblik (konice, stene, gobe ...}. Zahajajoče sonce je spet razlilo svojo rdečo svetlobo, in ko je zašlo, se je zelo ohladilo. Nekaj o Čilu in gorah Čile lezi ob zahodni obali Juže Amerike in na zemljevidu ima kačasto obliko. Država je dolga približno 4.500 km in široka 180 km. Skrajni južni konec (rt Horn) je že zelo blizu Antarktike, mrzla pokrajina, polna ledu in pingvinov. Proti severu pa je vedno topleje in na skrajnem severu je že puščava Atacama. V grobem lahko razdelimo Čile v tri večja podnebna območja, po dolžini približno enaka. Severni del je puščava. Letno pade 0,5 do 1 mm padavin, Srednja tretjina ima predv- -sem pozimi nekaj dežja, podnebje je sub- tropsko in zemljo je potrebno namakali. da imajo kmetje kaj od nje. Divje rastejo tu le kak- membno transportno sredstvo, z njimi oskrbujejo planinske koče in nosijo planincem prtljago v hribe. In koliko planincev lahko tu srečate? Različno. V Aconcagui ogromno, drugje pa komaj kje kakšnega. Hribovje toliko, da se planinci po njih porazgubijo. Andi so zelo slikovito gorstvo. Tu najdete hribe vseh velikosti, oblik, težavnostnih stopenj, veliko je vulkanov. Hrib, ki smo ga izbrali za ogrevanje in privajanje na višino, je bil vulkan San Jose (beri San Hoze), visok 5850 m. Sveti Jože in višinska bolezen Pakiranje je bilo spet cela akrobacija. Kaj če bo vroče, kaj če bo zelo mrzlo, kaj pa če toplo pa močan veter... In nahrbtnik se je polnil z oblačili, čutarami, fotografsko opremo, šotorjem, spalno vrečo ... Ko človek tako pakira, se vse stvari zdijo tako potrebne in uporabne, da bi vzel s seboj še nočno omarico. Potem pa sem se s težkim srcem poslavljal od vsega, kar bo ostalo v hotelskem skladišču. Do vznožja vulkana smo potovali z dvema manjšima avtobusoma, nahrbtnike smo z vrvmi privezali na streho. Spotoma smo se ustavili v samopostrežbi in nakupili hrano, Vozili smo se po prašni cesti, katero uporabljajo tovornjaki, ki z bližnjega kamnoloma vozijo kamenje v predelavo. San Jose (ali po naše Sveti Jožef) leži vzhodno od Santiaga in dokaj blizu meje z Argentino. Zaradi bližine te meje smo morali tudi skozi policijsko kontrolo. Potem smo se ustavili še na pijači v Nemški koči, planinski koči kakšnih 7 km od vznožja vulkana. Šele zvečer smo prispeli do vznožja, v vetru smo postavili šotore, nekaj sto metrov od ceste. Blizu tega tabora je bila še nekakšna kmetija, pravzaprav so živali kar v votlini, v skalah, Manjšo kamnito hiško so imeli za sirarno, odra-ga s kozami in mulami pa je bila v centru našega Pot na San Jose se strmo uzpenja. tuši in bodičasto grmičevje, sicer pa je la del Čila glavna kmetijska pokrajina. Za narnakanje je vode dovolj, saj se v gorovju sneg topi celo leto. Južni del Čila dobiva veliko dežja. Država je proti jugu vedno redkeje naseljena, kakor je podnebje vedno ostrejše. Vzporedno z obalo se vleče gorska veriga Andov, po kateri poteka čilska vzhodna meja z Argentino, Andi imajo svoje podnebje, saj visoki vrhovi prestrezajo oblake in imajo več padavin. Ob obronkih gora se ljudje ukvarjajo z živinorejo, gojijo koze, krave in tudi lame. Živina se lahko pase do približno 3000 m visoko. Tu so konji in mule po- tabora. (Se nadaljuje) Na sestanku KLO-ja Cven je predsednik Franc Kovačič poročal, da sta se dve predvideni obvezni oddaji živine dobro končali in potem dodal, da »je pred nami tretja, tu pa se pojavljajo težave, saj ljudje za to nimajo pravega razumevanja. Na posebnem sestanku se bo natančno določilo, koliko živine mora kdo oddati. Na ta način naj bi preprečili vse izgovore. Zaradi jesenskih poljedelskih del bodo morali najprej oddati živino večji kmetje, ki lahko delajo s konji, manjši, ki delajo s kravjo vprego, naj do zime živino še obdržijo, da bodo končali dela. Toleranca predsednika Kovačiča do malih posestnikov izključno s kravjo vprego pove, da so bili torej zaradi obvezne oddaje nekateri tudi ob lastno vprego, da so se torej cvenski hlevi strahotno praznili. To velja za celotno ljutomersko območje. Jožko Slavič je dejal, da so bili med »obveznimi nakupovalci« tudi taki, ki so izrazito nasprotovali cvenskim »kulakom«, kakor so po ruskem vzorcu imenovali večje c venske kmete. Pritiski so bili včasih taki, da jih kmetje niso več zmogli. Tako kot pri zrnju so tudi pri drugih pridelkih »prinašali okrog« okrajne nakupovalce cksekutorje. Ko je bila vključena v obvezno oddajo perutnina, so imeli nekateri kokoši zaprte po ves dan, da bi jih tako prikrili očem aktivistom, O tem, kako je kmetom vse presedalo, zelo nazorno govori naslednja zgodba: Neki na Cvenu živeči aktivist je pri popisu svinj v hlevu kmetice v Presiki trdil, da ima devet prašičev, v resnici pa jih je bilo le osem. Ker je aktivist vztrajal pri številu devet, se je ženska odločila za nesluteni korak - fizično gaje porinila v hlev zaprtega tipa med prasce, hlev zaprla in tako je bit omenjeni aktivist tisti dan do večera »deveto prase«. Izpustila ga je šele proti večeru. Razume se, da je odločnost prizadetega aktivista zelo izšolala in da si o dogodku ni upal črhniti niti besede. Reakcijo ljudi v tem kraju ob podobnih pritiskih dovolj ilustrira dogodek, ko je na sestanku aktivistov in prizadetih nekdo udaril po luči in so aktivista premlatili. Pred aktivisti, kot so bili razni Kajdiči, Bohinci, Habjaniči in Makovci, niso bile varne niti »tiinke«. Kmečke družine so jih zato skrile: Makoterjevi so jo odpeljali k sorodnikom v Babin ce, Kukolovi sojo imeli v svojem nekdanjem bunkerju, Magdičevi v nekdanjem nemškem bunkerju, Vaupotičev! v skladovnici drv, Franc Kovačič pa jo je »zazidal« v votlino pod stopnicami. Zlasti je bilo podvrženo zaplembi tisto, kar ni bilo prijavljeno za obvezno oddajo, a bi moralo biti. Ce so aktivisti take stvari pri hiši odkrili, so bile takoj določene za zaplembo. Razume se, da so kmetje ob takih početjih postajali nervozni. Adalbert Roškar je nekoč ob tovrstni akciji aktivistov iz hleva spustil vso živino. Drugič ni dosti manjkalo^ da bi ob podobni priliki oddaje živine premlatil miličnika, ki je »varoval« oddajno akcijo. Na neizprostnost tovrstnih oddaj kaže primer Kolblo-vih. Že med 2. svetovno vojno so izgubili živino, kravo so jim proti koncu vojne ukradli lačni umikajoči se madžarski vojaki, ostali sta jim le ena krava in 150-ki-logramska telica. V obvezni oddaji so imeli predpisanih 250 kilogramov mesa. Ker telica ni zadoščala predpisani teži, so morali dati od hiše zadnjo kravo. Posl' dica je bila, da za vprego b'® imeli niti ene živali in so si vprežno živino izposojati prt rodnikih. Poleg hudih udarcev ob ob* J kficg, ILUUJ11 uuajvvi nib oddajah seje povečal^, davek. KLO Cven si je pt'^ val, da bi določili rok za pl* j ljudje • -'i davka, »da bodo I,.... . zemljo in bodo tako vek«. Pritiski z davki so bdi t že v tem času tako siloviti, Z-C v LClll Vict&u LdKV SUV»*“' ljudje mislili na prodajo zsibT s čimer naj bi začasno J daj1 Častijo ga predvS^^ Irci Najbolj ga častijo na Irsk^^'^ je njihov zavetnik, ker se misijonarju in poznejšem*' * j( posrečilo pokristjaniti lodeZ pa tudi priprošnjik kovae^j| , darjev, sodarjev, duš V Rodil seje okoli leta 385 V _..pi ni Angliji, kjer so ga kot If ugrabili roparji in odpeljal’ jjtP’ sko, kjer je šest let živel ki* Naposled mu je uspelo pc^ domov, a mu je notranji val, naj se vrne in začne j) riti med pogani. Uredil J® ipf škofovski sedež in ustanovi’ ,■ ge. 17. marca na Irskem - - - P"’®* praznik. Ljudje nosijo na ki ali obleki šopek detelje, M ’ svetnikov atribut (lastnos*' čemu pripisujemo). Patri^.'^^ pomočjo triperesnega det^i-ijj^jt lista poganom razložil j/* co. Častijo ga tudi po svetu-mer v Ameriki, saj je v Ne* ena ntijvečjih cerkva, temu svetniku. (Se slovesno praznujejo s J5 ■Žgtnjk, 21, decembra 1 995 19 Al ronika I obiskali smo oropanega VUjema Gergoreca v Prosenjakovcih I »Hotel me je zadušiti j: zeljno glavo » fr ij j fr JJt^parja prišla k Futijevim naključno ali namerno? I la« na domu, kakih 100 metrov od vaške gostilne, kjer je bilo veliko ljutii. To, da sta od njega zahtevala denar v tujem jeziku, seveda še ne pomeni, da sta bila Z' Ji t o li h j ) I.p “adeljo, 17. decembra, okrog 20,30 seje 71-letni Viljem Gergorec ^^njakovec naveličal gledanja televizije in se je odpravljal spat. Po-nenadoma zaslišal trkanje na vratih, ki ga ni presenetilo, saj je r®* sin Štefan zastopnik zavarovalnice, zato so se pri njem pogosto, Ml' Ipoznih Tečernih urah, oglašaliljudje, ki jim je poteklo zavarovanje. l''iKni U »..L,*, __________■____, __________1______j_ k tuhtal, ali naj gre ali ne gre odpret, potem pa se le odločil, da 1^ '“Kleni! vhodna vrata. Naredil je napako, ki je, kot nam je povedal ““šem obisku, ne bo nikoli več ponovil. ■*iil:u prižgal luči ne na ho- I 1 1 1 I •te pred vodnimi vrati in 'nt; vprašal, kdo trka. Vra- odprl, potem pa za hip P*'od seboj dve človeški l^vi (večjo in manjšo). Ker je oisem videl obrazov. ' n„ J® dogajalo z veliko hitro. to >y5ji * „. * ■ ‘ razširjenimi prsti roke su-. , Pbraz in me pahnil v okno v, sem odprl vrta, me je f^JJodniku oziroma v predsobi, nato pa sem padel na betonska tla. Potem je napadalec zahtevah .Stari, daj pare!’ Začel meje dušiti najprej z rokami, potem pa z delom zeljne glave, ki jo je našel na zamrzovalniku, in z mojo glavo udarja! ob tla. Drugi pa je medtem preiskal predale kuhinjskih elementov in v enem našel 70.000 tolarjev. Potem sta pa stanovanje brž zapustila in vhodna vrata zaklenila, vendar sta ključ pustila v Zgodilo se je... Hotel naj bi ga ustreliti v nedeljo, 17. decumbra, okrog 13, ure je Robert P. večkrat ustrelil z avtomatsko puško pred gostilnama v Mali Nedelji, Tam naokrog je, kot so nam sporočili s policije, iskal Ivana R„ ker naj bi ga nameraval ustreliti. Tako naj bi se mu maščeval, ker naj bi ga le-ta po nedolžnem obdolžil kraje njegovega (Ivanovega) avtomobila. Policisti so storilcu zasegli orožje in naboje, te dni pa bodo napisali še kazensko ovadbo. ključavnici na zunanji strani vrat. Tako jih seveda nisem mogel odpreti. Klical sem pomoč, a me v bližnji gostilni, kjer je bilo v nedeljo zvečer veliko gostov, med njimi tudi moj sin Štefan, niso slišali. Nato sem uspel odpreti okno in skozenj zaklical: .Orofvali so me, pomagajte mi!’ Takrat je mimo prišel Vilmoš Kocan iz Motvar-jevec, kije potem šel v gostilno povedat, kaj se je zgodilo,« VUjem je v nedeljo obkrog 20.30 takole odprl vhodna vrata, potem pa sta nanj planila roparja. Eden ga je zbil na tla in dušil z zeljno glavo, drugi pa je pobrskal po predalih, našel 70.000 tolarjev (ne pa tudi 10.000 šilingov), nato pa sta jo popihala. - Fotografija: Š. S. I I f k fr “ ■ ■■ ........... “ hiša je tik ob vaški gostilni, ki je bila r nedeljo polna Vfadrtf sla roparja kljub temu (ali pa morda ravno zato) šla Sobota « Tako nam je v torek pripovedoval Viljem Gregorec in seveda tudi pokazal, kako je bilo. Z glave je vzel tudi pokrivalo, da smo videli zavoje in mrežo, s katerimi so mu povili rane, ki so jih povzročili napadalci, a k sreči niso bile hude. Se je pa Viljem seveda zelo prestrašil. Še dobro, da ga napadalca nista »potipala«, kajti v denarnici v žepu na zadnji strani hlač je imel 10.000 šilingov. Viljem ima namreč pokojnino iz Avstrije, kjer je delal 10 let. Preden je šel na tuje, pa je delal na državnem posestvu v Motvar-jevcih. Seveda se mu zdaj postavljajo vprašanja, kdo naj bi bila drzna roparja, ki sta ga »obdela- nadzirano plakatiranje tujca. Viljem se bolj nagiba k domnevi, da sta napadalca in roparja najbrž morala vedeti, da pri Fiitijevih, kakor jih ogovarjajo po domače, denar mora biti, saj ima dedek lepo pokojnino, sin pa je zavarovalniški »inkasant«. Morda sta napadalca celo vedela za prostor. kjer Viljem denar hrani, ko pa nista premetala vseh kuhinjskih elementov, ampak je tisti, ki je bil »določen « za iskanje, tolarje našel kar v kuhinjski mizi. Sicer pa policisti in kriminalisti ! zadevo raziskujejo. In kaj bo storil Viljem? Še dobro, da doma hrani ie malo denarja, saj če bi ga imel več. bi ga napadalca odnesla. Poslej seveda ne bo več odpiral vrat, ne da bi vedel, kdo bo stopil skoznje. To pomeni, da bo prej prižgal iuč, pogledal naokoli... Policistom pa je povedal,'da si bo priskrbel celo pištolo. Potem pa naj le prideta za tako imenovane »yuiiibo*< plakate je v Murski ' nosil ------------------- . . , : thj " okolici že nekaj časa poseben problem, zlasti ob glavni . ___oPndiBtia Iti se likvariaio I^h. VKUIICI £,i: IlITKilJ s Ih,?''' '»d Mursko Soboto in 'tlikj'*’ *lcJavnostjo oglaševanja, 1 't, ‘'.P®''ojev. sai ie konkurenca d Rakičanom, Portjetja, ki se ukvarjajo _______ ______,, so zelo agresivna pri postavljanju saj je konkurenca dokaj huda. S tem pa posegajo v pro- 'azijo podobo okolice. sicer ureja občin- ir«-, J .. - . H , . 1 rt n -h Uje Vendar že iz leta 1983 Dokler pa ne tij... ™ nov odlok, pač veljajo 'M, 5S ^Jegi. Zato se mestni ^''■fiiei da poslej ne '”■82 njihovega pribo, Jpostavljati nosil za »yum- ! 'ija. Sklep so sprejeli na I i da ■iicstne uprave, ki ugota-lanskih lokalnih voli- tvah začasno postavljenih dodatnih plakatiranih mest še vedno niso povsem odstranili. Ker kazijo podobo mesta, bodo zahtevali ustrezno ukrepanje pristojne inšpekcije. M, JERŠE MURSKA SOBOTA - V mestni občini bodo v naslednjih letih vlagali precej denarja tudi v posodobitev in obnovo dotrajanih cestnih odsekov. V prvi vrsti.gre za obnovo občinskih cest Murska Sobota-Bakovci in Černelavci-Polana. preplastitev pa bodo opravili ’ tudi na drugih dotrajanih občinskih cestah in na tistih cestah, kijih upravljajo krajevne skupnosti. Načrtujejo mdi asfaltiranje . .n.......................... L jf _,lrl A n^rrt&TVV Vl/rt 'TV rtE O V rt I rt ceste nova od Murske Sobote proti Markišavcem. kjer bo potekala železniška proga. MJ ^^jenje obtoženim za preprodajo heroina t^omnevnemu »dilerju« so prisluškovali ' Jutr' sodišču v Murski Soboti se bo ' ‘■2- decembra, nadaljevala glavna obravna- l-*™i*H R, in Dejana Š., oba iz Murske J’ JhjiLj p. in Dragotina K., oba iz Ra početja. Kaže, da bo namestnik javnega tožilca spremenil obtožni predlog, in bodo tako vsi štirje obtoženi kaznivega dejanja »združevanje več oseb za neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili«. Obtožnica sicer bremeni Janka P., da Kot timo poročali v predzadnji številki Ve- t]„|. poročali v preuzaunji “ je prva obravnava pred petčlanskim ' nadaljevala 5. decembra, j' 1'iLi prekinjena, ker niso prišle 1 /^lrtvr*vj-s 'nJr’1 tč"! naj bi v tem letu enkrat kupil 19,20 grama, drugič pa 23.21 grama heroina in ga prodal Leonu R., ki pa je mamilo prodal dalje. Dragutin K. pa naj bi kupil 3.07 grama heroina in ga hotel prodati Leonu R. Ta naj bi mamilo kupil še od drugih »dilerjev« in ga pakiral v »šute« in prodal vse va- rvitc. Glavno obravnavo so nadaljevali v ‘orelc. “ T'-rt. I ■ Ul I+1. (jUJiiJU' ■ J'' t' ■* - r • LINz Zil odkrivanje prstnih odtisov in stal-za nevropsihiatrijo, Ta je tla bi se Leon R in Dejan S., '“EVna uživalca mamil, ne zavedala svojega Dejanu Š., ta pa potem naprej raznim uživalcem. Zanimivo pa je, da so na obravnavi priče vse to doi O iScctiiibffl. zaslišali so pet prič, izve- zanikale. Ker je to bilo mogoče pričakovati, so kriminalisti (na podlagi posebenga dovoljenja) ' prisluškovali in posneli telefonske pogovore Leona R., vendar vsebina posnetkov v sodstvu ni dokaz, ki bi ga senat moral upoštevati. Š. S, Avtomobila ste se »poljubita« V sredo, 13. decembra, ob 12.55 se je Bojan B, peljal z osebnim a'.1om skozi Mačkovce proti Murski Soboti. Hitrosti menda ni prilagodil voznim razmeram, zato je vozilo na zasneženem cestišču zaneslo na levo in je trčil v osebni avto, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljal Ludvik Š. Pa posledice? Oba sta se hudo poškodovala, zato so ju prepeljali v bolnico, na vozilih pa je škode za 400.000 tolarjev. Bočno trčil v kolesarko Prejšnji četrtek ob 16.45 seje zgodila prometna nesreča v Nemča-vcih. Anton T. iz Murske Sobote naj vožnje ne bi prilagodil voznim razmeram, zato je njegov avto na cesti, na kateri je bila snežna brozga, zaneslo in je bočno trčil v kolesarko Angelo V. iz Nemčavec, ki se je pripeljala naproti. Zaradi hudih poškodb, ki jih je dobila, se zdravi v soboški bolnišnici. Naletel na ležečega kolesarja 14. decembra, petnajst minut po polnoči, se je Srečko K. peljal z osebnim avtom iz Murske Sobote proti Beltincem, Zunaj Rakičana Je trčil v pešca Daniela H., ki je preč tem padel s kolesom in oležal na cesti. Pešec je dobil hudo poškodbo, ki mu jo poskušajo pozdraviti v soboški bolnici. Pešca vrglo na pokrov Silvo S, iz Trstenika, občina Lenart, se je peljal z osebnim avtom zunaj naselja Vosek, Očitno je vozil prehitro, sicer ga ne bi začelo zanašati, še več: na mostu se je avto celo obrnil in zdrsnil proti desnemu robu vozišča, po katerem je ravnokar šel M. K. iz Voska. Avto je trčil vanj in pešec je zletel na pokrov avtomobilskega motorja in se hudo poškodoval. Avto se je ustavil šele, ko je trčil v drog električne razsvetljave. Avtomobilist v traktor v soboto se je v Skakovcih zgodila nenavadna prometna nesreča: Ludvik Š. je s traktorjem vlekel iz jarka neki avto, nato pa je pripeljal avtomobilist Zlatko G. iz Murske Sobote in se z vozilom zaletel v traktor. Ta voznik se je tudi hudo poškodoval. Pripomnimo naj, da se je nesreča zgodila, četudi so del cestišča, kjer so vozilo vlekli iz jarka, ustrezno označili. Pridržali so ga do iztreznitve 15, decembra so na policijski postaji v Murski Soboti pridržali do iztreznitve močno vinjenega Ludvika F, V trezniinico so ga odvedli iz gostišča Zvezda v Murski Soboti, saj je hudo kršil javni red in mir. Sicer je bilo v preteklem tednu njemu podobnih še nekaj, a so se po prihodu policije umirili. Sodnik je odredil pripor Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča na Ptuju je odredil pripor zoper 3 Metnega Romana S. iz Njiverc. Taje namreč povsem resno grozil 3 Metni D. T. in njenemu otroku, da ju bo ubil. To bi bil očitno roparčka amaterja! _ I storil, če mu policisti ne bi odvzeli prostosti, saj so na njegovem domu Š. SOBOČAN I našli neprijevljeno lovsko puško in dolg kuhinjski nož. Š. s. Krajevna skupnost Bodonci Ceste, pokopališka vežica... Referendum o krajevnem samoprispevku uspel s 56,58 odstotka »V letu 1995 smo uresničili vse cilje, ki smo si jih zadali za letos,« nam je ob obisku v uredništvu Vestnika povedal predsednik KS Bodonci Frane Koren in nadaljeval: »Našo krajevno skupnost sicer sestavljata dve vasi: Bodonci in Vadarci. V Bodoncih smo uspeli asfaltirati tri cestne odseke: proti Frumtiovi domačiji, proti Hajdinjaku v smeri Pečarovec in cesto Bodonci-Okoršice. Ti odseki merijo 1.000 metrov, modernizacija pa je stala 7,000.000 tolarjev. Seveda v krajevni skup- nosti sami toliko denarja nismo mogli zbrati, ampak dobrih 70 od- stoikov oziroma okrog 5.000.000 tolarjev, preostalih 30 odstotkov pa je primaknila Občina Puconci, Denar, ki ga je dala za cesto KS, pa smo zbirali s krajevnim samoprispevkom in v posebni nabiralni akciji, ki je še nismo končali.« V Bodoncih so imeli v 1995. letu še eno gradbišče. Odločili so se namreč za preureditev in posodobitev pokopališke vežice. Do konca decembra so največ del končali, saj so naredili prizidek, napeljali elektriko, vodo ... V letu 1996 pa jo bodo opremili z inventarjem, poskrbeli za osvetlitev pokopališča, tlakovanje steze in ureditev parkirišča. Predračunska vrednost del znaša 2.500,000 tolarjev, posamezna gospodinjstva pa so (ali pa še bodo) prispevala v več obrokih po 20.000 tolarjev. »12. novembra smo imeli v naši krajevni skupnosti referendum o krajevnem samoprispevku. Za samoprispevek se je odločilo 56,68 glasovalca. Samoprispevek smo uverili za obdobje petih let -tja do konca leta 2.000. Denar , namreč potrebujemo za nadaljnje urejanje komunalne infrastrukture, zlasti cest. V katastrski občini Bodonci je najmanj še 2.000 kilometra cest, ki jih je treba nujno asfaltirati, v katastrski občini Va-darci pa smo živo zainteresirani ■"za asfaltiranje občinske ceste Kr-phvnik-Vadarci-Beznovci. Ta odsek meri 3.200 metrov in je bil že večkrat v občinskih planih, a je iz nam nerazumljivih vzrokov izpadel. Zdaj nam v Občini Puconci obljubljajo, da bo asfalt predvidoma v letu 1996, Krajani bomo seveda prispevli po svojih močeh. Pravzaprav smo nekaj denarja že vplačali, preostalo še bomo, tako da bo naš del znašal 5.000.000 tolarjev. Za dodatno sofinanciranje smo se odločili tudi zato, ker bo po novem cesta Široka 5 metrov, po prejšnjih načrtih pa naj bi merila samo 4 metre, kar je premalo, zlasti zaradi srečevanja kmetijske mehanizacije, na primer kombajna z drugimi prometnimi sredstvi. Vari arčani bomo za to cesto prispevali po 500 mark v tolarjih, domačije, mimo katerih bodo potegnili asfalt, pa naj bi primaknile 2.000 oz. 3.000 mark v tolarjih. Vsaj tako smo menili 10. decembra na seji vaškega odbora. Občanom je dana možnost obročnega odplačevanja.« Franc Koren pa se je razgovoril še o drugih načrtovanih naložbah. Tako bodo v Vadarcih razširili in utrdili (ne pa tudi asflatirali) gozdno cesto od logarnice do Merklinovih, ki je dolga 800 metrov, Denar bodo primaknili: krajevna skupnost Bodonci, občina in Zavod za gozdarstvo Murska Sobota. V Bodoncih pa bodo v letu 1996 nadaljevali z deli pri pokopališki vežici, vzdrževali ceste in celo asfaltirali 1.000 metrov dolgo cesto od Beznečevih čez Frumnov breg do Drvaričevih. Š. S. 20 vestnik, 21. decembra IS »po rt “ Intervju ~ »Trojna krona« Marku Slaviču Ljulonieisiu kasači, ki so že vrsto let vodilni v slovenskem prostoru, so letos dosegli enega največjih uspehov tako v tekmovanju kot po število kasaških dirk. Med glavnimi akteiji je bila gotovo družina Marka Slaviča Iz Kljnčarovec. Prvič v zgodovini kasaškega športa se je zgodilo, da so vse tri državne naslove - za dveletnike (Darinka), za triletnike (Dori Lobell) in za štiriletnike (Albatros) osvojili kasači iz hleva Marka Slaviča iz Ključarovec. To je bil tndi porod za intervju z Markom Slavičem starejšim. - Začniva najin pogovor z zgodovino. Kako daleč nazaj sega kasaški šport r vaši družini? »Iz ohranjenega arhiva Konjeniškega kluba Ljutomer je razvidno. daje moj stari oče Marko Slavič tekmoval na konjskih dirkah v Ljutomeru leta 1885. Zvest temu športu je ostal moj oče, nadaljujeva pa ga s sinom Markom, Upam pa, da se bo s tem športom ukvarjal tudi vnuk Markec. Na vidiku je torej peta generacija naše družine.* - Koliko kasačev imate v hlevu? »V hlevu imamo trenutno 30 konj, od tega 8 plemenskih kobil, 3 plemenske žrebce, 7 žrebet, 5 enoletnih, 5 dveletnih in 2 štiriletna kasača.* - Zmaga na državnih kasaških dethijih je največja lovorika v ka- Saškem športa. Koliko zmag na kasaških derbijih je prišlo F vašo družino? »Skupaj smo osvojili 8 kasaških derbijev, od tega enega v stari Jugoslaviji, 6 v Jugoslaviji in 1 v samostojni Sloveniji.« - Kateri od kasačev iz vašega hleva pa je bil najuspešnejši? »Mislim, da je to Albatros, kije osvojil vse tri naslove drž- avniti prvakov, to je med dve- letniki, triletniki in štiriletniki. Tega doslej ni dosegel noben kasač.« - Na kasaških dirkah se občasno pojavljate tudi kot tekmovalec. Zakaj občasno in koliko časa še? »Za vse športe in tudi za kasaški šport velja, da lahko vrhunske rezultate dosegajo mlajši tekmovalci (izjeme so lahko), ki lažje prenašajo fizične in psihične napore na tekmah. Tako mislim tudi sam. Zato se na tefcinovanjih pojavljam te takrat, kb na eni vožnji nastopata dva naša kasača. Tako nameravam tekmovati še šest let, ko me bo lahko zamenjal vnuk Markec,« - Rejci ste se cesto pritoževali, da ste v nezavidljivem položaju. Kakšno je trenutno stanje? »Tudi sedaj ni rožnato, vendar se je s povečanjem kasaških prireditev, pri čemer je predvsem uspešen Konjeniški klub Ljutomer, stanje izboljšalo, saj z zasluženim denarjem lahko pokrijemo stroške prehrane, drugo pa moraš pozabiti.* - Kakšne načrte pa imate. Mi boste ostali pri sedanjem število kasačev v hlevu? »Razmere so takšne, da bi lahko število kasačev s 30 povečali na 40. Nadaljnji razvoj kasaškega športa pa bo odvisen od več dejavnikov, med najpomembnejšimi je število kasaških dirk. Čim več jih bo, tem več bo tudi kasačev.« Feri Maučec Danilo Kači jan - disciplinski sodnik pri ONZ MS V tretji ligi 471 rumenih in 57 rdečihkartonov Območna nogometna zveza Murska Sobota že drugo leto vodi tekmovanje v tretji državni članski nogometni ligi vzhod in drugi mladinski nogometni ligi vzhod. S to tekmovalno sezono Sobočani tudi zaključujejo dvoletni mandat. Tekmovanje v tretji državni nogometni ligi je vsekakor zelo zanimivo in privlačno, zlasti še, ker v ligi tekmujejo kar štiri pomurska moštva: Bakovci, Turnišče, Odranci in Beltrans iz Verzeja.Čeprav poteka tekmovanje brez posebnih problemov, saj so bile doslej vse tekme registrirane, ima disciplinski sodnik Danilo Ka-cijan vseeno veliko dela. Minulo tekmovanje ocenjuje takole: »V času vodenja tekmovanja v tretji državni članski nogometni ligi vzhod in drugi mladinski nogometni ligi vzhod smo posebno skrb namenili urejanju nogometnih objektov, pri čemer lahko ugotovim, da je bi) pri tem dosežen velik napredek, saj skoraj vsi klubi izpolnjujejo predpisane pogoje za tekmovanje v tem razredu.Tudi sojenje je bilo na primerni ravni, čeprav imajo predstavniki klubov večkrat pripombe, zlasti kadar tekmo izgubijo. Zaradi poostrenih kriterijev tekmovanja pa je bilo kljub vsemu izrečenih nekaj strogih kazni. V jesenskem delu prvenstva je bila prekinjena le ena tekma, in sicer v Slovenski Bistrici med Bistrico in Kungoto Brokeijem zaradi napada na sodnika. V tem primeru so bile izrečene zelo visoke kazni, saj trije igralci Bistrice ne bodo smeli igrati kar štiri leta, predsednik kluba pa ne bo smel opravljati nobene funkcije v klubu za dobo petih let. Poleg tega je bil klub denarno kaznovan s 100,000 Sfl, moštvo pa ne bo smelo igrati tri tekme na domačem igrišču. V jesenskem delu tekmovanja v tretji državni članski nogometni ligi vzhod je opazen porast rumenih in rdečih kartonov. Sodniki so pokazali 471 rumenih in 57 rdečih kartonov, izrečene pa so bile še tri izredne kazni. V drugi slovenski mladinski ligi vzhod pa je bilo podeljenih 246 rumenih in 25 rdečih kartonov. Skupaj v obeh ligah je bilo podeljenih 802 kartona, medtem ko jih je bilo prejšnjo sezono 508. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni tudi z obnašašenjm nogometnih funkcionarjev in organizacijo nekaterih tekem. Zato bodo morali klubi v prihodnje tej problematiki nameniti več pozornosti, saj kazni in kartoni tudi praznijo klubske blagajne, ki so že tako zelo skromne. Za prve štiri rumene kartone je namreč potrebno plačati kaznen po 500 SIT, za vsak naslednji rumeni karton pa po 1000 SIT. Sredstva zbrana od rumenih kartonov namenj^o najbolj discipliniranemu moštvu. Z veseljem lahko ugotovimo, da pri tem prednjačijo nekatera pomurska moštva, saj je po jesenskem delu prvenstva v tretji državni članski ligi najbolj disciplinirano moštvo Bakovec, Turnišče pa je na tretjem mestu.« Feri Maučec Zoran Cirkvenčič - novi trener NK Mura Mura mora ostati pri vrhu Soboškega prvoligaša Muro, ki je po jesenskem delu prvenstva zasedel odlično drugo mesto, bo v spomladanskem delu tekmovanja vodil novi trener Zoran Cirkvenčič. Gre za nekdanjega vratarja in trenerja Mure, ki se ponovno vrača v staro okolje. Pred pripravami, ki se bodo začele 6. januarja, smo se z njim pogovarjali o željah in načrtih v drugem delu prvenstva deseterice. - Po nekaj letih ste ponovno prevzeli treniranje soboškega prvoligaša Mure. Kako je prišlo do te odločitve? »K Muri sem zopet prišel na njihovo željo. Kaže, da so se v klubu odločili, da sc bodo bolj usmerili na domače kadre. Ponudbo sem sprejel in zdaj sem tu. Upam, da bom s svojimi izkušnjami lahko pripomogel k uresničitvi ciljev kluba,« - Mara je v jesenskem delu prvenstva zasedla drago mesto. K pokalnem tekmovanju pa je izpadla v četrtfinalu. Kako ocenjujete igro Mure v prvem delu pr venstva deseterice? »Z drugim mestom v jesenskem delu prvenstva je Mura dosegla lep uspeh. Morda je neko- Odbojka - interliga — Mladost premagala Pomurje v odbojkarski interligi je Mladost iz Zagreba v Murski Soboti premagala Pomurje s 3 ; 1 (17; 15,0; 15, 8 : 15, 5 ; l5).Soboča- ni so zelo dobro igrali v prvem nizu, ki so ga tudi dobili. Zal pa so v nadaljevanju zelo popustili, igrali premalo zbrano in delali preveč napak, da bi lahko dosegli kaj več. Tako so gostje brez posebnih težav dobili preostale tri nize. Pomurje: Fujs, Tinev, Janža, Kerec, Ceh, Marič, Poredoš, Ševčenko, Topovšek. Pred okrog 200 gledalci sta sodila Indest iz Maribora in Franc z Raven. Odbojka - L A moški Krka boljša od Ljutomera v enajstem kolu prvenstva v prvi moški odbojkarski A-ligi je Krka iz Novega mesta v Ljutomeru premagala domače moštvo s3: 1 (6: 15, 15;5, 15: 11, 15 : 10). Ljutomerčani so dobro odigrali le prvi niz, v nadaljevanju pa popustili. Ljutomer: Berlot, Kavnik, Šmauc, Belec, Onišak, Grut, Savič, Zidar, Pirher, Raj- nar. (NS) Marles Olimpija Krka Kamnik Bled 11 10 10 11 11 LJUTOMER 11 11 6 5 4 3 3 033 : 3 421: 15 519: 17 711 :26 813: 26 812:26 22 12 10 8 6 6 Odbojka -LB ženske Ljutomerčanke zmagale v enajstem kolu prvenstva v _ prvi ženski odbojkarski B-ligi je ekipa Ljutomera Zavarovalnice Maribor v Ljubljani premagala Tabors3 : 0 05 : 7, 15 . 4. 15 , 3). Ljutomerčanke so prikazale eno najboljših iger v tej sezoni. Ljutomer: Vrbnjak, Lukienko, Kolar, Vahen, Pirher, Senčar, Kosi, Šoštarič, Ljubeč. Odbojkarice MTC-SL-ROTO Sobota pa so nepričakovano izgubile z Mislinjo s 3 :O(I5 :4, 15 . 13, 15:4). MTG SLO-ROTO Sobota: Forjan, Drevenšek, Zver, Šiebinger, Časar, Osojnik, Moreč, Cipot. (NŠ, FM) Krim 11 UUTOMER 11 ŠOU Mislinja Tabor 11 11 11 MTC-SL-R 11 11 6 4 4 3 3 033:3 325: 13 718 : 25 712; 23 817 : 26 813:28 22 16 8 8 6 6 liko odpovedala v pokalnem tekmovanju. Kljub vsemu pa mislim, da smo lahko z rezultati Mure zadovoljni.« - Med tekmovanjem je bilo opaziti nekatere pomanjkljivosti, kar Še posebej velja za neučinkovitost, Ali nameravate prvenstvo nadaljevati z dosedanjimi igralci ali predvidevate spremembe? »Kot sem slišal iz analize, ki so jo naredili pri klubu za jesenski del prvenstva, menda odhajajo v vojsko kar trije igralci; Brežic, Kmetec in Cipot. Alihodžič in Belec sta bila operirana in je vprašanje, če se bosta lahko pravočasno vključila v priprave. Računati pa moramo še na poškodbe in kartone, To Zoran Cirkveučtč - novi trener NK Mura pomeni, da se je število igralcev zelo zmanjšalo. Zato bi morali v klub nujno pritegniti vsaj dva dobra igralca, in to enega napadalca in enega igralca sredine, v prvo moštvo pa vključiti tudi nekatere mlade igralce, ki nastopajo v drugih klubih. Mislim tudi, da bi morali ves čas strokovno spremljati razvoj mladih nogometašev, ki tekmujejo za sosednje klube.To tem- bolj, če želimo uresničevati £ kluba,« - Kakšni so ti cilji v spet-danskem delu prvenstva? »Če se bomo okrepili 7« dvema igralcema, potem flusl da bi morali ostati prav pri ” lestvice deseterice in se UVto na evropsko tekmovanje.* - Kdaj začnete s pripravami drugi del prvenstva in kavt, načrtujete? »S pripravami za drugi dd venstva bomo začeli 6. janu® Trenirali bomo doma izmri>® v telovadnici in na prosteoLl dvidevamo pa tudi enotedeM skupne priprave okrog 2^ nuarja na Lošinju ali v 6^ nu, kjer bomo odigrali tud)#^ prijateljskih tekem.* _ Feri Ma®) STIGMA« droge, AIDS] 061 07 89 od ponedeljka Oo petka 3 od 18.30 do 14.30 j in od 15.00 do 20 00 J Nogometni klub Gančani je ob igrišču začel graditi športni objekt s tribunami. V objektu bodo uredili slačilnice za potrebe nogometnega kluba, strelišče za zračno puško in večnamensko dvorano za potrebe vseh društev in organizacij v Krajevni skupnosti Gančani, Pr®" dračunska vrednost znaša 17 milijonov dinarjev. Sredstva naj bi zagotovili krajevna skup- ; nost, nogometni klub in strelska družina iz Gančanov. Pričakujejo tudi pomoč občine Beltin- 1 ci. Fotografija: F. M- . šah Zmagal Boris Kovač Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo decembrski hitropotezni turnir. Med 16 šahisti je zmagal Kovač s 14 točakmi pred D. Harlem, 12,1. Kosom, 11, Režonjo, 10,5, A, Kosom, 10, B. Harlem, 9,5, Maričem in Jocičem, po 8,5, ter A. Kelemenom, 8 točk. Skupni vrstni red hitropoteznih turnirjev za leto 1995 je naslednji: Boris Kovač, 117, Danilo Hari, 84, Robert Radosavljevič, 76, Alojz Kos, 56, Tomi Gruškov[yak, 51, Igor Kos, 50, Bogdan Hari, 49, Štefan Režonja, 47, Matija Gabor, 32, in Anton Marič, 31 točk. Rokoborba h Derbi prepričljivo dobili Sobočan* V predzadnjem kolu prvenstva v državni članski rokoborski ligi je ekipa Murske Sobote v derbi tekmi kandidatov za prvo mesto v Hočah prepričljivo premagala Keor Razvanje s 23 : 15. Za Mursko Soboto so zmagali: Domen Godvajs (52 kg) 4 ; 0, Jože Vrbančič (62 kg) 4 : 0, Mitko Nasevski (68 kg) 4 ; 0, Rade Bačič (74 kg) 3 : 0, Slavko Zec (82 kg) 4 : 0 in Zoran Vukan (100 kg) 4 : 0. Sodil je Kos iz Maribora. Sobočani so si tako zelo povečali možnosti, da ponovno osvojijo naslov državnega prvaka. V soboto, 6. januarja 1996, se igra v Hočah prva tekma su- perfinala med Kcorjen’ vanja in Mursko S o bot vratna pa čez teden dni * ski Soboti, Rokoborci prometa iz Ljutomera , emagali Železničarja iz M”' p ra z 28 : 12. Za Ljuton'’'^. zmagali: Nemec (52 ki .pi Žnidarič (57 kg), Miri’*')# kg), Pihlar (82 kg), Sa«« Jjji kg). A, Žnidarič (lOO ” Žabot (130 kg). M.SOBOTA Razvanje UUTOMER Maribor Lenart 8 7 7 8 8 7 0 5 0 4 0 2 0 1 0 120e:J|) 2195:“^ 3136: ’ /37 Mab nogomet " ' ' - Mali nogomet priljubljena panoga rekreativcev Končana so bila tekmovanja, ki jih vodi Medobčinska zveza klubov malega nogometa Murska Sobota. Po odcepitvi 14 klubov, ki so ustanovili Občinsko ligo malega nogometa Puconci, soboška medobčinska zveza klubov malega nogometa vodi tekmovanje v asfaltni ligi, ki šteje 15 moštev, ter v štirih travnatih ligah, kjer skupaj tekmuje 59 moštev. V prihodnje bosta namesto ene dve asafltni ligi. Ocena jesenskega dela tekmovanja je pokazala, daje novi sistem tekmovanja primernejši od prejšnjega ter da je vedno večje zanimanje za igranje malega nogometa, saj se prijavljajo novi klubi, zlasti z lendavskega območja. Ocenili so tudi, da je odcepitev klubov s puconskega območja in ustanovitev samostojne občinske lige iyiho-va pravica, vendar ne bi smela imeti političnega prizvoka, kajti to bi lahko slabo vplivalo na razvoj tega športa. Sicer pa sta se soboška in puconska zveza klubov malega nogometa dogovorili in podpisali sporazum o sodelovanju. V njem je eno najpomembnejših določil, da bodo skupaj organizirali pokalno tekmovanje. Člani soboške medobčinske zveze klubov malega nogometa so pregledali vsa igrišča na svojem območju in ugotovili, da je stanje zelo različno, saj so nekatera vzorno urejena z ograjami in slačilnicami, nekatera pa tudi zanemaijena. Pri ponovnem pregledu igrišč so ugotovili, daje večina klubov odpravila pomanjkljivosti, ki so bite ugotovljene pri prvem pregledu. Po besedah predsednika soboške medobčinske zveze klubov malega nogometa Srečka Belca si v predsedstvu zveze prizadevajo, da bi bila igrišča za mali nogomet urejena po enotnih standardih. Jesenski del prvenstva je tudi pokazal. da se je izboljšala discipl’^K igriščih, saj seje zmanjšalo^| jj izključenih igralcev, k gotovo prispevali n en eh emljanje tekmovanja teknil 'J in disciplinske komisije iti uiavjpiuj&ivv izrečene stroge kazni. medobčinska zveza klubov nogometa tudi omogoča jim klubom, da se po želf^ učujejo v tekmovanje, ki f Nogometna zveza Slovenil^ za si bo tudi v prihodnje vala za visoko stopnjo n osti rekreacijskega tekiri^tii^ malega nogometa v vseh * vendar brez vsakršnega nalizma. V soboški medoP^i zvezi so uveljavili tudi no\ pokalnegatekmovanja. V ji'' /1*1 fAbiriAotinia ca injrstl ' ito del tekmovanja se uvrsti štev, finalni turnir pa tisti klub, ki je bil na zadnj®^ movaniu pokalni zmagoval® Feri Maučec 21. decembra 1995 21 J I frport 3j! lin, ilt stili h h S jH I i ll T k. :t.4 Lu ' ■ HO MN - asfaltna liga Klub mladih 1412 f Id . IV ‘I H i F I a ■. I I til 'I •( i;5 f J * ? 3 r?';!';*.!. ^^bgometašice ŽNK Pande iz Gornjih Petrovec so tretjič zapored postale državne prvakinje v nogometu in prehodni pokal osvojile v trajno last. Ekipo uspešno vodita trener Stanko Kukovec in zena NadUp ki je predsednica kluba in vratarka. Glede na odlične rezultate, ki jih ekipa dosega na tekmovanjih, pričakujejo tudi v prihodnje pomoč pokroviteljev Zavarovalnice Triglav Murska So-Trgovine za športno opremo GEM in Občine Gornji Petrovci. Tudi v prihodnje bodo deležni po-7' podjetja Kukovec in gostišča Zlatica iz Gornjih Petrovec. Soboška Mura jim Je dala za minimalno ^^odnino na voljo telovadnico, kjer lahko vadijo ob sobotah. Njihove nastope v Murski Soboti ob dnevu I ' Pa sponzorira soboška občina. Na fotografiji stojijo od leve: S. Kukovec (trener), Bračko, Korpič, A. '*ovec. N, Kukovec (predsednica) in Kikec; čepijo: Karo, Balek, Fujs in Horvat, (Boris Hegeduš) v ^Sport od tu in tam J^bborba -/'Orodni ■Ilir v Zagrebu je bil božični rokoborski ža dečke in kadete. Med 200 tekmovalci iz 6 držav tj,”^®*fvali tudi rokoborci Murin dosegli lep uspeh. h(j[p ^^Je odrezal Slavko Mi-■ iti Je med 20 tekmovalci v m jc meo zu icKmov ilj| loriji dečkov do 41 kg mesto, Branko Peterka Je l,j Itg) četni. Aleš Krojš (33 L Roman Miholič pa (30 l^i^sti, Stavre Davidovski in 1 Kuhar sta izpadla v tretjem Med zase- u I- .-J kadeti Je Goran Kuz-zasedel šesto mesto. , - V prvenstveni tekmi moške košarkarske C-Vis Radenci premagali it/ : 73 (46 : 36). To je bila zaporedna zmaga Ra-If. Strelci za Radence: 23, Ulaga 22, Lukič 12, Banič 4, Flisar 4 in To- - Nogometni '-®ntiba 'Wreng je pripavil '^todni turnir v malem nogo-^itia Ji: 14 moštev, moštvo zdravnikov itijr,^^ Sobota, ki Je v finalu pre-1 • ' hiadžarsko ekipo Hetesi z Četrto mesto Je zasedla eki- 80 tekmovalci sodelovali tudi člani karate sekcije Ljutomer in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. V borbah med dekleti Je Brigita Brezovec zasedla prvo mesto. Boris Filipič Je bil pri ml. dečkih v svoji kategoriji drugi, Marin Denis pa tretji. Pri st. dečkih Je David Sove zasedel drugo. Samo Potrč pa tretje mesto. (NŠ) Mali nogomet - V Ve sz pr emu na Madžarskem je bil mednarodni turnir v malem nogometu. Med štirimi ekipami so sodelovali tudi veterani Nafte (bili edini veterani) in zasedli četrto mesto. Na mednarodnem ženskem turnirju v malem nogometu v Veszpremu je sodelovala tudi ekipa Pande iz Gornjih Petrovec in med štirimi ekipami zasedla tretje mesto. Panda Je premagala ekipo Pepita Šar-kany s 3 : L (FB) Kegljanje - V petem kolu prvenstva v mariborsko-podravski kegljaški ligi Je ekipa Mure iz Murske Sobote v Slovenskih Konji- cah izgubila z Geodetskim zavodom iz Maribora s 6 : 2 (83823 , 3767). Za Muro sta zmagala: Seb- ':0 --------J--------------- Itjj "”'01? Turnišča, Za najbolj-^ra^’ je bil izbran Ludvik v/Iždiavniki). , _ 3 r m . - - - * f^drijk ’ ' J*- R turnir v kaiab in bor- b'^'^^^°valo je 212 tekmoval- I VTrstuje bil medna- L*'']' dosegli več prvih ^Jak H so v svojih katego- ----------J...—o; šali; Samo Kološa, Mitja 1 ^11: N I” Kološa. Drugi so P®'®**", Zečevič, Ma-fni|. Vrečič in Gaberjeva. ' nični sta zasedla Kaštrun in i7*JiripL □L. . . . „ ■četrti pa so bili: Pjevič, r Ihl In 7't‘itvv 1.0 nT*! '* "(MU) ■ Na pokalnem tekmo- karateju v Žalcu so med Janič 658 in Iskra 629 podrtih ke gljev. Tekmovali so še: Smolkovič. 629, Durič, 628, Gyerek. 608, Bo-rovič, 297, in Babič, 318 podrtih kegljev. (S. Durič) Igra z zvenečo žogo cihje bilo odigrano drugo kolo državnega prvenstva v igri z zvenečo žogo za slepe in slabovidne. Šadlova s 97 točkami pred Kolarjevo, 91. in Regaijevo. 40 točk. Odbojka - V tekmovanju tretje državne moške odbojkarske lige so Beltinci v Mežici premagali domačo ekipo s 3 : 0. Judo - V Celju je bil novoletni turnir v judu. Med 150 tekmovalci iz 18 klubov so sodelovali tudi judoisti Lendave in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najuspešnejši je bil Perme, ki Je v kat. do 30 kg zasedel drugo mesto. Tretji so bili: Nedelko (46 kg), Časar (55 kg) in Recek (nad 71 kg). Peta mesta v svojih kategorijah pa so zasedli: Zadravec, Marič in Vida. (J. Kovač) Karate - Karate klub Murska Sobota organizira v soboto, 23. decembra, mednarodni novoletni turnir. Predvidoma bo sodelovalo nad 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 5 držav. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri v športni dvorani OS III v Murski Soboti. (DS) Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote Je pripravilo hitropotezni turnir za december za mladince, dečke in deklice. Med mladinci Je zmagal Gomboc s 4 točkami pred Se-donjo in Števanečevo, po 2 točki. Med dečki in deklicami sta bila najboljša Kolar in Hočevar s 3,5 točke pred Hočevarjevo in Kozi-cem, po 3 točke. - V Pucon- Ekipa Murske Sobote Je premagala Celje z 8 : 3, Ljubljano s 6 : 4 in Kranj z 8 : 2. neodločeno igrala ; zmaji 5 :5ter izgubila s Cellem 4 ■ 7 in koprom 7 : 12 ter zasedla tretje mesto. Za ekipo Murske So-It. n /in 11z \/ Pl* tekmovali: Potočnik, Vo- bote so t----- , grinčič, Maučec in Korošak. (T. Kos) Mali nogomet - V Lenliju na Madžarskem Je bil turnir v malem nogometu za dečke do e . Med 14 moštvi Je sodelovalo tudi moštvo Nafte iz Lendave m zase- dlo šesto mesto. V tekmi za uvrstitev med štiri ekipe Je Nafta izgubila po streljanju enajstmetrovk z Orisentpetrom. (FH) Na tretjem rekrea- Sguash -čilskem sguash turnirju za prvenstvo Pomurja Je sodelovalo 22 tekmovalcev in tekmovalk. Pri moških Je zmagal Stefan Sever pred Nernardom Stornikorn in Dušanom Cvetkom, pri ženskah Nataša Kolar pred Ines Sadi m Kutuša. Po treh turnirjih P4 Heleno Kutusa. roma lu.nnj-pri moških vodi Cvetko z 89 točkami pred Severjem, 84, m Stor- nikom. 72 točk, pri Ženskah pa Lipovci NK 13 Kerenčičeva Odranci Beltinci Marti n išče Kanal Panonska Razlagova Slovan Mladost Park Rakičan Renkovcl 1410 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 9 8 7 7 4 6 5 5 3 3 4 1 1 2 1 1 2 3 2 7 3 4 3 4 3 1 0 74 : 29 26 3 62 : 32 21 4 39 : 22 19 4 37 : 27 18 4 50:26 17 5 49:32 16 3 34:28 15 5 31 : 28 15 5 43 : 44 14 6 41 : 44 13 7 40 : 37 10 8 46-: 49 9 36 : 86 310 22:58 112 15:76 9 9 5 3 Dvoranski hokej Triglav zmagal v Šopronu v šopronu na Madžarskem Je bil mednarodni turnir v dvoranskem hokeju. Med štirimi ekipami so sodelovali hokejisti Triglava iz Predanovec in dosegli lep uspeh. Brez poraza so zasedli prvo mesto. Triglav Je premagal ekipo Hungarie iz Budimpešte s 6 : 5, Šoprona z 8 : 2 in Bukarešte z 9 : 6. Za najboljšega strelca in igralca so razglasili Mateja Ciguta. Strelci za Triglav so bili: Cigut S, Puhan S.Fajs 4, Fujs 4 ter Obal in Kuzma po en gol. Vrstni red: L Triglav, 2. Budimpešta, 3, Bukarešta in 4. Šopron. Druga državna ” rokometna liga Na derbiju zmagala Pomurka iz Rakovec V zadnjem kolu prvega dela prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Pomurka iz Rakovec v lokalnem derbiju v Murski Soboti premagala Krog z 28 : 24 (19: II). Pomurka Bakovci: Božič, A. Vereš 1, R, Vereš, B. Kavaš 3, Bedekovič 10, S, Buzeti 3, B. Vereš 1, Okreša 8, M. Kavaš 1, Lovenjak, Škraban L Krog: Hanc, D. Kol-manko 1, A. Kolmanko 5, L. Sa-pač 6, A. Sapač 1, Hegeduš 3, Me-olic 4, Kovačič 3, Babič 1, Vlao-vič, Titan, Roškar. Rokometaši Celja pa so premagali Polet iz Murske Sobote z rezultatom 36 : 26. PKL - moški --------------- Rezultati - 6. kolo: Sobota vet.: Claudia shop 53 : 75 Radgona vet,: La Luna 50 : 64 Lindau vet.: Sebeborci 36 : 70 Brod : Ljutomer 2 : 0 Lindau : Viena caffe 67:53 La Luna Petrovci 6 Claudiastiop Bel. 6 Undau Lendava Sobota vet. Radgona vet. 6 6 6 Športni obrazi Ana Horvat - najmlajša jahalka Konjeniški klub Murska Sobota grad Rakičan, ki se v zadnjih letih čedalje bolj uveljavlja tako po organizaciji prireditev kot tekmovalnih rezultatih, ima v svojih vrstah nekaj mladih in perspektivnih jahalk. Med te gotovo sodi tudi komaj I Metna Ana Horvat. Učerika šestega razreda osnovne šole iz Murske Sobote se je z jahalnim športom začela resneje ukvarjati pred tremi leti, za kar jo je na- 'C ii?? I' vdušila starejša sestra Mojca, ki že nekaj časa uspešno tekmuje. Ana, ki je najmlajša aktivna tekmovalka v preskakovanju ovir v Sloveniji, je lani dobila licenco za preskakovanje ovir, letos pa se je že uveljavila v preskakovanju ovir na višini 80 in 100 cm. saj ima kar deset uvrstitev. Najboljši rezultat je dosegla na zadnji letošnji prireditvi v Lipici, kjer je na mednarodnem tekmovanju v preskakovanju ovir s konjem Lucky Boy Beltrans zasedla drugo in četrto mesto. Letošnjih rezultatov je zelo vesela in pričakuje, da bo v prihodnjem letu dosegla še boljše. Upa tudi, da ji bo oče kupil novega konja, za katerega se dogovarja na Češkem, Strelstvo Brest zmagal v Ljutomeru v zaostali tekmi prve državne 1712 krogov, Ljutomer: Manuela strelske lige je Brest iz Cerknice Pergar 575, Darko Horvat 571 in premagal Ljutomer s 1716 : Rajko Robnik 566 krogov. (AV) SKL - ženske Prepričljiva zmaga Pomurja V predzadnjem kolu prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja v Murski Soboti po pričakovanju premagala mlado ekipo Ježice s 77 : 48 (42 : 22). Sobočanke, ki so tokrat nastopile brez Zadražnikove in Novakove, ekipo pa je vodil Ruslan Kovačev, so bile boljši tekmec in so si že v prvem polčasu zagotovile visoko vodstvo z 20 točkami razlike. Pomurje: Karova 5 (3 : 1), Cerova 12, Orijeva 2, Drožinova 6. Zotova 27 (6 : 6), Pušenjakova 3 (4 : 3), Boharjeva 1(2:1), Horvatova 2 (2 : 2), Kazminova 19 (8 : 5). % Ježica 1312 1 995:777 25 Celje 1311 2KD Mariboru Ilirija Odeja 13 13 POMURJE 13 Unior 13 Ježica mlade 13 9 6 6 4 4 0 2 4 7 7 9 9 13 1019 :789 24 896; 836 22 905:852 19 891 :894 19 823:905 17 825 :942 17 674:1033 13 Ladislav Kuhar Kegljauje — Marika Kardinar kegljavka Slovenije Kegljaška zveza Slovenije je ob koncu leta na tradicionalni slovesnosti v Ljubljani razglasila najboljše kegljavce in kegljavke v državi za leto 1995, Za najboljšo kegljavko Slovenije je bila izbrana Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica Kegljaškega kluba Miroteks iz Celja. Kardinarjeva, ki Je državna članska prvakinja. Je na svetovnem pokalu posameznic zasedla drugo mesto. Kardinarjeva Je bila letos že šestič izbrana za najboljšo športnico Pomurja. U. SNTL - člani RADGONA 9 Križe 9 Era - Tempo 9 Fužinar škofije Kemičar Šampionka Petovia Krško Merkur 9 9 9 9 9 9 g 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 0 49: 14 1 46 : 1 / 2 47 16 3 37 : 26 4 34:29 5 25 : 38 6 28 : 35 7 8 9 19:44 19 : 44 11 : 52 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 VieoaCaffeRaden. 6 Mah Sebeborci 6 Lintlauvet. Lenti. 6 Brod krog Ljutomer 6 6 6 5 5 4 3 2 2 2 1 0 0407 :413 1425:342 1311 :301 2459:361 3338:317 4485:409 4346:359 4349:380 5257:443 6166:219 12 11 11 10 9 8 8 8 7 3 (K. Glažar) Namizni tenis -------“ Horvat drugi v Preserju je bil prvi državni namiznoteniški turnir za člane TOP 12. Sodelovali so vsi najboljši razen Sobočana Štefana Kovača. Pomurci se niso tokrat njso izkazali, saj so dosegli najslabše Uvrstitve v zadnjih letih. Igrali so slabo, premalo borbeno, brez želje po uspehu. Izjema je bil le mladinec Horvat, ki je dosegel svojo najboljšo uvrstitev na tovrstnih turnirjih. V prvi skupini je Boris Rihtarič (Radgona) zasedel deveto, Mirko Unger (MTS) enajsto in Robi Benkovič (Radgona) dvanajsto mesto. V drugi skupini je Mitja Horvat zasedel odlično drugo mesto in ima tako lepe možnosti, da na prihodnjem turnirju v Murski Soboti zaigra v najkakovostnejši skupini. Horvat je v polfinalu premagal Tancerja (Maribor) s 3 : 1, v finalu pa izgubil s Kusem (Radlje) z 2 ; 3. Turnirje -pokazal, da bodo morali starejši pomurski igralci v prihodnje vložiti v vadbo in igranje več napora, če bodo hoteli ostati v republiškem kako- vostnem vrhu. (M U.) Minuli teden so se na pu-conskem pokopališču na spoštljivem pogrebu poslovili od 74-letnega Ladislava Kuharja številni sorodniki, prijatelji, sodelavci in znanci. Govorniki so z izbranimi besedami osvetlili pokojnikovo bogato življenjsko pot. Med drugim je bil tudi velik ljubitelj športa. Tako kot njegove vrstnike, je tudi njega šport pritegnil že v mladosti, ko se je preskusil Ji.7 »k 4 rf na raznih tekmovanjih, zvest pa mu je ostal vse do svoje smrti. Kot dolgoletni sekretar pri Avto-moto društvu Štefana Kovača v Murski Soboti ima pomembne zasluge za razvoj moto- športa v Murski Soboti, Svoje največje zadovoljstvo pa je po upokojitvi gotovo našel v Društvu za rekreacijo in šport invalidov Sobota iz Murske Sobote, ki so ga leta 1980 ustanovili na njegovo pobudo. Kot doslej edini predsednik društva seje ves čas z vsem srcem zavzemal in boril za njegov obstoj in delovanje. saj so v njem poleg njega našli svoje zadovoljstvo tudi številni drugi invalidi, ki so se udeleževali raznih invalidskih tekmovanj po Sloveniji in v tujini. Društvene prostore in njihove domove krasijo Številni pokali in priznanja, ki sojih dosegli na tekmovanjih. Poleg tega se je društvo pod njegovim vodstvom uveljavilo kot odličen organizator raznih tekmovanj in prireditev. Ladislav Kuhar ima tudi velike zasluge za pristno sodelovanje društva s sorodnim invalidskim društvom Vasaka-rat iz Szombathelya na Madžarskem, s katerim so se vsako leto • srečevali, tekmovali, navezovali prijateljstva in izmenjavali izkušnje. Ob soboškem občinskem prazniku Je društvo vsako leto organiziralo Teden invalidov z raznimi tekmovanji. Dokler mu je zdravje dopuščalo, se je sam rad pomeril v kegljanju in balinanju. Interese svojega društva Je vrsto let uspešno zastopal v predsedstvu Društva za šport in rekreacijo invalidov Slovenije in v predsedstvu Športne zveze Murska Sobota. Za svoje prizadevno in uspešno delo Je prejel številna športna priznanja, nekatera pa so mu bila še namenjena ob 15-letnici društva, a jih žal ne bo mogel sprejeti. Zato naj bo ta zapis skromna zahvala in pogled na njegovo uspešno delo. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali vsi, ki smo ga poznali in z njim delali, zlasti člani Društva za rekreacijo in šport invalidov Sobota, s katerimi se je tako rad družil in veselil. Z njegovo smrtjo bo v delovanju društva nastala velika vrzel, ki jo bodo zelo težko nadomestili. Feri Maučec 22 vestnik, 21. decembra 19^ dsevi mladosti Ce bi šola znala govoriti Ko sem bil majhen Najprej bi začela godrnjati, da jo bohjo možganske celice (te celice so razredi s porednimi učenci); nato dajo bolijo usta, ker nekdo vedno prihaja in odhaja (usta so vrata); potem da jo bolijo oči, ker jih vedno odpirajo in zračijo možgane (oči so okna); potarnala bi tudi, da ima v trebuhu velik prostor, kjer divjajo, se igrajo, tepejo in kričijo nepridipravi, tako da ji grozi živčni zlom, Ker je nihče ne bi poslušal, pa bi nastal šolski potres. BRUNA FEKONJA, 4. d, OŠ Gornja Radgona Bilo je lepo tudi brez petard Bila je lepa božična sobota. Vsa pokrajina je bila odeta v belo snežno odejo, mi pa smo se odpravljali po nakupih v sosednjo Avstrijo. Tudi tam je zapadel sneg.Prišli smo do trgovine z imenom Billa. Vstopili smo ter videli veliko lepih in zanimivih stvari. Oči so se mi najprej ustavile pri leseni hišici, v kateri so bile petarde in rakete za praznike. Zelo sem si jih zaželel. Stopil sem bliže in si vse to ogledoval. Oče in mati sta opazila, da si želim petarde, zato sta hitro odšla naprej. Ves čas, ko smo nakupovali, sem bil z mislimi pri petardah. Predstavljal sem si pokanje in zvezdice, ki bi se razpršile v mraku ... Vedno bolj smo se bližali blagajni, jaz pa še vedno nisel upal povedati, kaj bi rad. Pa sem le nekako zbral pogum, prijel očeta za roko in ga žalostno pogledal. On je takoj prebral na mojem obrazu, kaj si želim. Odločno je rekel: »Ne!« Ko smo šli do avta, so mi po licih lile solze. Oče mi je rekel: »Sinko moj, jaz nikoli nisem streljal in tudi ti ne boš. Mi te imamo preveč radi, da bi na tak neumen način dovolili, da se ti kaj zgodi.« Trmast sem sedel v avto. Med potjo domov sem premišljeval, kaj pa če ima oče vendarle prav.Minili so prazniki, doma smo se veselili in bilo je prelepo tudi brez pokanja. Spoznal sem, daje imel oče prav. DAMIR RECEK, 6. a, OS Grad r Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Zadnjič ste morali odkriti napaki v besedah apnenje tal in apnjenje žU. Prejeli smo okrog 20 odgovorov, in sicer: apnjenje tal in apnenje žil. Pri žrebanju pa je imela največ sreče DANIJELA .MjUIKIC iz Dolnjih Slaveč 67. Čestitamo! KLPON št. 15- ,\l.i A ES I E? Ali veste, kako se konča nasleditji pregovor; Kdor začelja zgodaj ljubiti, mora zgodaj ...7 Odgovore pošljite najpozneje do 27, decembra. Michael Jackson hitro okreval Mnoge oboževalce Michaela Jacksona je kar osupnila novica, da se je njihov idol med vajo zgrudil in da so se zdravniki nekaj časa borili za iyego-vo življenje. Prve novice zdravnikov iz bolnišnice Beth Israel Medical Center North so bile, da je pop zvezdnik obležal zaradi izredno nizkega krvnega pritiska in dehidracije. Sedemintridesetletni pevec se je zgrudil med plesno vajo za televizijsko oddajo, televizije Home Box Office. Plesalci, glasbeniki in francoski komik Marcel Marceau, s katerimi je sodeloval, so povedali, da so že nekaj dni intenzivno vadili za televizijski nastop. Tik preden seje zgrudil, pa je bil Michael videti zelo utrujen in izčrpan ter ni mogel do bajati hitrega tempa.'pevci in plesalci so vaje potem morali nadaljevati brez njega, televizijska oddaja pa je bila okrnjena za velikega zvezdnika. V bolnišnici ga je takoj obiskala njegova sestra Janet, mediji pa nič ne poročajo o tem. ali ga je obiskala tudi njegova žena Lisa -Mary. Po nekaterih virih pa se je celo izvedelo, da se želi Michael za nekaj časa preseliti v vilo v Franciji, in to brez žene. Mogoče so tudi njegove domače težave negativno vplivale na njegovo zdravstveno stanje, ki je tudi sicer v slabi formi. Njegovo zdravstveno stanje pa se je začelo hitro normalizirati in po šestih dneh v bolnišnici jo je lahko zapustil. Skoraj en teden pa so pred bolnišnico stražile njegove oboževalke, še posebno pa je med njimi završalo, ko se iz bolnišnice ni izmuznil na stranska vrata, ampak je na hitro pozdravil množico zbranih, med katerimi ni manjkalo tudi sedme sile. Jackson se na glasbene odre še ne bo takoj vrnil, kar nekaj časa bo moral še preležati v domači postelji ob skrbni negi svojih najboljših prijateljev. Faraoni Komaj so se naša ušesa navadila na San Simon, te morje in druge pesmi iz istoimenskega albuma, že je v prod^ n^novejši projekt primorskih Faraonov. Novi album so naslovili po njihovi najbolj udarni skladbi Stari časi. Pri poslušanju njihovega albuma lahko spoznamo zelo karakterističen, zelo hripav glas Slavka Ivančiča in akustično glasbo pri večini skladb. Glasba sicer še vedno obstaja v pop vodah s poudarkom na električni kitari, ki je bila doslej nekoliko zanemarjena. Zanimivost je tudi, da je glasba samostojno avtorsko delo Enza Hrovatina, Ferdija Maraža in Pie-ra Pocecea, poleg njih pa sta v skupini še Nelfi Depanger in Slavko Ivančič. Očitno so Faraoni v današnji poplavi vsemogočih priredb izbrali težjo pot do poslušalcev in lahko samo upajo, da bodo glasbeni uredniki in kritiki to upoštevali. Za božične čase so napisali balado Božični zvon, ki se bo še posebno v teh predprazničnih dneh pogosto vrtela na radiih. Noč vina in Sobota pa sta po-skočnejši in sta potencialni uspešnici. Mnogi pravijo, da so na Rodil sem se šestnajstega marca. Bi! sem vesel, nič me ni bolelo. Bil sem zdrav in zelo majhen. Nisem videl in sploh nisem maral svetlobe. Čez nekaj dni sem Šel Iz bolnišnice. Od dolge vožnje domov sem bil zaspan. Ko sem bil star eno leto, sem bil močnejši in večji. Takrat sem tudi že videl. Učil sem se hoditi, in to z mamo, da ne bi padel in si kaj zlomil. Ko sem bil star dve leti, sem znal že #5, S®';’ govoriti in hoditi po stopnicah. Čez čas sem se naučil igrati in voziti s kolesom. S tremi leti sem začel obiskovati vrtec. Tam sem spoznal dosti prijateljev in dve vzgojiteljici. Imeli smo dosti igrač. Hodili smo tudi na sprehode in se igrali v peskovniku. Zdaj pa hodim že v 2, razred osnovne šole in časa za igro je čedalje manj. RENATO VUKAN, 2. raz., Dvojezična OŠ Prosenjakovci 2 w 'v •y \ *■ fc- P tiS? el' k-:,; Miklavževanje v Podgradu - V Podgradu pri Gornji Radgoni leto za letom obiskuje otroke sv. Miklavž in jih obdaruje. Spremljajo ga tudi črni »krampusi«. Ce česa ne vemo, nas povaljajo v snegu. To je res velik dogodek. Srečanje je nepozabno. INES W0LF - KOLARIČ in MARKO VOGRINEC Rubriko pripravlja; ALEKSANDRA NANA RITUPER 1^ i s?-y i Moja dobra babica Moji babici je ime Olga. Živi skupaj z dedkom v Murskih Petrtt-vcih. Ker smo sosedje, se vidimo vsak dan, zato jo zelo dobre poznam.Je srednje velike postave. Rada ima rože, kiji poletih' sijo okna in vrt. Je zelo delavna, saj z dedkom obdelujeta še srednje veliko kmetijo. Vsak dan tudi kuha, in ko pridemo domov, nis počaka z dobrim kosilom. Za dobroto smo ji z mojimi starši hvaležni. Če nas kateri dan ni k njej, že pride vprašat, kaj jez n®*' Ko imam kakšne težave, jih najprej zaupam njej, kajti ons®' najbolj razume in me zna potolažiti. Ko ima čas, obišče Pepo, s katero se o marsičem pogovarjata, Rada je vesela in vec*"'' zapleše, če jo kdo povabi, saj dedek noče plesati. Moja tudi odkrita in poštena. Nikomur noče nič žalega in nikogar''i ■ obrekuje, zato jo vsi spoštujejo in cenijo, , Želim, da bi dolgo živela in bila srečna med nami, saj jo radi, LEA DSUBAN, 4. raz,, Podružnična OŠ Srečanje starejših občanom Pred kratkim je bilo na naši šoli srečanje starejših občanov. Učenci smo jim pripravili pester kulturni program. Nastopili so tudi cicibani iz vrtca. Zbranim je povedal nekaj toplih besed tudi župan naše občine Slavko Mihalič. Člani Rdečega križa pa so jim pripravili zakusko. Za prijetno razploženje je harmonikar. Čez Čas se je I tudi pesem iz ust starejših Posamezniki so se tudi zvokih harmonike. Ko so zapa _ jedilnico, so si toplo stiskali t®** željo, da bi se kmalu spet K KOŽELJ, OŠ Videni ob Si«’""' Strup našega časa Živimo v modernem času, kjer prevladuje hiter tempo. Zjutraj vstaneš, se oblečeš in že hitiš v šolo. Mimoidočim ljudem že na obrazu prebereš, da so v skrbeh, na cestah pa vidiš voznike, ki pritiskajo na plin, in to vsak dan.V tej modemi dobi ne velja več pravilo Več znaš, več veljaš. Nasprotno, čim slabši si, tem bolj te družba sprejema. Vsak mlad človek pa si želi biti priljubljen med prijatelji in znanci. Tudi tisti najbolj priden poseže včasih po grdih stvareh, da bi si zagotovil prijatelje, Take stvari pa so vedno hujše in vedno več jih je. Zaradi tega te pritegne prvi dim cigarete, in ko začneš kaditi, te sprejmejo v družbo. Kmalu pa to ni dovolj. Prijatelj prinese ma- Novice od tu ■ ■R Pri n^novejših snemanjih Petra Lovšina mu pomagata tudi njegova hčerka Nejka in sin Matej. Nejka je na klavir zaigrala v Valčku zvezdnega sija, njegov sin pa se uči igrati kitaro. Posebej za hčerko si je zamislil aranžma v waitsovskem slogu, pomagali pa so tudi Orleki. *** Alfi Nipič je s svojimi muzikanti izdal novo kompaktno plo-' ščo z naslovom: Muzika, muzika, na kateri je dvanajst pesmi. Avtor vseh skladb je Alfi sam, naslovil pa jih je z rodoljubnimi naslovi Najlepše je doma, Slovenci, Molil bom zate in drugimi. ... in tam Marsikaj so v Sarajevu uničili, toda glasbe jim niso vzeli. Prav novi plošči skladbe, ki bodo prišle tudi do ušes poslušalcev, ki doslej niso ravno noreli za njimi. V tem mesecu so fantje na natečaj za slovenski izbor pesmi za Evrovizijo že poslali novo pesem, poleg nje pa so za božične čase ustvarili še videospot Božični zvon. mila in ti jih ponuja. Zelotežta^ -- jim je upreti, ker ti ponuja goče, samo da vzameš. Cez časa postaneš odvisnik < doza, ki si jo vzel prvič, 'I takrat preveč, zdaj ti je ms-Posegaš po vedno večji mil. Ne zavedaš se, kaj delas. 1^’ boš spoznal, da se vlipni^tn hn nriiHj^TrlOi vljenjem, bo prepozno. tako mlad zapustil svet ah zdravnik rešil. Takrat se !({■ del, da si naredil napako tis fnal”'..^ m po tvojem takratnem zadnjo dozo.Koliko pevcev Icev je umrlo zaradi te sh nutek, ko si vzel tisto stvari - droge! bo zsv'" * < c D KERČMAR'L OŠ I M llJ*^ tam je izšla kompaktna^ tam je izšla kompaktna Rock Under The Siege, cija trinajstih mladih A................ Rock Under The Siege rock skupin, ki so nastale iP le v času obleganja in astaie-“ , in botnf';. ranja njihovega mesta tef kdaj tudi nastopile. S^' najdemo skladbe Story rajevo, Sara's Dream, na strana in druge. KupiR*^ lahko tudi pri nas. ts/^ V 61. letu je v Londoh^j menedžer skupine Led Peter Grant. Z njimi je že v času, ko so bili Še 1 jih uspešno vodil vse do uradnega razpada. I l' 1 i ------------------- „jj! V začetku svoje kariei*^ pomagal tudi pri orgaciizš^A likih turnej glasbeniko''' Animals, Litlle Richard, ' Brothers in drugih. AUDIO - VIDEO fllSHOj 69000 Murska 4 Slomškova 43 c prima3ev-, 2, del -16.3OBa^ton - 17.00 Za mladino - 17,30 Rin-Tin-Tin, serija - 18,00 Regionalni program - 18,20 Vesoljske game, serija - 18.50 Celia. španska nadaljevanka - 19.40 Olimpijci - 19.50 Kviz - 20.20 Arabeske, neki film - 20.40 M. Gorbačcvo IDtetnici perestrojke - 21.10 Zvezifiiikj rocka -21,45 Dnevnik - 22.00 Objeklrv - 22.35 Športna stava-22.45 Policifska poročila - 22.55 Farkashaza '50 RTL 5,30 Poročila - 5.35 Družinski dvoboj - 6,00 Poročila -6.05Tvegano-6.30 Potočila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 0.00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba - 0.00 Poročila - 9.05 KalF lomijški klan - 10.00 Bogati In lepi - 10.30 Ločitveno sodišče- 11.00 Vreča nagrada - 11.30 Dnižinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta -13.00 Umori 50 njen konjiček - 14.00 Barbei Schafer. šov -15.00 llona Cristen - 16.00 HaiB Metser - 17,00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.aODobef večer, magazih -16.30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Heroules, film - 21.05 Sivi panterji, komedija - 22.45 Robocop - 23.30 Prijazna dražkia- 23.55 DneimA-0.10 Zadnje poglavje, srtiljivka-1.40 Zlala dekleta - 2.10 Robocop - 2.55 Hercules - 3.45 EkipaA-4.3STinT SOBOTA 23. DECEMBRA TVSL0VMIA1 7.30 Ftadovedni Taček: Klobasa 8.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 8.55 Oglejmo sil, angleška serija 9.20 Male sive celice, kviz 10.10 Zgodbe iz Školjke 10.45 Čudež v Valbyj u, danski film 12.10 Gore in ljudje 13,00 Poročila 13,05 Večerni gost: Pater Mansuet Božič, ponovitev 15,05 Malo angleščine, prosim 15,20 Poglej in zadeni 17,00 Dnevnik 17,10 Otroški program 17.55 Pajčevina žNijenja, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 18.50 Hugo 19.10 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik 20.10 Turistična zveza Bled 21.05 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 21.30 2a tvfrainero 22.00 Dnevnik 22,25 Grace na udaru, ameriška nanizanka 22.50 Mož Izpod noža, angleški film TVSLOVNJA2 10,00 Koncert kvarteta Camerate Sknrenica 10.30 Turistična oddaja 10.45 Samo za šalo, angleška nanizanka 11.10 Sova, ponovilev Frasier, ameriška nanizanka Načelnik Scali, ameriška nanizanka 12,30 Videošpon 15,55 Finalisti 2. slovenskega baletnega tekmovanja 16.25 Slovenski magazin 16.55 Športna sobota DP v košartu (m). Interier Rogaška, prenos 18.30 Karaoke 19.30 Božično praznovanje - Jose Carreras, Nata-fe Cole ki Placklo Domingo, prenos 20.45 V Vatikanu s Petrom Ustinovom, ameriška dokumentarna serija 21.35 Najbolj nori božič, ameriški film 23.10 Sobotna noč Novice a sveta razvedrila BillyJoel. koncert Angleška glasbena lestvica POP TV 7,00 Videostrani - 9-00 Reboot, risana nanizanka - 9,30 Božična pesem, nsani film - 10.30 Dosjeji X, ponovitev -11.30 NewiyDrška potcija. ponovitev 12.200dpadnik, ponovitev - 13.20 Pogrešani v akciji, ponovitev filma - 15.00 Obraz tedna, ponoirrtev - 15.30 Sodna poravnava, film -17.3DAvtodrom - 18.00 Elizabetina zgodba, nanizanka -18.55 2.5 otroka, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Na jug, nanizanka - 21.00 Ptič na žici, filin - 23.00 Milenevo kiiŽBČe, 1ilm-1.00 24uf-1.30 lAdecsfiani TVS (Začetek oddajanja na kanalih 61 Nanos, 68 Krvavec In 66 Pohorje v nedeljo) TV HRVAŠKA 1 8.50 Poročila - 8.55 Slatlko, otroška serija - 9,20 Risanka - 9.45 Modri biser Rovinja, shovv - 10.15 Film za olroke in mlade -12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma, mednarodni magazin - 13.20 Pogovor 8 teologom - 14.40 Briljanteen, oddala za mlade - 15.30 Svetovni reporterji - 16.20 Poročila - 16.25 Sinovi neviht - 17.55 Televizija o televiziji - 18.25 Dokumenlarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Božični koncert, prenos - 22.15 Dnevnik - 22.35 Pecivo, ameriški film - 0.20 Polnočna premiera: Poirotov božič TVnRVASKA2 13.55 Koledar - 14.05 Življenje na severu, ameriška nanP zanka - 14,50 Island med ledom in ognjem, dokumentarni film- 15.35 Serijski film - 16.20 Posnetek božičnega koncerta - 17.30 Christmas Mountain, kanadski film - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kristusa so holeii ubiti, dokumenlami film -20,55 Šport - 21,15 Ebira športnikov leta, prenos - 22.45 TOP 20 TVAVSTRUAl 6.05 Halo, sestrica! - 6.30 Otroški spored - 9.05 Vroča sled - 10.05 Sobotna igra - 11.40 Gaifield in njegovi prijatelji - 12.15 Kalifornijski klic vsili -13.00 Čudovita leta -13.25 Blossom -13.50 Princ iz Bel-Aira - 14.10 Ekipa A -15.00 Superman -15.45 Beverly Hilis - Princesa, film -18,00 Šport - 18.30 Srečni otrok - 19.30 Čas v sliki -20,00 Šport - 20.15 Božične pesmi - 21.00 Božic pri TV-znanclh, razvedrilna oddaja - 22.10 Božič na Dunaju, glasbena oddaja - 23.40 čas v sliki - 23.45 Skrila kamera-0,20 Nore kokoši, šaljivi program - 0,45 Kalifornijski Klic v sili - 1.30 Lepa obdaritev, komedija - 3.05 James Bond, akcijski film - 5.10 Superman TV AVSTRUA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Halo. Avstrija - 9.30 Tedni kulture -9.50 Edvard, film - 11,25 Božična zgodba, film - 13.00 Čas v stiki - 13.05 Leteča učilnica, film - 14.35 Klic sreče - 16.20 Dežela in ljudje - 16.45 Živali iščejo dom - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.53 Verstva sveta -18.00 Milijonsko kolo ; 18.25 Sporna vprašanja - 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Lepo darila, film - 21.40 Čas v sliki - 21.45 Čas v sliki - 2Z.00Janies8ond-0.05GeauGrume!!, film-1.50 Pogledi $ strani - 1,55 Tedni kulture - 2,15 Videonoč TVMADZARSKA1 5,30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 Afriška ekspedicija - 12.00 Zvon - 12.02 Sobotni portret - 12.25 Sosedje, serja - 13.05 Top modei. serija - 15.05 Petejev zjnaj, Oisnevjev film - 17.20 StoietiiF oa filma, dokumentarna Serija - 18,30 Kolo sreče - 19.10 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20,15 5 minut proze -20,20 Kumara - 20.45 Film meseca - 22.30 D. Keller, ob njegovi SOTetnici - 23.20 Nočni program s filmom TVMADZARSKA2 6.45 Stiki brez meja - 7.30 Za kmetovalce - 8.00 Romski program - 8.25 Narodnostne oddaje -11.00 Familija, serija - 11.30 Stara Evropa - 11.50 Telešportov božič -12.00 Naravoslovni fllmi - 13.20 Natura, magazin - 13,50 Antikvanati - 14,10 Za mladino -14.45 Dandanes - 15.10 Lestvica popevk - 15.45 Koktejl - 16.15 Šport '95 -17.40 Risanka - 18.10 Celia. španska nadaljevanka -19.05 Familija. serija -19.40 Biblijske rastline - 20.05 Bingo - 21.00 Elektra na vekomaj, rock opera - 22.40 Duhoviti božič, ameriški lilm RTL 5.35 Različne risanke in nadaljevanke -10.25 Na krilih pravičnosti, film - 10.50 Poiver Rangers - 11.10 Beettiowen-11.35 Spiderman - II.SSEehe. Indiana - 12,20 Polna hiša - 12.50 Kdo je tukaj šef? - 13.15 Krepka dnizina -13.40 Princ iz Bel Aira -14.05 L A. Stroj - 14.50 T in T -15,45 Ekipa A - 16,45 Beverly Hills - 17.45 Mefiose Plače - 18.4S Poročila -19.10 Eksplozivno - 20.15 Sam s stričkom Buckom, film - 22.05 Kako, prosim? - 23.05 Sobotna noč - 0.05 Karate Tiger II, film - 1,45 Stephen King, Lepi novi čas, film - 3.20 Sam s stričkom Buckom, ponovilev - 4.55 Melrose Plače NEDELJA 24. DECEMBRA TV SLOVENUA 1 9.00 Živ žav 9.45 Čebelica Maja 10.10 Samo za punce, ameriška nanizanka 10.40 Najboljše darilo, kanadska risanka 11,05 Grace na udaru, ameriška nanizanka 11,30 Obzorja duha 12.00 Opazujmo naravo, kanadska serija 12.30 Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Božič v Londonu 14.35 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.20 Ctarence, ameriški film 17.00 Dnevnik 17,10 Po domače 18,50 Hugo 19,05 Olrokooi za praznike 19.18 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Svetanoč-slovenskejaslice 22.05 Dnevnik 22.20 Božični koncert s Silvestrom fitinglom in simfoniki RTV Slovenija iz cerkve sv. Frančiška v Ljubljani 23.25 Luč miru, dokumentarna oddaja 23.40 Poinočnica, prenos iz Poslojne 1.00 Po domače na božično noč TV SLOVCNUA 2 9.10 SlavtKisini koncert Štrekljeve ljudske peami , PONEDELJEK 25. DECEMBRA 9.35 SPIN 1O.2D V vrtincu 11.05 Koncert revije Manager 12.05 Stanley in ženske, angleška nadaljevanka, 3/4 12.55 Turistična zveza B!ed 13.45 Zatv-kamero 14.00 Božiček, angleški lilm 15.45 Koncert ob Nobelovi nagradi za mir, norveška glasbena oddaja 17.35 Poirol Agate Christie, angleška nadaljevanka, 1 /4 19,20 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 20,10 Abraham, koprodukcijski film, l.del 21.46 Severna obzorja, ameriška nanizanka 22.30 Športni pregled 22.45 Sova Spletke, francoska nadaljevanka. 3/4 Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka, 1/10 POP TV 7.00 Videostrani - 8.00 Božični napev, risani film - 9.00 Kimba, risana serija - 9.30 Peter Pan, risana nanizanka -10.00 Edera. nanizanka - 11.00 Kuhajmo skupaj -11.30 Med prijatelji - 12.30 Na jug, ponovitev nanizanke - 13,30 Plič na žici, ponovitev filma - 15,30 Maharadžina hči, nanizanka - 16.30 Veterinarka, nanizanka - 17,20 Otroci manjšega boga, film - 19.30 24 ur - 20.00 Prijatelji, nanizanka - 20.30 Urgenca, nanizanka - 21.30 Božični pogovor z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem -22,00 Božični koncert, posnetek - 23,00 Čudež na 4^ utici, film - 0,45 24 ur, ponovitev - 1.15 Videostrani TVS 8,02 Predstavitev voditeljev in ljudi na TV 3 - 8,15 Otroški program - 9,27 Najlepše božično darilo, risanka - 9,57 Verski program - 11,30 Družinski studio - 13,00 Sefi e, film - 16,00 Predbožično popoldne - 17.40 Otroški program: film - 19,00 Dnevnik in reportaža iz Postojnske jame - 19,30Saynetd'Antan, burieska - 20,00 Sveli večerna TV 3 - 21,00 Božične pesmi - 21,40 Tiha noč: S pesmijo okrog svela - 22,10 Luč miru - 22,25 Slovenske božične pesmi - 22,40 New Svring Ouadet - 23.20 Božič z oiglF cami - 23.40 Polnočnica iz Postojne TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Deleči medvedki - 9.00 Palooka. tv-film - 10.00 ZOO 2000. dokumentarna serija - 10.35 Igre na ledu - 12.00 Dnevnik -12.20 Kmetijska oddaja -13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro - 14.15 Opera Box - 14.50 Novi hrvaški božič, dokumentarna oct-daja - 15,20 Koncert - 16.05 Golden Gale Ouartel -16.30 Poročila - 16.40 Gift ol Love, ameriški lilm -18,45 Risana serija - 19,30 Dnevnik - 20.05 Božična poslanica kardinala Kuhariča - 20.30 Bravo! - 22.45 Dnevnik - 23.10Zvonovi, kise dotikajo neba, glasbena oddaja - 23.55 Polnočnica Iz ceikve Srca Jezusovega -1.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.05 Koledar - 11.15 Pinc in plesalka, ameriški film -13.10 Briljanteen - 13.55 Animirani film - 15.15 Košarka NBA - 15.45 Košarka FIBA SLAM - 16,15 Smučarski Shovv - 16,45 Peta prestava - 1 7.15 Fitnes za lelo -17.45 Izbila špodnikev leta, reportaža - IS.ISDokumen-iarnifilm - 19.30 Dnevnik - 20.10 Božične pesmi -20.20 Abraham, serija - 22.00 Šport v letu 1995 -23.30 Corn is Green, ameriški film TV AVSTRUA 1 6.00 Ebba in Didrik - 6.30 Otroški spored - 10.35 Princeska Aline, risani lilm - 12.05 Srečen božič - 12.25 V neki deželi pred našim časom, risani film - 13,25 Rešitev božička, film -14,55 Mačka iz vesolja, film - 16,30 Princeska, lilm - 17,55 Božič z ffillyemWuflom, film - 19,30 Čas v sliki - 19,45 Klic divjine, film - 21.15 Skoraj angel, komedija - 22.45 Pusiolovec in mleirva, komedija -0.10 Randez-vous po zaprtju, film - 1,45 Mar živijenje ni lepo, lilm TV AVSTRUA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Luč v temi (dopoldne in popoldne) - 19.00 Evangeličanska božja služba - 19.45 Božični nagovor - 19,55 Luč v temi - 23.30 Božič na letališču -0.00 Polnočnica, prenos iz cerkve sv, Mihaela na Dunaju -1.30 Luč v temi TV MADŽARSKA 1 8.00 Otroški program - 8.25 Biblija - 8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Glasbeni butik - 12.00 Zvon - 12.05 Polju-dnoznanstveni lilm - 13.00 Kulturna zgodovina - 13.25 Otroškr program - 13.55 Božič - 14.30 B Bartok: Romunske kolinde - 14.45 Nujna pomoč- 14.50 Ekumenski verski program - 15.1OTelešportov božič - 15.25 Trnuljčica, pravljična igra - 17.05 Štorije - 17.25 Kolo sreče - 18.00 Advent - 18.05 Čarobna piščal, filmska opera - 20.15 Risanka - 20.30 Božične pesmi - 21.00 Deklamacija - 21.05 Cinema ParadIse - 23.05 Pridiga a gori - 23.55 Polnočnica iz Kaposvarah TV MADŽARSKA 2 7.35 Mladinski magazin - s.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.35 Vesoljske game, serija - 9.00 Otroški program - 10.25 Božična želja, ameriški film -10.50 Risanka - 11.30 Za otroke - 13.25 ObtisočletnF ci samostana Pannonhalma - 14.00 Za otroke - 16.30 Abraham, serija - 18.05 Celia, španska nadaljevanka -18.50 Domoznanstvo - 19.10 Božič - 19.45 Slikarije na koži - 20.05 Od Szabolalve do San Francisca - 21.15 Božična kantata - 21.45 Zabavni program RTL 5.40 Različne risanke in nadaljevanke - 10.45 Na krilih pravičnosti - 10.30 Disneyeve risanke - 11.25 Kre-menčkovi - 12.15 Dekle s čudežnimi vžigalicami, film -13.55 Njegova zadnja priložnost, film - 15.45 Čudovito darilo, film - '17.20 Tim in Stfupp v sončevem templju, filin -18.45 Poročila - 19.05 Božanski pomočniki na zemlji, film - 20.10 Pižama za dva, film - 22.00 Potres, film -23,45 Komando Atlantik, lilm - 1 30 Slepilen King: Lapi novi čas, film - 3 05 Karate Tiger II, film - 4.40 ŠOv s Tra-cey Ullman - 5.00 Nore prigode Billa in Teda TVSLOVCNUA1 8.35 Zlati prah 8.60 Boiičkovo danlo 9.00 Srečko, risanka 9.25 Božične pesmi Janeza Bitenca 10,00 Prenosmašeizevangeličari5kecerW’ Ljubljani 11,00 Severna obzorja, ameriška nanizank« 11.55 Božična poslanica papeža Janeza Ps'®' prenos iz Rima 12.30 Pikijev čarobni božič, nsanka 13.00 Poročila 13.05 Sveta noč - slovensite jaslice 13.50 /gubica, dansko-švedski film, 1. del 15,15 Abraham, koprodukcijski lilm, 1 ri®' 17,00 Dnevnik 17,10 Radovedni Taček: Galerija 17,30 Oglejmo si, dokumentarna serija 18.05 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18,30 Umetniki za svet 18,45 ABC - ITD,, fv-igrica 19.10 Otrokom za praznite 19.18 Žrebanje 3 X 3 19,30 Dnevniti 20,05 Slovenska beseda na Koroškem 21,35 Pojoči kozak, nizozemska dokom«”®'’ oddaja 22,05 Dnevnik 22,25 Sova Fina gospa, angleška nanizanka Huda telesna poškodba, angleš**®''*^ vanka TV SLOVCNUA 2 11,20 Ulrip 11,35 Zrcalci tedna 11,50 Po domače na božično noč 12,35 Nedeljskih 60 13.35 Božični koncert 14.40 Policisti 3 srcem, avstralska naniznt*^ 15.25 Sova, ponovitev Huda telesna poškodba, angleška vanka, 1/10 16.15 Poirol Agathe Cristie, angleška < vanka, 2/4 18.00 Regionalni studio Maribor 18,45 Že veste 19.00 Božično praznovanje - Jose Carret®' lie Cole in Placido Domingo 20.15 Abraham, koprodukcijski film, 2.ii^ 21.50 Duh velikih jezer, dokumentami filif 23.15 Brane Rončel izza Odra POPTV 7.00 Videostrani - 8.00 Risanke - 8.30 Gmiei "" ponovitev filma - 10.00 Santa Barbara, ponovitev-ijji Prijatelji, ponovitev - 11.30Urgenca, ponovite''' Maharadžina h6, ponovilev - 13.30 Otroci fiiafi|^9^, ponovitev filma - 15.30 Srečen božič, posnetek 16.30 POP - 17.00 Sania Barbara, nanizanka' ' . Matiock; Mož, nanizanka - 19.00 Cosby. ''4'"" 19.30 24 ur - 20.00 Klavir, film - 22.00 M. A. 5 zanka - 22.30MagnumP. L, nanizanka - 23.20^ ponovitev - 23.50 24 ur. ponovitev - 0.20 TVS 8.00 Dobro julro, Slovenija - 10.00 Maša iž 11.00 Pozdrav voditeljev -11.05 Salty, otroška 11.30 Gost v studiu: psihologinja - 12.00 Družin# 13,00 Film - 14.55 Družinski studio - 17.4OVW1X rija, film - 19.00 Dnevnik - 19,30 Sayite1 d'AiUari,'"' - za.OO Film - 21.30 Glasbena oddaja TVriRVASKAl 7.25 Poročila - 7.30 Sania Barbara -8.15 __________ _______________ 10.00 Poročila - 10.05 Prenos maše iz kllttt**'^^ - 11,40 Dnevnik - 11,55 Papeževa božična nos E Rima - 12.40 Bazični koncert-13.30 . _______ // - 15,25 Alpe-Donava-Jadran - 15.55 Risani Poročila -16.25 Srečen božič, oddaja za otrok^^i Krislalni imperij, serija - 18.05 Kote sreče - < etnografskem muzeju - 19.30 Dnevnik -ktvicert, prenos z Dunaja - 21.50 CurtySue. 23,35 Dnevnik - 23.55 29. ulica, amenški film ' ročiia TV HRVAŠKA 2 j,- 9.50 Koledar - tO.OO Križarske vojne, I I i 12.0SPodobno. vendar različno - 12.15 Mestei^^|(4 serija - 13.00Geneza,dokurnenatmifilm - senja- iu,uuueneza, tMiKumenairni mm - »'---e ki se dolikaio neba, glasbena oddaja - tS.ISAlki^ijf rija- 16,50 Orgelske zgodbe iz davnine, izobrsi®”^ daja - 17.20 SmallGifls, kanadski liirn - 18.55 2'* j|^ serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Abraham, serii®' Soiične sanje - 22.55 Koncert Marah Careir TV AVSTRUA 1 6.00 Ehha in Diddrik - 6.50 Princesa Aline |i|,(i-Sledovi Treh kraljev, risani film * 10.00 11,05 Neverjetno potovanje, film - 12.2SVmitek ^- Jeaiinnie, komedija - 13.55 Roke proč od film- 15.25 Princeska, lilm - 17,00 Božič s fom - 18.30 Srček -19.00 Prijazna družina - JF v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Vonj ž« - 22.45 Teh dveh ne ujeli, komedija - O 2^ Zahodu, komedija - 1.45 Teh dveh ne ujeti. ' medije - 3.25 Prijateljice, lilm - 5.30 Prijazna d i TV AVSTRUA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Luč v temi - 10.4S maša, prenos iz Mainza-12.00 Papežev bozi^'^' prenos iz Rima - 12.30 Orientacija - 13.00 13.05 Tu sem jaz, tu ostanem jaz, film - 14.35Li^JJj^ - 16.00 Konkurenca, komedija - 17,30 - 17.55 Lipova cesla - 18,25 Krisljah in čas ' ' jjli' strija v sliki - 19,00 Avstrija danes - 19.30 ' 19.54 Pravilno življenje - 20.15 Šov Petra 21.55 Čas v sliki - 22.00 Pension Schnller. 0^, j,* dejanjih - 23.35 Prijateljice - 1.35 Pogledi s strar» Videonoč TV MADŽARSKA 1 2.16 Olroiki prooram - 10.00 RetormatorakdJJ^ boooaJužje, prenos - 11.00 Ptirlja krmilnica. poIfF^F j stvooi film -11.55 Papeževa božična poslanio’ jX i Golobji sokol - 13.35 Ob stoletnici Ulma, h madžarski animirani filmi - 14.10 Knjiga o džuritP' | li!m - 16.10 Večna znza, Švica - 16.45 Kol® : 17.20 Pesem doni -17.50 Stoletnica fiima. 5 jestnik, 21. decembra 1995 25 televizijski spored od 22. do 28. decembra <4.1 J ®serija - 19.00 Pravljica - 19.15 Dnevnik - 19.30 Bolele eno uro z menoj, T. Vlray - 20.35 V vrtincu, ameriški Ihi, 1. del - 22.30 Zoranov koncert IVNADIARSKAZ 6.15WienerBlut,nem8kifilm-1O.OOVragolijeualedu-'1.20 Za otroke - 13.05 Tri želje - 14.15 Srečen praz-bik! - 15.00 Treba se je smejali - 15.50 Najboljše ma-''Isrske Športrvce - 17.35 Noč pred božičem, risani film -'6.3D Celia, španska nadaljevanka - 19.30 Tekmovanje ikrideiHov - 20.35 Vse ali niš. kviz - 21.10 Mir na zemlji, šteriškj film - 22.05 Kakor vam drago, dvodejanka ftTL 5-25 Nore prigode Bljla in Teda - S.05 Naz^ v prihodnost ■6.30 Otroški spored - 11.20 Božič pri Otterjevih -12.15 Pirati teme, tiim - 13.40 Počitnice s kitom, film -'6-15 20,000 milj pod morjem, lilm - 17 25 Tim in Slnjp-I" 7 morju molskih psov, film - 18.45 Poročila - 19.10 ^ilpitoob nedeljah - 20.15 Nekaj dobrih rnož, drama -^6.00 Maiimum Foice, IHm - 0.30 Hallovreen IV, film -'■65 Stephen King: Lepi novi časi, film - 3.35 Počitnice s film - 5.00 Risanke TOREK 46. DECEMBRA 1 TVSLOVCNUAI 6.45 Zlati prah R-OO Pajacek in punčka 6.30 Drejček in trije marsovčki B.SO Zgubica, dansko-švedski tilm, 2 del '1-10 Že veste 11-25 Najbolj noti božič, ameriški film 13xk» Poročila 13-05 Sobotna noč, ponovtiev 15,15 Abraham, koptodukcijski film, 2. del n,00 Dnevnik 1Ž,1O Samo za punce, ameriška nanizanka 17.40 O praznikih: Božič , 16.00 Samo za šato. angleška nanizanka 18.30 Umetniki za svel 18.45 Kolo sreče 19.10 Otrokom za praznike 19,30 Dnevnik 20.05 Učitelj, francoska nadaljevanka, 13/24 21.00 Osmi dan 22.10 Dnevnik 22.30 Seva Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka TV5LOVCNIJA2 14,40 Simpsonovi, ameriška nanizanka 16,05 Sova, ponovitev Fina gospa, angleška nanizanka Htkia telesna poškodba, angleška nadaljevanka 1640 Tmuljčiba, balet IB.OO Športniki leta, prenos 19.00 Prislutinimo tišini 19.30 Videošpon 20.20 Svet, kise spreminja, ameriška dokumentar- na oddaja 21-10 Roka rocka 22.1 o Rojstvo naroda, dokumentarni film 22.25 Somrak slole^a* Ko zaprem oči. slovenski film Svet poroča r l*OPTV Videostrani - 8.00 Kimba, risana nanizanka - 8.30 ^en božič, ponovitev - 9.30 Edera, ponovitev - 10.30 ^^Ata Barbara, ponovitev - 11.30 Magnum P- L, ponoatev ■ 12.30 M. A. S. H., ponovitev - 13.tM Sodna poravnava. J^hovitev filma - 14.30 Klavir, ponovitev fltma - 16.30 POP '7.00 Santa Barbara - 18.00 Mattock: Genij - 19.00 - 19.30 24 ur - 20.00 Ograje našega mesta, naiih ^ka - 21.00 Točka prarvice, nanizanka - 22.00 M. A. S. ^^izanka - 22.30 Magnum P. I.. nanizanka - 23.20 ^^30, ponovitev - 23.50 24 ur, ponovilev - 1.45 Video-“oni Dobno jutro, Slovenip - TJ 5 Poročila - 7.55 Dnevu *Pdl - 8.15 Poročil - 9.00 Otroški program: Salty, 2. del ''0-1S Jakec iz džungte, ponovitev - 11.30 Gost - '^-5® “'''kjski Shal«) -13.00 Srčna bolečina - 15.00 Praznioiio ‘*^ne gosli in gtoba - 18.00 Film - 19.00 Dnevnik - Sayne1 tf Antan, burteska - 20.00 S peamijb, Slove-"'iš. »tiovo lete 1996 - 21.30 Medical Center Wesl --2,tX) Arsen Lupin, film TVHRVASKAI J'!S Poročib - 7.30 Santa Barbara - 8,15 Dobro jutro -2®-00 Poročila -10.05 Kot v dobrih starih časih, amerBki ".'h-12.OODnevnik-12.2OLjubezen,aettja-12.4SSti-jArttodreci, ameriški lilm -14.00 Božične sai^e-15,00 ^ko živijo živali - 15.15 Za otroke - 16.30 Poročila - Kristalni imperij, serija - 17.05 Glasbeni proflESbi '®-lt> Kolo sreče - 18.45 Medijska izložba - 19.30 Dnev- 20.10 Usode, dokumenlama oddaja - 20.25 Božični jAncert orkestra hrvaške vojske - 22.15 Dnevnik - 22.35 'Al - 0.05 Poročila ^HRVASKAZ J^'O5 Koledar - 13.15 Škotska simlonlja, dokumenlami - 14.00 Abraham, serija - 15.35 Božični koncert, po- *** z Durtaja- 17.05 Risanka - 17.20 CuifvSue.ame-"“Hilm -19.00 Olroika serija -19.30 Dnevnik - 20,10 v bafvah: Samson in Deiilsh, •meri^ki film ^AVSTBIJAl Nahrbtnik, poln puatolcvščin - 6.25 Božiček na poto- ** - 6,50 Otroški spored - 8.30 Očartjivo dežela, film - 5 Aliče v čudežni deželi, tlim - 11.25 Jeannie ršce "“tega mojstra, komedija • 12.S5 Dl3neyeve zgodbe -Ca tl ... . lilm — < _ « ■■''-»iJiro, nuHiuui]« , fc, »K—■ ■ -X - ‘’‘50 Hanv in Hendersonovi, film - 15.30 Prirceska, liim - ^05 Don Camilbt kornedija - 19-00 šport - 19-30 Cas * ' 20.00 Pogini a strani - 20.15 Vprašanje časb, film - 22.30 Potovanje v onostranstvo, sitiijivka - 23.55 Čas v stiki - 0.00 Same težave 4 Jackom, fini - 1.2 5 Vonj ženske, tiiin - 3.55 Potovanje v onostranstvo, srhljivka - 5,30 Raj za živali TVAV5TRUA2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Bratje Karamazovi, film -11.20 Šw Petra Weksandra- 13.00 Časvsiiki -13.10 Pogledi s strani - 13.40 Kralj planike, tilm - 13.00 Same težave s prečastitim, komedija- 16.25 Brez kriminaJke Mimi ne grevpo-steljo, komedija - 17.50 Halo, kako ste? -18.15 Marije iz Siene - 18,30 Avstrija vsiiki - 19.00 Avstrija danes -19.30 Sanjska ladja - 2 t.OO Doneča Avstrija - 22.00 Srce za bolne otroke, gala večer, prenos iz Munchna - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Bošc z Edito Gruber - 0.40 V čevljih ribiča, film - 3,10 Pogledi s - 3.15 Videonoč TVMADŽAR5KA1 7,45 Otroški program - 11.00 Parlamentarni božič - 12.00 Zvon - 12.05 Pande, poljudnoznanstveni litfn - 12.55 Obujanje čipharslva - 13.25 Mlin naš stric Bob, mladinski film - 15.00 Disneyjevi tilmi - 16.10 Katoliška kronika -16.30 Muhasti letni časi, zabavni magazin - 18.00 Božično paberkovanje - 16.50 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.15 David Copperftefd: 15 tet čaranja-21.10 V wtincu, ameriški film, 2. del - 23.15V preddverju uspeha TVMADZARSKA2 8.50 Božič vkraje Babolna - 10.10 Nacionalni park Neusie-dler See - 11.00 Tv-magister, izobraževalni program -12,00 Marcelino, koprodukcijski film - 13.35 Čudovita Zemlja - 14.00 Lamaniti - 14.25 Najboljši riflfežarski športniki -16.30 Abraham, serija -18,15 Celia, španska nadaljevanka - 19.05 Davno poletje, madžarski filtri - 20,40 Živi ljudski običaji, Štelanovo - 26.45 Glasbeni spoti -21,05 Vse ali nič, kviz - 21.40 Bee Gees - Eden za vse, angleški film - 23.15 Čar športa, športni magazin RTL 5,30 Poročita - 5.40 Pirali pod dvojnim mesecem - 6.00 Trije mali duhovi - 6.25 Božič pri Otterjevih - 7.15 Risanke - 10,20 Male pošasti, tilm - 11,55 Mali lila ljudožerci, film -13.25 Dva nebeška psa na poti v pekel, film - 15.10 Štiri pesti za AJleiujb, film - 17,10 MagicKidll, film - 18,45 Poročila- 19.10 Odprto ob nedeljah - 20,15Vonjpoženski, film - 23.20 Shadovvchaser I, film - 1.00 Hallowen V: Maščevanje Michaela Mversa, film - 2.35 Stephen King: Lepi novi časi, film - 4.15 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno SREDA 27. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.25 Zlall prah 8.40 Junaki petega razreda, otroška nadaljevanka 9.15 Risanka 9.40 Još in Jaka, musical , 10.45 Smrt Jugoslavije, angleška dokumentarna serija 11.35 Prislutinimo tišini 12.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška serija 12,30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.50 Opus 17.00 Dnevnik 17.10 Pod klobukom 18.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 18.30 Umetniki za svet 18.45 Kolo sreče 19,10 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik 20.05 Forum 20.25 Bonboniera, tv-film 21.05 Proteus, francosko-slovenska koprodukcija 21.30 Radensko poije med poplavo in sušo, dokumentarna oddaja 22.00 Dnevnik 22.20 Žarišče 22,40 Sova Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 15.45 Zgodbe iz praznične školjke 16,15 Samo za šalo, angleška nanizanka 16.40 Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka, 3/10 18.00 Studio Ljulflana 18.45 Starodavni vojščaki, ameriška serija 19,15 Vvrlincu 20,05 Večerni gost 21,05 Svet naiaalonu 21,55 Božična zvezda, angleška dokumentarna oddaja 22,45 SylvieGuillem, portret balerine POP TV 7 00Wdeoslrani- 11.00 Santa Barbara, ponoi-rtev- 12J)O Magnun P. V, ponovilei'- 13.00 M A S H., pono- 13.30 Točka pravice, ponovitev - 14.30 Ograje vitev 1 . , . našeaa časa ponovitev - 15.30 Kuhajmo skupaj, ponovi-leu - 1B 00 Avlodrom, ponovitev - 16.30 POP 30 -17 00 Santa Barbara - 18.00 Mattock - 19.00 Cbstv-19 30 24 ur - 20.00 Sam doma, film - 22.00 M A S. H . nanizanka - 22.20 Obraz tedna - 23.00 Magnum P. I, nanizanka - 23.50 POP 30, ponovitev - 0.20 24 ur. po novitev - 0.50 Videostrani TV3 7.00 Dobro jutro, Slovenija- 7.15 Poročila- 7.55 Dnevu na not - 8,00 Dobro jutro. Slovenija - 8.1S Poročila - 8.20 Dobro jutro, Slovenija - 9.00 Medical Center West, Ponovitev - 10.00 Arsen Lupin, ponovitev - 10.55 Izbor iz b^nega družinskega popoldneva - 12.30 filmska burie-13.00 Glasbena oddaja - 14.30 Film, ponovitev - 16 00 OtroSki program - 16.45 Film - 18,00 Film -19 00 Dnevnik - 19.30 Burleska - 20.00 Samu ral, film - 21,55 Medical Center Weat- 22.55 Arsen Lupiti, film TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro -10,00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 V ljubezni ni pravil, otroška serija - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Grof Monte Cristo, bntanski film -14.25 Frida, serija - 15.05 Poročila - 15,10 V divjini, do-kumenlama serija - 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.40 Kristalni imperij, serija - 18.10 Kolo sreče -18.45 Obnova Hrvaške - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Ekran brez okvira - 21.45 Glasbena oddaja - 22.15 Dne- 24 ur - 20.00 Vrnitev v prihodnost. film - 22,00 M. A. S. vnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Z nameriorn in razlo- gpn - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 17.00 Koiedar - 17.10 Portreti, dokumentarna serja - 18.00 Hrvaški ribiči na Pacifiku - 18.30 Pazi, stekio -19.00 Otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Pustolovke, serija - 21.00 Kontakt, glasbena oddaja - 21.35 Film TV AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sestrica! - 6,25 Otroški spored - 9.10 Kriminalko je napisala - 10.00 EkipaA- 10.45 Vesoljska ladja Enterprise -11.30 V 80 dneh okrog sveta, pustolovski film - 13.00 Otroški spored - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Ekipa A - 17.20 Frankie, mladinska nanizanka - 19.00 Pri Huvtablovih -19.30 Čas vsiiki - 20.00 Šport - 20.15 Trdo, a prisrčna: Prijateljičina smrt, komedija - 21.45 James Bond - 22.15 Faust - 23.15 Šport - 0.05 Časvsiiki - 0.10 Nemi strah srhljivka- t .55 Dobrodošli v Avstriji - 3.45 Z Jackom so same težave, film - 5.10 Blagoslovljena dvojica, tilm TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 10.05 David in Bafhseba, film - 12.00 Pogled v deželo - 13.00 čas v sliki - 13.10 Univenum: Betlehemska zvezda - 13.55 Pravica do ljubezni - 14.25 Dinastija, film - 16.00 Schiejok vsak dan- 17.00 Čas vsiiki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19,30 čas v sli ki - 20.00 Pogledi s strani - 20,15 Oče proti volji, film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Časvsiiki - 22.30 Bavarska ljudska vstaja 1705. leta - 23.30 Detektiva Sadie in sin, komedija -1,05 Pogledi s strani -1.10 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila -9.05 Serijski film - E.3S Dopoldne, magazin, vmes Angleška lepotica, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Telepakk -14,00 Počitniška matineja - 16.00 Poročila - 16.05 Na-rodnoglasbeni mozaik - 16.25 Top model, serija - 16.55 Za otroke - 17.45 Smernica - 18.15 Posel, gospodarske informacije - 18.30 Družabna igra - 19.00 Za otroke -19.13 Muza - 19.30 Dnevnik, šport - 2O.15Cent6dor. serija - 21.15 Angelika in sultan, francoski film - 22,55 Mari Torocsik v Moskvi, reportaža I TVMADŽARSKA2 15.35 Ženski magazin - 16.05 Dvorec čudežev - 16.20 Za otroke - 16.40 Moja knjiga o džungli - 17,00 Klinika za živali - 17.50 Pratika -18,00 Regionalni program - 19.00 Celia, serija - 20.05 Glasbeni spoti - 20.20 Me-diamik - 21,00 Policijska poročila - 21.10 Vse ali nič, kviz - 21.40 Ljudski običaji - 21.45 Dnevnik - 22.00 Objektiv - 22.35 Okrogla miza ' RTL 5.30 Poročila - 5.35 Družinski dvoboj - 6.05 Tvegano -6.35 Dobri Časi, slabi časi - 7.00 Točnb opoldne - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati In lepi - 10.30 LočUveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori 80 njen konjiček - 14.00 Baibel Schafer - 1 S.OO llona Chrislen - 16.00 Hans Meiser - 17,00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 EkskluzF vno - 18.45 Poročilm- 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobil časi, slabi časi - 20.15 Mrtvakinja iz Amelunga, film -22.00 Sternov tv-magazln -0.00 Dnevnik-0.30 Cheers - 1,00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Bar-bel Schafer - 2,55 Dnevnik - 3.20 llona Chrislen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno ČETRTEK 28. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.20 Zlati prah 8.35 Junaki petega razreda 9.10 Risanka 9.35 Zgodbe Iz praznične školjke 10.05 4 k 4, oddaja o ljudeh in živalih 10.50 Starodavni vojščaki, ameriška serija 11.15 Podomače 13.00 Poročila 13.05 Pisave 17.00 Dnevnik 17.10 Živžav 18.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 18.30 Umetniki za svet 18.45 Kolo sreče 19.10 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik 20.05 Moja najljubša lega, tv-nadaljevanka, 3/3 20.35 Dokumentarije: Slovenska kuharica 21.05 Tednik 22.00 Dnevnik 22.20 Žarišče 22.50 Sova Norec v množici, ameriška nanizanka Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 18,15 Sorodne duše, angleška nanizanka 16,45 Sova, ponovitev Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka. 4/10 18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje. Učite se z nami 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 Povečava: 100 iet živečih fotografij The One-Man Bend, dokumenternifllrn Državljan Kane, ameriški film (čb) POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev -12-00 Magnum P L pono^lev -13,00 M. A. S- H., ponovitev -13.30 Elizabetina zgodba, pqnovitev - 14,40 Sam doma, ponovitev filma - 1 e.30 POP 30 - 17,00 Santa Barbara - 18.00 Maliock - 19.00 Co3by - 19.30 H., nanizanka - 22.30 Magnum P. f, nanizanka - 23,20 POP 30. ponovitev - 23.50 24 ur, ponovitev - 0,20 Videostrani TV 3 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 7.15 Poročila - 7,20 Dobro jutro, Slovenija - 7,55 Dnevu na pot - 8.00 Dobro jutro, Slovenija - 8,15 Poročila - 8,20 Dobro jutro, Slovenija - 9.00 Medical Center West. ponovitev - 10.00 Arsen Lupin, ponovitev - 10,55 Izbor iz torkovega Družinskega studia - 12.30 Burleska - 13,00 Samutai. ponovitev - 14.55 Izbor Iz nedeljskega popoldneva -16.00 Otroški program - 17.20 NetkStving Ouartet -18.00 Film - 19.00 Dnevnik - 19,30 Burleska - 20.00 Omizje; Leto 1995 - obračun - 21.30 Tiha noč: S pesmijo okoli sveta - 22.00 Medical Center Wes! - 23.00 Arsen Lupin, film TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Zimski mladinski program -11.30 Veseli glasbeni četrtek - 12.00 Dnevnik - 12,20 Ljubezen, serija - 12.45 Knjiga o džungli, britanski film -14.35 Za Otroke - 15.05 Poročila - 15.10 V divjini, dokumentarna serija - 16.15 Veseii glasbeni četrtek -16.45 Hrvaška danes - 17,40 Kristalni imperij, serija -18.10 Kolo sreče - 18.45 Moč denarja - 19.00 Klub, d. d, - 19.30 Dnevnik - 20.10 Onassis, dokumentarna serija - 21.10 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Tlieatron; Jezusovo, otroštvo - 1,05 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.05 Koledar - 16.15 Ekran brez okvira - 17.15 Za pest dolarjev, serija - 17.45 Hrvaški katoliški misijonarji - 18.30 Federacija in konfederacija - 19.00 Otroška serija - 19,30 Dnevnik - 20,10 Kitajska plaža, ameriška nanizanka - 21.00 Reševalna 911. serija - 21.50 Od 15 do 24 - 22.35 Stoletnica Rima, Big Sky, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sestrica! - 6.25 Otroški spored - 8.55 Ekipa A - 9.40 Vesoljska ladja Enteiprise - 10.30 V 80 dneh okrog sveta, 2. del Ulma - 11.55 Šport - 14.30 Tim In Stuppi, risanka - 15.05 Sumbu in kompanija, pustolovska nanizanka - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterpise - 16.25 Ekipa A - 17,10 Kdo je tukaj šel? - 17.40 Zlata dekleta - 18.05 Frankie -19,00 Pri Huktabtovih - 19.30 čas vsiiki - 20.00 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.10 Pa prav Chicago, kriminalka - 22.00 Cobra, nanizanka - 22.40 Smrtonosni safari, film - 0.15 Čas v sliki - 0.20 Vesoljci, fantazijski film - 2.15 Kdo je tukaj šeP - 2.30 Schiejok vsak dan -3.30 Dobrodošli v Avstriji - 5.30 Raj za živali TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 10,05 Quo vadiš? (Kamgreš?), zgodovinski film - tS.OO časvsiiki - 13,10 Narava v objektivu - 13.55 Dežela In ljudje - RADIO MURSKI VAL LKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KOZ) PCTHfc 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6 30 Horoskop - 6 40 Pesem tedna - 6,45 Prebiramo dnevne časopise - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - S.00 Dopoldne na MV - 8.00 Potočila - 8.05 Obvestila - 8 10 Pozdrav in napovednik - 8,30 Mati oglasi - 9 00 Menjalniški tečaji bank - a.ISZamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestita - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Kinoventilator - ll.lSOd petka do petka -12.00 Poročila BBC-ja-12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNŽ-ja - 12 30 Dežurni novinar vi.osebi ednine - 13.00Po-poMnenaMV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13 30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14 30 Romskih 60 minut -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Kultura In šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -19 SOSiplimi - 22.00 Želimo vam lahko noč sobota: 5 45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila * $.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6,50 Prebiramo dB»wie časopise - 7.00 Droga jutranja kronika - 7.30 InfanmtAe v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 PiSfe^K 8.10 Pozdrav in napovednik - 8 30 Mali oglasi-6.00 Menjainiškitečaji bank - 9.15 Predstavljamo vam - JOlOO Poročila - 10 05 Obvestila - tQ.W MenjalniškitteSaji agencij - 10.30 Potepajte se 2iw- 11.00 SiaMfeti gost - 12.00 Poročila BBC-ja -12,08 Oitaesbla - Tg.lS Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni aeiBaTvlotebi edjtbe -13.00 Popoldne na MV - 13.10Pge^ravjusoove^flej - 13.30 Poročte- 13,35 Obve^- 14.38&i^/ enem tednu, B^-> 1840 DogotWfe odmevi - 16.2S Obvestila - le.iOPljroČta - 17.^Kulturni koledK.t-17.05 Radijski kr^seie®- ]7.3t(fi& oglasi -18.06 Najlepše želje s čs»W-6.40 Džouži na obisku - 6,45 Pesem tedna -G.SOfh^fairabo dnevne časopise - 7,00 Dnrga jutranja kronika - 1.3i) Informacije v treh jezikih - 7,45 Zagrebške zvočno pismo - 8.00 Dopoldtie na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8 30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9,15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10 05 Obvestila - 10.15 NST-SNMV - glasbena lestvica - 11,00 Vživoo .. - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.0S Obvesbla - 12.15 Kronika UNZ-ja- 12.30 Dežurni novinarvi osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in rtapovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14,00 Dogodek dneva -15.3ODogodkiinodmw-16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17 00 V stiski - 17.30 Srebrne niti -18.00 Naj-lepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV -19.30 Murskomorski val - 22.00 Želimo vam ^hko noč CciKiDt 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6 25 Obvestita - 6.30 Horoskop - 6.40 Mladojutro- 6.45 Pesem tedna - 6 50 Prebiramo dnevne časopise - 7 .00 Druga jutranja kronka-7.30 Informacije v treh jezikih - 7,40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.10 Pozdrav in napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9 IS Sedem veličastnih -10 00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10 30 Reportaža tedna -11.15 Mali og^ -12,00 Poročita BBCda -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12,30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV -13 10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13,35 Obvestila -14,00 Vroče teme - 1S .30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17,00 Mali radio/Adotescent-ni ringišpil -18 ,00 Najlepše ždje s čestitkami in pozdravi -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -19.30 (3eza se zeza - 22,00 Želimo vam lahko noč 26 vestnik, 21. decembra 1995 estnik Avtohiša KOLMANIČ & Čo. d ♦ Zolajeva 1$, Maribor, tel.: 062 411-333 Zaposleni v Avtohiši KOLMANIČ & Co v Mariboru, Podružnici v Ljubljani, ter v Avtohiši KOLMANIČ & OOKL v Murski Sbboti. želimo vsem poslovnim partnerjem, Itupcem vozil in rezervnih delov OPEL ter koristnikom tiašega servisa Vesele frtn^ Siecstt^s, . za'Tatajp-?"-c $tiTO ^tamenrii OrušMi Ji po™c dJšeno pfJBdetJit, '‘ijbapevg 5. Mart« E XI" I A A Nudimo Vam pogodbeno DELO v domačem KRAJU anketiranje j snemanje oglasnih spotov na VHS kasete } imašanje podatku / vodenje ma^ih skupin... Vst, ki Vas zanima dologoročno UHin^i r* l^tiiiitovjiHJt sodelovanje. pošljite pisne — ZIDARSTVO IN FASADERSTVO “I Jože Horvat IZOLACIJA ZIDOV n ■ 'r. A J: ?! 'r r L r .T. '.1^ -J. I s I .f 1 I r' :i I K! vse potfl. Filovci 110,.69222 Bogojina Telefon: 47 014, mobitel: 0609 631 193 VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO LETO 1996! SERVIS OSEBNIH AVTOMOBILOV PEUGEOT, HVUNDAI SERVISNO VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL I SREČNO NOVO LETO 1996 vam Želi in« ■AAm. noM, ncmSčii UrKSnUl RUILIk 1(^9« prijave s kratkim življenjepisom, naslovom in telefonsko številko na naslov: fimuUBlMNA. JU I fff.; JIMJJ IJJ 126 2 fa^: (Sin I2t t2S J ^eHvtr Nemčavci d. o. o. vrtnarstvo, proizvodnja, trgovina in storitve, NEMČAVCI 10a, 69000 Murska Sobota. tel.: (069)24 718 (ffrm {>cae4 ekr ip-ečac Zahvaliujemo se vsem, ki ste nas obiskali v naši CVETLIČARN! v minulih dveh mesecih poslovanja, druge pa vabimo, da nas obiščete. Ponujamo vam kakovostne vrtnarske, cvetličarske in knjigovodske storitve po konkurenčnih cenah. - Priporočamo se!. n. oeik)^ nabiralcem in odkupovalcem gob želimo uspešno gobarsko sezono J996! ^sL ki želite z nami sodelovati v novi sezoni, se nam čim prej oglasite. a Za nami je leto velikih izzivov in preiskuSenj. Vendar Adriatic stopa v leto 1996 trdnejši kot kdajkoli prej. Prepričani smo, da je v slovenskem zavarovalstvu mogoče Se veliko narediti za kakovostnejšo zavarovalno storitev in pestrejšo ponudbo. Zato, da bodo naši dobri zavarovanci dobili od Adriatica vse, kar zahtevajo in pričakujejo od dobre zavarovalnice. Trdno odločeni smo ostati tam, kjer smo-v vrhu slovenskega zavarovalstva. prdfndu starega leta v &Čeve se ^krapipeme nem nalim sarararaneem, ebcanem in fesbmim fartnepem sa idioiane saiganje. v vesele prašnike ter srečne, vame, čzdropo in usjiehč ktč 19%. Adriatic zavaroviltu družba d.d. n J Za vaš avta bberlie aalhallše KLEPARSKO-LIČARSKE STORIIVE hahovostno kleparsko obnovimo vaš avtomobil popravimo karambollranega imamo nalsodabaeišo ravnalno mizo CAAMIHR z eloklroiisUm mertabn sitemom - vse meritve za vaš avtomobil vara računalniško Izpisomo z LAHRMO-SUŠILJIO KOMORO In materiali Hglednepa Izdelovalca STAinOK delna aO v celoti opraviraa Rčarska dela na vašem avtomobilu AVTOELEKTRtKARSKE STORIHE montaža caatralnoga zaklepanja montaža etektrtcaesa dviganja stekla prodala In montaža AnoUARMHIH StSTEHOV GT jurorasr po kokkurpsčhih cesah! Obiščite nas, SERVIS VOZIL AS! InIormaclle in prodaja: AVTODUSM PROMET Murska Sobota, Bakovska 2Sa, tel. ši sta 21459 In 21 804 > t Gostilna ^eznovei Silvestrska večerja ~ igra duo 'Diamant. H.ezervacua po telefonu; 49 025. -T*------------------- SRČNO V Radenska ima tii srca. Eno prihaja iz tisočletnih globin. Drugo mu damo mi v Radenski, Tretje je vaše. Hvala vsem, ki ste z nami in naši! Tudi tistim, ki ste Radenski zaupali svoje certifikate! Naj vam letošnji božični in novoletni prazniki prinesejo še četrto srce. Takšno, ki je polno sreče in razposajenih trenutkov veselja, To srce naj bo skupaj s tremi srci iz Radenske z vami vse teto IW! B I fir vam želi vodovodno inštalaterstvo šliski iz Kroga, Brodarska 50, tel.: (069) 26 549. S svojimi storitvami se priporoča tudi v prihodnje! i I D jgstnik, 21. decembra 1995 — 27 estnik I »BELI« špm Lendavska 23, Murska Sobota telefon: 22 005 TRGOVINA Z VSEM POTREBNIM ZA ŠPORT! - trenirke - zimske bunde ' športni dresi - polo majice - copati V DECEMBRU 10 % POPUST ZA NAKUP TEKSTILNIH IZDELKOV IN 20 % lA OBUTEV! NOVOST COPATI ZA $QUASH I Id r Možnost plačila na obroke! Za klube razne ugodnosti! SREČNO 1996! - Gales, Žagarska industrija Radenci, d. o. o., v stečaju, s sedežem v Boračevi št. 40a, 69252 Radenci, razpisuje po sklepu njenega stečajne-senata pri Okrožnem sodišču Murska Sot)o-2 dne 12, decembra 1995 opekama Lendava, d.«.v stečaju, s sedežem v Dolgi vasi št. 42b, 69220 Lendava, razpisuje po sklepu njenega stečajnega senata pri Okrožnem sodišču Murska Sobota z dne IS. I2. 1995 I j! I "l',l PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN javno dražbo za prodajo: stranskega viličarja Lancer, nosilnosti 4000 Ifg. generalno obnovljenega, v dobrem delovnem stanju, po izklicni ceni 1,000,000.00 SIT: osebnega avtomobila Škoda, tip Forman 135 ZX. letnik 1993, reg. št, MS C2-865, Prevoženih 12.000 km, v zelo dobrem stanju, registriran do konca avgusta 1996, po izklicni ceni 600.000,00 SIT; pralnega stroja Gorenje, tip PS 808 BM, skoraj nov, zelo malo rabljen, v odličnem sianju, po izklicni ceni 30.000,00 SIT. Predpisani prometni davek in izdražena "^na bremenita kupca. Dražba bo v ponedeljek, 8. januarja 1996, 13, uri v razpravni dvorani št, 12 Okrožne-sodišča Murska Sobota, Slomškova ulica 21. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in flžične osebe. Udeleženci dražbe morajo pred ^četkom položiti varščino v višini 10 % izklicne cene draženega predmeta v gotovini ali z l*ariranim čekom. Ogled draženih predmetov je možen po *^ogovoru s stečajnim upraviteljem (telefonska številka 26 369 od 7.00 do 7.30). Stečajni upravitelj Franc Gyorfi I' javno dražbo za prttd^: dvosobnega stanovanja v Kidričevi ulici št. 5 v Lendavi (stanovanje št. 20 v četrtem nadstropju, zgrajeno leta 1970, takoj vseljivo, s centralno kurjavo, velikosti 56,82 + 3 kleti, prostori delno opleskani, delno oblepljeni s kakovostniomi tapetami) po izklicni ceni 2,800,000,00 SIT; tovornega vozila Zastava tip 6500 AD, letnik 1981, neregistriranega, potrebnega manjšega popravila, motor generalno obnovljen, gume dobre, velik kovinski keson, izklicna cena 100.000,00 SIT; buldožerja goseničarja 14. oktober, tip TG 110 D turbo, letnik 1990, v delovnem stanju, izklicna cena 1,300.000,00 SIT; buldožeija goseničarja 14. oktober, tip TO 50 HC, letnik 1972, motor generalno obnovljen, izklicna cena 300.000,00 SIT; stružnice za kovine Metalac Čakovec, tip UT 99, delovno območje 1000/150 mm, leto izdelave 1964, je natančna, v dobrem delovnem stanju, izklicna cena 150.000,00 SIT. Stroški prepisa in prometni davki bremenijo kupca. Dražba bo v ponedeljek, 8. januarja 1996, ob 12. uri v razpravni dvorani št. 12 Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Slomškova ulica št, 21. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki pred dražbo predložijo v korist pro-dajalca varščino v višini 10 % izklicne cene dražene stvari v gotovini ali z bariranim čekom. Ogled možen po dogovoru s stečajnim upraviteljem (telefonska številka 26 369 od 7,00 do ' 7,30). Stečajni upravitelj Franc Gy6rfi SREČNO NOVO LEVO 1 996. »25 H. J T' I 'e na MODNO ŠIVILJSTVO DICA iz GANČAN I Želi vsem svojim strankam in bralcem VESTNIKA prijetne božične praznike ter srečno, zdravo in usj^no 1996. leto.' Kostimi, bluze, krila, slovesne obleke ... vse to tudi v prihodnjem letu po VAŠI meri- 'I I Čas mladega leta, čas svetlih energiji Naj ostanejo dolgo, dolgo, še dolgo tako svetle in mlade. In srečno naj bo novo leto in vsak vaš novi dan v njem. Topel božični večer in razposajeno novoletno noc vam želimo. PETROk Slovenska naftna družba 28 vestnik, 21. decembra 1995 "estnik t s*-:; T"" KRI NI BODITE Z NAMI - | NE BOSTE SAMI S VESTNIK KUPON Nagradno vprašanje: Koliko mlinov je na Muri? Profesor Jože Hradil -Y Angolhungarist, avtor Madžarko-slovenskega slovarja iz leta 1982, je hun-garistki Elizabeti Bemjak -Divatosne, avtorici najnovejšega Madžarsko-sl o venskega slovarja, zastavil v prevod znameniti madžarski stavek: »Ajom anež ibor ecjars rokak odkol-am.« Gospa ni nasedla modni Tinti in ga brez težav prevedla kot: »Moja žena robi srajce kakor malokdo.« * * ijlf Etnolog in ekspert za ra-ehki turizem Štefan Skledar - Kfipinar si je v moravskem hotelu Ajda (po prekmursko: Ajdina) naročil ajdinske iganike, Ker jih niso imeli in jih še vedno nimajo, jim komisija za izbor najboljšega turističnega kraja ni mogla podeliti najvišjega priznanja, »Voda očitno ni več mokra.« Soboški gozdarji so se v skladu z najnovejšimi dognanji na področju gospodarjenja z gozdovi popolnoma približali gozdnim živalim. V spodnje prostore njihove zgradbe v Ulici arhitekta Novaka 17 so se preselile politične stranke. ★ Tit Vztrajajoč na načelu DSMOZ prezidij ne more verjeti, da bi v vsej okrogli-iM cenjeni profesor zgodovine in ravnatelj soboške ekonomske šole Štefan Harkai - Štefan Harkai nekoč v preteklosti »pričel čezmerno piti in kaditi«, kakor je zapisano v nekem polnoveljavnem sodnem aktu, kije legalno na voljo javnosti. »Čast je osebni občutek vrednosti, dobro ime ali ugled pa vrednost, ki jo ima prizadeti v družbi.« Citat iz zadevnega sodnega akta, {DSMOZ = Dejstva so močnejša od zamere.) ■k * ic Odkar stanovitna in agilna Brigita Bavčar - Brigita Bavčar ni več soboška občinska sekretarka za kulturo, soboški kulturniki sanjajo o njenih časih. Njihov koledniški pozdrav se glasi: »Prihodnje leto z Brigito!« DSMOZ. * * * Prezidij poziva vse poslušalce Murskega vala, Vala 202 in drugih radijskih postaj, ki sprejemajo glasove za osebnost leta, naj glasujejo za ižekovsk-oga biijraša. Zavrtijo naj ustrezno telefr*nsko številko in rečejo: »Glasujem za ižekovskoga biijraša zaradi njegove pokončne drže.« DSMOZ. * * « Ni pravično, da ekonomsko vodstvo tovarne Mure letos ni prejelo Nobelove nagrade za ekonomijo ali zanjo vsaj ni bilo predlagano. DSMOZ. KEŠEM dl KONJ PARKETARSnO - TRGOVINA DOGJ Stanko - Marija Srša Ravenska 54, Beltinci Tel.: 42 402 Mobitel; 0609 620 203 o 21.12. 1995 Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota ZA ZA I I I I t t PRESENEČENJA ZA NOVE NAROČNIKE! Danes ob r9.30 v gostišču PINDŽA DANI v Gornjih Petrovcih na Goričkem - v kraju, od koder smo dobili največ kuponov -prireditev GEZA SE ZEZA. Drugo mesečno žrebanje pošiljateljev kuponov v Vestnikov! akciji BODITE Z NAMI - NE BOSTE SAMI. 1. nagrada - praktična nagrada sponzorja Trgovskega podjetja KEGL v višini 40,000 tolarjev, 2. nagrada - praktična nagrada vašega Vestnika v višini 20.000 tolarjev, 3. nagrada - večerja z Gezom, 4. nagrada - celoletna naročnina Vestnika, 5. nagrada - Monografija o reki Muri. J I I I I I Kujski val iz mesta traktorjev in vina spoštovane poslušalke in poslušalci! Smo v koloni vozil, namenjenih skozi mesto Ljutomer. Ura je nekaj minut čez štirinajsto, dan je lep. delavnik je, vidljivost je petnajst kilometrov, piha rahel jugovzhodnik. Hitrost vožnje je od nič do dvajset kilometrov na uro. Prehitevati se ne da, ker je iz nasprotne smeri prav taka kolona, ki vozi s približno enako hitrostjo kot naša. Največjo hitrost prometa ob tej uri odrejajo traktorji. V praksi je seveda še manjša, ker so tukajšnji vozniki med najbolj obzirnimi in strpnimi, kar jih poznamo, Na vsakem križišču ustavijo in z vljudno kretno ponudijo onim iz stranske ulice, naj se jim priključijo. Na prehodih za pešce so pa še celo pozorni. Tako na pamet lahko izračunamo, da se bomo skozi to lepo in prijazno mesto vozili kakšne pol ure. Da ne bi kdo mislil, da je to kaj strašnega. Nasprotno, takšno potovanje je prava sprostitev po napornem delovnem dnevu. Pri zares vami hitrosti potovanja (minister Šter bi užival) imaš čas opazovali. Pozdravljaš se z nasproti vozečimi znanci, ki jih drugače nikoli ne bi videl. Takoj opaziš, kdo ima nov avto. Pozdravljaš pešce in kolesarje. Na hišah ob cesti opaziš vsako spremembo. Vidiš, daje gospodinja obesila nove zavese. Drugje spet so pritličje sprememnili v novo prodajalno. Tam so postavili nov prometni znak. To mesto ni kar tako. Polno je zelenja in rož, razen pozimi seveda. Ima veliko gostiln, razen ob nede- ljah. Odžejate se lahko na vsakem koraku. Poglejte no, celo dve železniški postaji ima. Ne poznam slovenskega mesta, razen Ljubljane, da bi imelo več kot eno Železniško postajo. Drugače pa je železarstvo v teh krajih slabo zastopano, edini predstavnik je bil Tehnostroj, ki so ga ukradli. Poštenega najditelja prosimo, da ga za nagrado vrne. So pa v bližini kraji, ki nosijo taka imena: Železna Gora, Železna Županija. Železne Dveri, ki bi lahko tvoiili skupen medijski prostor. Kratko obzirno hupanje me vrne na cesto. Našli so se že skrajneži in nestrpneži raznih barv, ki so predlagali prepoved vožnje traktorjem skozi mesto. Drugi so predlagali traktorske obvoznice. Zadostovali naj bi kar kolovozi. Seveda bi se zlobneži potem na najbolj blatnih krajih zabavali, postavljali tam stojnice s hamburgerji in uživali v tuji nesreči. Ampak to ne pride v poštev. Traktor pri nas ni samo kmetijski delovni stroj ali statusni simbol. Je tudi osebno prevozno sredstvo. Ljudje se z njim vozijo po nakupih, v cerkev, na pogrebu prevažajo vence, v vrtec vozijo otroke. Podjetja v mestu jih uporabljajo za dostavo materialov med obrati, gradbišči in prodajalnami. t če bodo traktorji kdaj izginili z ljutomerskih ulic, bo to velik udarec za naš spokojni način življenja. Kiyski val, obvestila - Danes bo občinska stavba zaprta zaradi modne revije. Izbirali bomo tudi najlepšega moškega državne uprave ter mis administracije med državnimi in občinskimi lepoticami. - Kmetijska obdelovalna skupnost poziva občane, naj ne mečejo starih štedilnikov in pralnih strojev na njive, ker so potem velika ovira pri pluženju in brananju. Radgonski mehurčki 1 Pozdravljene, ljube moje. Res prisrčno pozdravljene še zadnjič v letu J995. Kako bo v letu 1996 (z mehurčki), še bog ne ve, niti župan, niti župnik, niti policija, niti carina. To ve samo urednik Vestnika. On odloča! No, in kakšno Je bilo leto 1995? Se še spomnite, ljube moje, teto strpnosti. Žal parso nekateri (vsaj v Radgoni) pokazali polno mero nestrpnosti. Ne bi ponavljala, samo prelistajte vse Vestnike (no, včasih me ni bilo za zadnji strani) in vse vam bo jasno. Kar dostikrat sem ošvrknila posameznike j tu mislim predvsem na moški samopašni svet) in tudi druge nepravilnosti. Vesela sem bila, če se Je kaj izboljšalo (to Je dober znak), vendar posameznega značaja se ne da spreminjati. Pa saj si nekateri niso sami krivi (kako sem ljubezniva!). Ja, kdo pa Jim Je potemtakem kriv? Nekateri res mislijo (kot v sosednji državi), da so se oni našli na pravem mestu ob pravem času. Blagor ubogim na duhu! Ja, na koga sem se pravzaprav spravila? Na tiste, ki zavirajo napredek Radgone, in na tiste, ki mislijo, da so vsevedni. Pa bo kateri »za-frustrirani« dedec rekel, da sem tudi jaz, Radgonska klepetulja, nestrpna! Mogoče, vendar nekatere stvari (po moje) so me resnično jezile. Pa še jeza škodi lepoti. Zato se tudi vi ne jezite preveč! No, pa saj sem marsikoga in marsikaj v letu 1995 tudi pohvalila. Saj niste pozabili! Tako bi rada pohvalila našega vpresvetlegae župana, ki se je odločil (tako gledam na kanalu 11), da bo zopet (nekoč je obljubil, da Že septembra) spregovorit in se dal gledati na internem kanalu. Kaj bo povedal? Upam, da bo konkreten in direkten in da ne bo zdaj pozimi vrožic sadite. Upam, da ga bodo gledalke zasule z vprašanji! Pa še en dogodek (ob mnogih novoletnih srečanjih - vpijankahit) se bo zgodil ravno na dan izida Vestnika. Sestal se bo radgonski občinski svet. Čudovita priložnost za strankarski klepet in boj, saj se oblikuje proračun (kup denarja) za leto 1996. Sliši pa se, da bodo imeli čez en teden naši svetniki še eno sejo. Zakaj? Odgovorov je več 1. ati niso Še vsega postorili v letu 1995, 2. ati se tako radi gledajo, 3. ali je dvajset točk preveč za eno popoldne, 4. ati želijo imeti tudi oni zabavo s plesom (kot sem na-pavedala), 5. ali je kaj resnejšega, česar me navadne občanke ne vemo. Želim jim samo dobro ustvarjalnost, medsebojno strpnost, pristne odnose in zdravo higieno (pa še kaj, a tega papir ne prenese), To so želje za občinski svet. Mnogo novoletnih (tudi božičnih, zelo malo pa čestitk za dan samostojnosti) voščilnic kroži okoli. Če so voščila iskrena, lepo in prav, a kaj, ko se nekateri sprenevedajo (papir vse prenese). In kaj naj vam jaz voščim, ljube moje? Samo to: izpolnitev vseh vaših skritih želja! Moškemu svetu pa (samo, da jih spomnim) čimveč pozornosti do žensk in otrok. Za konec pa moja iskrena želja našemu županu.- »Dragi župan, bodite v letu 1996 vsajen cel teden v naši Ra-dgonilv Sicer pa razumemo, da je včasih nujno, da greste v Ljubljano, ki je tudi lepa, predvsem pa boga- ta. Vsem pa Žetim mnogo zdravja in kakšno srečo pri raznih loterijah in žrebanjih! Z olajšano dušo vas pozdravlja I Radgonska klepetulja ' Kujski val bi rad bil smešen - Gospod G. Z. uporablja učinkovite tablete za delovanje spomina. V lekarni je obstal pred gospo magistro, »Prosim, želite?« »Ne vem. sel: »Veste kaj, dajte mi eno, potem se bom takoj spomnil, katere so.« - Prleka sta omagala. »Prosim, z me, ko bon žeden.« pravi pryi. ’ bon jaz zna, kdaj boš ti žeden,« upre drugi. »Ti me samo bon sigurno žeden « zbiidiJS^ I eeee,,. mislim, da potrebujem nekakŠne tab- lete,* Za njim se je delala vrsta, »One za.«Gospa magistra je nestrpno pogledovala zdaj njega, zdaj ljudi za njim. Preletela gaje odrešilna mi- i. uuii ajfiui iiu tvuni,- , J „ , - »Žena, daj mi piti, jaz sen ’ poprosi Prlek. »Boš kupico viN®' žena ustrežljiva. »Sen reka, ka zeden, ne pa zamozanu Kujski val, reldamama okusoni ■ Novo! Zobna pasta z po »tiinkenflajšu«. za Prekmurk pU * ‘"' J okusom po bograču! Ponuja g skl laboratorij Vučja Gomila-■ Avtosalon Amerika vas va , se ustavite pri njih. Posebnost m A 1 M 1 l.r . .v« «11 rt.^ n 1 if Qr4‘' avtomanikira in avtopedikura- pajte nam vaše vozilo. z II - Bordel Sneguljčica, Vrazova Ljutomer, vabi na božične orgU®- -. Vaš denar dobite pri nas več. aie.2a sedemkra' 1 in fe/e / 9^^/ Moja domača banka : 'I /o Pomurska banka d-d- L ■L ;^i IT a Murska SoboW Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 19, decembra 1995, tečaji od 19. 12. 1995 od 13.00 dalje. SredaJi tečaj Banke Sto»enije velja »d 19-eembra 1995 od 00.00. ! Držav« Avstrija FraMija Nemčija Indiju Švica 11.550,1 a ZDA Emu 100 100 100 100 100 Baalu SUvenUe 1.241,3841 2.536,047! 8,734,1491' 7,8703 10,871,395^ Nakn; ProdaH 1.286,1 • 2.691,: • 2.694,0^ ”'"9,(150,1 o 9.280,00 , 7,99 11,151,90 8,30 13,40 POSLbv^A^RTIcA^kl&TIvi^"'' EUROCARD/MASTRERCARD, flovožt v ponudbi zi poiloniožel Navadni kartici Activi Eurocard/MaotorCard In zlati kartici Actha Eurocard/MaaterCard tmo dodali ia POSLOVNO KARTICO Activa Eorocard/MatlerCard. Hamonjona lo poiloTnazoni v podletjlh In tamoatolnlm podjelnlkom. k* lahka z n|o, na oanovl poolilaillla, paranatajo potovalna, roprezenlanio^ In druge stroška na prodajnih moatlh Activa In Eurocard v Sfovenlll I" Eurocard/MaaterCard 1 tujini. Podrnhnajio inlormaclje za podjatla dajo Služba naložb, Trg zmago L samostojni podjetniki pa lahko o pradnosllh in ugodnostih, M jih omod^ poslovna kartica, povprašajo pri Sektorju zo drobno goipodaratuo * «1-Štelana Kovača 12 v M. Soboti. Informacijo dobite tudi v drugih unulah LV Pomurtko banku. E MastGi ] ( i [i I I Vestnik, 21. decembra 1995 29 motorna vozila OPELASCONO, letnik 1979,general-f'’ obnovljeno, registrirano do konca aprila 1996, prodam. Tel.: 48 316. 115271 odkupujem karam bolirana osebna *ozila, stara do 10 let, in kmetijske liuje. Delovni čas od 11. do 16. ure. fil: 062 714 113 Žerovinci. ni53OO ^GO 55, letnik 1987, in GOLF S, flilel, letnik 1984, in dve kravji koži, •*«l4rn Tel.: 062 714 776. m5335 Peugeot zos luk, s katalizator-letnik 1990, registriran do decem-’fa 1996, prodam. Tel.: 41 196. ®SJ36 **EL KADET 1,3 S, letnik 1980, D lodel, registriran do decembra 1996. Pfodam. Tel : 46 670. m534O JDCO 45 A, letnik 1986. registriran .'?< 12. 1996, prodam za 1900 DEM. ■«1:46 540. m5344 golf JGL. bencin, letnik 1982, ugtul-prodam. Tel.: 42 171. m5345 nik 1994, registrirano do 21.9. 1996, prodam. Tel.: 46 483 od 17. do 21. ure. m5366 LADO 1200, starejši letnik, dobro ohranjeno, prodam. Tkalec, Sr, Bistir-ca 88, ni5367 OPEL KADETT 1.4 LS. letnik 1990, SUBARU LEGACV 1.8, 16 V, letnik 1991, ŠKODA FAVORIT, letnik 1993, MAZDA 323, 1.6 i. SEDAN, letnik 1991. BMW 316 i, letnik 1991, odlično ohranjen, naprodaj. ZEC-COMMERCE, d. o. o., tel.: 61 623. m5376 posesti I živali *^Tt) M. Babinci 56, Ljutomer pro-7^ osebna vozila iz programa Fiat, 'jlla Romeo, Lancia ... NOVO: Da-J^tsu, Feroza EL II, v zalogi tudi "tob vozila. TeL: 81 507. m5352 ra- JpfcDSIERA 1,6, letnik 1985, dobro ‘fliranjen, naprodaj. Tel.: 24 005. po ‘S-Uri. m5360 ^TAVO 101. letnik 1985, neregi-“'iiano. prodam. Tel.; 23 948. m5361 SAMARO 1300 S. pet vrat, let- PUJSKE, 18 kosov, prodam. Tel.: 26 456 ali Salahovci 5c. m5297 PUJSKE prodam. Petanjci 57, lek: 46 652. m53O5 PRVESNICO s teletom in bikca prodam. Poj bič. Križevci 1 N v Prekmurju. m5316 KRAVO s teletom prodam. Hotiza 1. m5327 TELICO, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Rankovci 47. m5346 KRAVO s teletom, kontrola A, staro 5 let in 4 mesece, zelo dobro mlekarico, prodam. Tešanovci 77. m5J48 PUJSKE prodam. Partizanska 30. Bakovci, m5368 MLADICE. NEMŠKE OVCARJE. z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Tel.: 48 323. m5375 >»•** www.eiuwt.sl/ ycilow page/ycUowpage.html e-malii yclJowpage@eunct.si Jasico d.o.o. ycUowp5^e/ycuowpage.nuni janivv »».m.«. 069 32 027 žj&.]KAjr * NAJBOM oHiskime www strani v Sloveniji V RUMENI INTERNET - SLOVENU loo OBISKOV / URO IZ VSEGA SVET 24 UR/DAN ^lUI.TIMEDlAUSA PREDSTAV UKV - BARVNE SLIKE. 4N1MACUA ZVOK, OGROMNO STEVIIjO SfRANI TEKSTA CENA/KOIUST - ZELO UGODNO 1 CENA/KOIUST - ZELO UGODNO I VNL Y [^iajČ[rE,HŠllI, TAKOJ! iintebnetje1J^[ HODL?) MB .1 n.' )■ • k ' HKi ‘.i -171 >! I HdDL LANDTECHNIKcenm b K A-8483 Oeulsch Goritz Spitz 10 Tel 03474/271 Slation Mureck uo-ai T kifMRtHliAA ■ " ■■ linnDaMD i ' SgMMd • R> AKCIJSKI CENI Imamo vse, kar kmelje potrebai©j®I HIŠO, novozgrajeno, v Mostju, ob glavni cesti, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 062 102 664 ali 655 013. m5O92 HIŠO - VILO pri Murski Soboti. 400 m , na 77 arih zemlje, primemo za gostinstvo, šifiljstvo; Jrizerstvo ali drugo dejavnost z gospodarsko zgradbo, 250 m’, primerno za avtodelavnico, diskontno trgovino ali rejo konj, prodajo. Cena 200,000 DEM. Tel.. 052 36 527 ali mobitel 0609 618 184. m5153 LOKAL, opremljen za frizerski salon, primeren tudi za drugo mirno obrt na Cankovi, damo v najem. Tel.: 40 018. m5l69 ZGRADBO »ČARDE« na Hodošu s 25 ari zemljišča prodam. Tel/faks.: 31 H1.m522O LOKAL, opremljen za trgovino, dam v najem. Tel.; 45 019. m5278 GOZD, 68 arov, v Hrastju-Moli, prodam, Tel.: 062 23 623, vsak dan od 15. do 20. ure m5283 HIŠO z gospodarskim poslopjem na 1 ha parceli (njiva, travnik in vinograd) in 80 1 kotel za žganjekuho ugodno prodam. Sebeborci 125. m5294 PARCELO, 3 ha. odlična lega za vinograd. v Globoki pri Ljutomeru, na parceli sta tudi hiša in manjše gospodarsko poslopje, prodam. Mirko Čačinovič, Cvetkova 9, Rakičan, tel.: 23 471.m5295 HIŠO v Lemeiju. takoj vseljivo, ob glavni cesb, prodamo. Informacije: Leme-rje 12. m53O8 ZAZIDUIVO PARCELO. 13 arov, v Sebeborcih, prodam. Tel.: 063 471 536, zvečer. m5311 STANOVANJSKO HIŠO v Sodišin-cih, ob glavni cesti v bližini mejnega prehoda v Gederovcih, takoj vseljivo, primerno za gostinsko alt za kakšno drugo obrtno dejavnost, z gospodarskim poslopjem prodam. Tel.; 46 577, m53)4 HIŠO z gostinskim lokalom, stanovanjem, vse podkleteno, primerno za vse vrste dejavnosti, zelo dobra lokacija. prodamo oziroma damo v najem. Tel.: 069 43 087. Ogled vsak dan. m5318 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodamo. Tel.: 24 730, m5321 "^1^ kiichbJCh \ 1 CnasJ ► — Ot^tCk-SArtb J Mureck Go«loif eM V“ i 6jtf Cieichtftt*>Q 4- HJbevvt a 1 EBERHARDT - dvo- do sedembrazdni obračalni plugi s hidravličnim obcačanjorn , . EBERHARDT - 1,5 do 6 m široke vrtalkaste brane z nazobčanim ali Paličastimvaljem , x -u KNOCHE - 2 2 do 8,4 m široki predsetveniki z različnimi vrstami bran in hidravličnim drobilnikom , , , .. .. LEV - drobilnik za žito, naprave za mletje in mešanje, kasce za zito GRUBER - CO -sistem nove silirne naprave za nemleto zrnje - mešalniki, eievatorji in polasti transporterji „ « . . -r. ‘i SISTEM WOLF - gradnja betonskih kašč, hlevov in gospodarskih silosov ter silosov za žita ... „„ mo oc oc CLAAS - velika izbira kombajnov CLAAS vseh tipov 98, 108, 96. 88 86, Mercedes ali Perkins, različne širine »hedrov«, poleg so koruzni adapterji z Hiulčarji, 4-in večvrstni. ■ Velika izbira baiirk za slamo različnih tipov - CLAAS m drugi. Velika izbira rabljenih strojev PO r Vse informacije po telefonu (069) 62 134 ah Naše stranke, prijatelji in znanci, vesel BOŽIČ in srečno novo leto vam želimo! h6dL - dober partner slovenskega kmetijstva V MESTI.' LJUTOMER dam v najem gostilno v obratovanju. Tei.; 81 004. m5333 TRISOBNO KOMFORTNO STANO VANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 24 852. m5J34 GRADBENO PARCELO za gostinski lokal in športno dejavnost blizu M. Sobote prodamo. V račun vzamemo tudi stanovanje. Tel,: 31 185. m5342 HIŠO v Murski Soboti. Ciril-Metodo-va 6. prodam. TeL; 42 171. 41 707 ali 23 593. m5349 HIŠO na 7,23-arski parceli v središču M. Sobote prodamo. Naslov v upravi lista. m5356 HIŠO, novejšo, v okolici Gornjih Petrovče prodam. Tel,: 23 962, m5370 TRAKTOR IMT 565 prodam. Tel.: 70 726. m5378 razno delo kmetijska mehanizacija DVOOSNE PRIKOLICE in rabljene traktorje ter pluge prodamo po ugodnih posezonskih cenah. Za plačilo v devizah dodatni popust. M & W FU-TURA, Ljutomer, tel.: 82 580 in 81 487, m5260 TRAKTOR IMT 542 s kabino, 1600 delovnih ur, registriran, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. Tei.: 24 665. m5293 TROSILNIK ZA HLEVSKI GNOJ, rabljen, lahko pokvarjen, kupim. Tel.: 76 7ll.m5302 TRAKTOR IMT 533 prodam. Tel.; 76 334, m533l traktorje IMT 539 Zetor 2511, Slayer ■ žaba in hišo z gospodarskim poslopjem zelo ugodno prodam. Murski Petrovci 15. tel,; 46 523, m5339 TRAKTOR URSUS C 360. letnik 1991,988 delovnih ur. prodam. Tel.: 87 057, m5351 TRAKTOR UNIVERZAL 703 DT, star 10 mesecev, s čelno hidravliko, prodam. Tel.; 48 649, m5362 TRAKTOR DEUTZ, 48 KM, 1300 delovnih ur, prodam. Drago Poštrak, Cezaitjevci 53, tek: 80 042, m537l KUPIM KOSILNICO BCS in samo-nakladalko SIP, 17 m3. Ponudbe na naslov: Silvo Klun. Slatnik 23, 61430 Ribnica, tel.: 061 860 192 ab 061 860 806. m5373 TRAKTOR ZETOR, tribrazdni obračalni plug in opel vectro 1,6 prodam. Tel.; 57 193. m5374 PRIKOLICO za prevoz živine ugodno prodam. Milan Kralj, Vučja vas 20. m5377 SVETUJEMO, kako se ukvarjati s svojim Ustnim poslom z dodatnim delom, brez vlaganj in brez rjzika. Tel.: 069 26 217. m5272 AVSTRIJSKA firma išče prevajalce. Karel Rumpf. Neudorf 2a. 8410 Wil. don, Avstrija m5274 PEČ za peko pic prodam. Tei.; 65 204. m5284 REZALNIK za železo (»TREN-ŠAJ-BO*) prodam. Tek: 47 104. m5290 SMUČI Elan GS. 180 cm, kompletne, in smučarske čevlje Alpina, velikost 10, ter kombinezon št, 40, vse malo rabljeno, ugodno prodamo. Tel.: 48 345. m529l NOVOLETNE UTRIPAJOČE LUČKE, 100 kosov, z melodijami za 1.500 SIT. brez melodij 100 kosov 950 SIT. Tel.: 063 772 095. m5299 Če vas veseli delo na kmetiji, ste lahko dedič mehanizirane kmetije. Naslov v upravi lista, m 5 301 POZOR! Fizične osebe lahko sodelujejo v nagradnem žrebanju z oddajo brezplačnih malih oglasov. Tel.: 061 574 011. Poslovni glas. p. p. 999. 61101 Ljubljana, več preberite v tedniku POSLOVNI GLAS. m53O4 PrekUcitlem veljavnost pobce in kuponov šl. 0219545, izdane pri Av-(oAdriaticu, d d.. Marjan Nedeljko, Lontanoše I, G. Radgona. m53I3 VALJAR 8AMAG za utrjevanje bankin, pogon na dizelski motor in 300 m2 kovinskega pleskarskega odra iirušla« prodam. Gena po dogovore. Tek: 48 380 ali 48 284. m5325 VINO, domače, po izbiri, prodajamo na drobno za božične praznike in novo leto. Murska 104, Krog. m5326 Preklicijlem veljavnost vezanega depo tiza št. D-48323-0 pri HKS Panonka, šl. knjižice 42375-6, M. Sobota. Marija Lang, Korovci 34. m5338 TERVOL, trd) in mehki, ugodno pro dam. Tel.: 33OO3.m5379 NATAKARICO v okrepčevalnici Zlatorog v Zenkovcih zaposbmo. Tel.: 49 314. m5359 NATAKARJA oziroma natakarico, KV ati nekvalificiranega, lahko tudi pripravnik. zaposbmo. Panonska 8, Odranci. mS372 storitve ROLETARSTVO NOGRaSeK izde^ luje, montira žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete in roloje. V zalogi imajo tudi vse sestavne dele za senčila. Tel.: 061 651 247. ni5366 ROLETARSTVO Mlakar izdeluje in montira aluminijaste rolete, plastične rolete, žaluzije in lamelne zavese. Tel.: 061 722 645. m5328 a z ®B2 D.O.O, LJUBLJANA I MARIBOR I MURSKASOBOIA RRČaNALNIŠKI TEČflJI Po novem letu bo potekal tečaj za uporabo omrežja INTERNET Za zaključene skupne nudimo popust I ® 069/22-539 PokUčite za brezplačen katalog zdeN^ d.«.«. EKPORT-IMPORT Finančni ingmiring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU r ličen zastDjnika za prodajo STRELOVODNE OPREME HERMI za območje omrežne skupine 069 (Murska Sobota z okolico). Zaželjena elektroinštalacijska stroka, telefon in manjSi skladiščni prostor. Tek: 1063J 412 150. il«|»IOne Oplemenite svoj denar po lelo ugodni obrestni meti in kratkoioina piemostitvena posojila. P E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka A Tel-telefaksi (069) 32 048 EARAT MISMBC § ERVIS HABJAN KOTŠmCl 67; TeL: 068/31-368 RTV, AVDIO - VIDEO SERVIS PLINSKIH NAPRAV MEGLIC Ravenska 20, Krog, telefon: 32 625 i‘ede^- Pee m Mi/iijAf' ffW. TJMNNLN Tako Je prav: z zemljo sva zdaj sama, še ptic ni preko belega polja. Od tu Je danes daleč do ljudi in blizu do zemlje kot nikdar prej. (S. Kosovel) ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame, tašče, stare mame in prababice Katarine Šuster se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem in govorniku g. Ivanu Copotu za besede slovesa. Prav posebej se zahvaljujemo dr. Alojzu Horvatu in njegovi soprogi Heleni, dr. Štefanu Horvatu in vsemu zdravstvenemu osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v M. Soboti za vso skrb med njeno dolgoletno boleznijo. Srednja Bistrica, Ljubljana, Cerknica, Budimpešta, 12. 12. 1995 Žalujoči: mož Stefan s Trezikino družino ter otroci Terezija, Marija, Martin in Milan z družinami ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in stric Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. v SPOMIN 25. decembra mineva leto žalosti, odkar je za vedno zaprl svoje trudne oči in tiho odšel od nas Geza Sečko z Vaneče Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi najdra^i Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. V SPOMIN Minilo je pet let, odkar nas je 20. decembra 1990 mnogo prezgodaj za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedi v 48. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče in brat Stefan Bodanec iz Rankovec Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili in nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, sveče in svete maše ter ga v velikem Številu pospremili k preranemu počitku. Posebna hvala sindikatu, 219. brigadi in likalnici obrata moških oblačil tovarne Mura, KG Rakičan - EE Lemeije. Andrejinim sošolkam in sošolcem z razredničarko SZŠ Rakičan, gasilcem, g. kaplanu, pevcem, govornikoma Andreju in Viktorju ter pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Kristina, hčerka Andreja, sin Roman z ___________Melito ter sestra Marija z družino_____________ Tam za gozdom ob potoku start mlin mi še stoji... O tu naprej se pota več ne pno. ' Skrbi in želje vse zamro. Končat si svojo pesem kakorkoli, prebrodil stiske in prestal vse boli. (Dr. J. Klobučar) ZAHVALA v 75. letu nas je zapustil dragi mož. oče. stari oče, tast in brat Ladislav Kuhar - Mlinaijev Laci IZ Puconee Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem otrok, ki ste ga v tako velikem številu posjiremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče ali nakazali denar v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala tudi vsem društvom, v katerih je deloval. Zahvaljujemo se g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, vsem govornikom za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in g. Severju za odigrano Tišino, Vsem še enkrat - iskrena hvala! f^si njegovi najdraž/i Skrb, delo in trpljenje tvoje Je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. V 70. letu nas je zapustila draga žena, mama in babica Regina Kumin iz Šalamenec 59 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, posebno sosedi Danieli, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Gumilarju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se bolniškemu osebju bolnišnjce v Rakičanu, posebno partonažni sestri Cvetki za obiske na domu. Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdraž/i i Evgen Kuštor roj. 1905 I iz M. Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, lovcem, čebelarjem in gasilcem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, poklonili vence, sveče in cvetje, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala tudi zdravniškemu osebju, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom KS, gasilskemu društvu, čebelarskemu društvu in organizatorjem pogreba. Posebna hvala lovcem za zelo lepo organizirano pogrebno slovo. žalujoči vsi njegovi ZAHVALA 9. decembra nas je komaj v 43. letu zapustil naš dragi brat in stric Janez Kerčmar IZ Kobilja 46 Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt nam vzela te prerano, dom tvoj prazen Je ostal. Iskreno se zahvaljujemo sem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih in vsem, ki so ga pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za ganjive besede ter vsem drugim, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu obiskali in pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: sestre Valerija, Marija, Katarina in Marjeta z družinami ter drugo sorodstvo 'aEsi Srce se bo umirilo, izginil čas bo sladkih sanj, nič ne bo se ohranilo, j J ostajajo le solze v spomin nanj. V SPOMIN ' Boleč in žalosten je spomin na 27. november 1990, ko smo se zadnjič poslovili od dragega očeta in niti slutili nismo, da bo mesec kasneje slovo od ljubljenega moža, očka in zeta Miahela Šinka iz Markovec Osamljeni in žalostni se Se vedno ne moremo sprijazniti z resnico, da te ni več med nami. S sabo st odnesel vso radost, za tabo je ostala le velika, praznina in bolečina. Tiho in nemo se sprašujemo ob tvojem grobu, zakaj ti ni bilo usojeno živeti. Vsem znancem in prijateljem, ki se z dobro mislijo v srcu spomnite nanj in ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prinašate cvetje in sveče -iskrena hvala. Za vedno tvoji neutolažljivi: žena, hčerka, sin in starša Jurij Hajdinjak iz Rogašovec 3a Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu in postojite pri njegovem grobu ter polagate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi najdraž/t A ibi čeprav utihnil Je tvoj mili glas, saj ti odšel za vedno si od nas, ’ podoba tvoja iz spomina ne izgine kakor glasba, ki Je večna in ne i mine. 24. decembra minevajo tri leta žalosti in bolečine, ko je na beli cesti ugasnilo tvoje življenje, dragi mož, oče. sin in brat 1 i! I Koloman Šiftar iz Zenkovec Hvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigate sveče. Za teboj žalujejo tvoja družina in drugo sorodstvo ZAHVALA V 54, letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, sestra in teta Katarina Berden V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutki stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja ter darovali vence, šopke, sveče in za dobrodelne namene. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: mož Jože ter sinova Marjan in Bojan z družino J Na grobu preranem ti svečke gorijo, na grobu prežalostnem ti rože cvetijo. Dragi mož in očka, vse to v spomin ti naj bo. A V SPOMIN 26. decembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož in dober oče Geza Sočič iz Bodonec Hvala vsem, ki se s spoštovanjem do njega ustavljate pri njegovem grobu. Žalujoči: žena Angela, hčerki Cvetka in Blanka ter sin Stanko z družinami i !(estnik, 21. decembra 1995 31 I I k gori in tvoj nasmeh med nami živi. Antona Camplina Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke, za svete maše ter nam izrekli sožalja. Posebna hvala g. župniku Hozjanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinkc in govornici za poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Ižakovci, 8. 12. 1995 Žalujoči otroci, vnuki in drugo sorodstvo V SPOMIN 20. decembra so minila štiri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast in dedi Bogomir Jagodič iz Kroga Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov zadnji dom. nas obvezuje k dodatni hvaležni zahvali, Ker je bil dober človek, sle se zbrani od blizu in daleč v velikem številu poslovili od njega, nam pa na različne načine izrazili sožalje, prinesli sveče, vence in šopke ter veliko darovali za sv. maše in v druge dobrodelne namene. Vsem še entrat - iskrena hvala! Njegovi najdrazji Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih za vedno boš ostal. Ob slovesu naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete Magdalene Lenartič s Hrašen.skega Vrha 12 ZAHVALA JOl, Pomlad bo na tvoj vrl pri.da, ■ sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. Oh. kako je hiša prazna, odkar več tebe ni. I prej domača in prijazna. 1 zdaj samotna tam stoji. ZAHVALA I Ob boleči izgubi naše dobre mame Jožefe Simonič r se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gasilcem, govornikoma za poslovilne besede, pevcem, g. župniku za pogrebni obred in pogrebništvu Vrbnjak. Vsem še enkrat - hvala! Tvoji najdražji šivilje iz Logarovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, prispevali za svete maše ter bili z nami v trenutku žalosti. Posebna hvala dr. Alojzu Horvatu, g, Štumpfu, GD Logarovej in pogrebnemu podjetjeju Vrbnjak za opravljene storitve. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in ganljive besede ter cerkvenim pevkam za odpete pesmi, Pst njeni, ki smo jo imeti in jo imamo radi ZAHVALA V 46. letu nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče in brat Janez Lačen iz M. Sobote Med nami je praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več. in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom'za vso pomoč v najtežjih trenutkih, ki so nam kakorkoli pomagali, nas tolažili ter našega dragega pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žaloslinke, prevskemu zboru, predstavnici KS Eriki Heitl, glasbeniku za odigrano Tišino, govorniku SGP Pomgrad ter kolektivu Potrošnika, dijakom SZS Rakičan in učencem OŠ I M. Sobota. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Z žalostjo v srcih tvoja žena Dragica ter sinovi Janez z Brigito, Drago in iztok b Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. V SPOMIN 25. decembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš ljubi mož, oče, dedek, pradedek in tast Janez Joha iz Strehovec 3a Hvala vsem, ki obstojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi tvoji najdražji bi iti zbogom nisi rekel I ’ Ni besed več tvojih, ni stiska tvojih rok. ostal je nate le spomin in srce polno bolečin. ZAHVALA V 72. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra Jožefa Mencingar ruj. Gangl iz Geriinec 14 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žaloslinke, govorniku za poslovilne besede, delavcem 320. brigade TŽO ja, delavcem CSD M. Sobota in CD Gerhnci. Žalujoči vsi njeni 25. decembra bo minilo deset žalostnih let, odkar nas je zapustil dragi oče, stari oče in tast Janez Časar iz Gornjih Petrovče 59 Na grobu, kjer svečka zate gori in cvetje zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi. V SPOMIN Spomin nate, dragi oče, še živi, nikdar med nami ne boš pozabljen, Hvala vsem, ki se ga še spominjate in prižigate sveče na njegovem zadnjem domu. \ niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. Ko živet sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. Ko prišli na skromen domek smo tvoj, I na pragu Čakala si nas. Od sreče in veselja razjokala si se, zdaj tebe tam več ni, mi pa se še vedno razjočemo. V SPOMIN M I 1 ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Franc Lutar iz Turnišča Rožna 4 V SPOMIN i 22. decembra 1995 bo minilo leto žalosti, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče. dedek in zet Februarja mineva devet let. odkar nas je zapustila naša najdražja mama, stara mama, sestra in tašča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste g pospremili na zadnji poti ter mu darovali cve je sveče. Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku, govornikoma G D iz Turnišča in pevkam za o pe e Štefan Gerenčer iz Radinožanec Marija Časar raj. Kliplen iz Gornjih Petrovče 59 žal osti n ke. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala. Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov na leta, ko smo bili skupaj. Hvala vsem, ki poslojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Srce mamino ni nikdar zakopano, ona vedno živi pri nas. Vsem hvala, ki jo še imate v spominu in ji obiščete njen grob. Vseni še enkrat hvala! Žalujoči vsi tvoji naidrazji Tvoji najdrazji, ki te ne bodo nikoli pozabili Njuni najdrazji VELIKA PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA FnMVtfDN ■ote NE RTV GLRM -ŠTBMC V9B«CH OTROM BOl.QB4 TBJJR ufdbč WRir V*«9 TOTOT PUK^RN "urar NAWWLT>t OMTOV hi4i BrafTA T MITIČNO MMLO oomo' SmVTVO im (OMCOMO. Tns^inq 'lueunu NETG« POUC rniRU OUA&tO fc ftlTiMiM KATALONU TCMAM VP06T0JNI ■e Ml PRfiJ TROJO; A«wr PRTPJM Ruoo^ LEMAOt ORUbA OCET '' ASAc fnvjcn VDeOWRCV no^BRn OKČBMM HVdUUt lUiUNOfe UE9T0V PRRMCA VOCJA NOTPRKTA “3Bir OLJC JI I orjcpiA: (0KOU oomoo ATOM«' molbcfr i4O-in (H** m** Sii I ■ POLT «a>o 'l- .■■^^"4 »cooat MKM JU«. ALMAN« iAHET TffRBCT" (•«»9 "W3U9U WB4Cm rr irar »ECA POLOrOM RMTUm EB«.O olamoeh KMFi c* H nfl 11^1 FMtOOmM U»Wt7T mji^KA leiETVC OV BO**** o*»i. <■1^ POLOTOK Vjufrl ORČtJ N(MCA OMETlO PLKA* RUTB nHou tebta h* MAT MffČUO omOlC 1 1 VJLMNMK BCW "■nr mhjKe »rrBL PRETm : I' mnir KJBn ifMčc Otfcl ‘-ma«-' OMDftJR (BTANAAM^ (UKTRoajV •»'■SR RENJBT I ČMMZ ? VOlK laer [ I 'SUOII' P(«Dro TURČUC "TOiT" ■OOP »EM teR Pravilne rešitve pošljite do 5, januarja 1996 na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M, Sobota, s pripisohi NAGRADNA KRIŽANKA, F h I I I t I I I, ij I ll I I I I 34 vestnik, 21. decembra 1 995 'B TZ _____J K 9C Ji* I 'ozietio-tiavoletBa priloga 'I l 1 t S': M I" -■Ql ■ ■ ^!v. Lfr fe “ SiS! "■:■■■■ ■•ff' ■■ ■ fi' p'\j< 1 t: 'i- I B il T I iliJ. >1 ,■1 4f I PREDSEDNIK ŽUPAN Mestnega sveta Mestne občine Mestne občine I Murska Sobota Rudi HORVAT Murska Sobota Andrej GERENČER I Vsem o bčanom in občankam Občme Radenci želimo mirne božične praznike in srečno novo leto! % .Ml e ■ ! a I I W'' S««t U' frf® ■*- i4 fi- ■rt 1!'^ e jfe-: 'K- L>'t’'r'> :Ž: I :i,T'-»tl!* ■ju* ir 5 i r h 1! J ' S ■: dSli ■ ■ ■. ■ E. '*■’? ■»♦t n: :4' I O, :(i T. ■ :W aSfif itr ■u; E 4ž; 8 1 it^r I I iT*’’ :»fi ira^***' .1j:«: -ZU ■fr; )iw- H S .4 s: zz 'S F [ Župan Občine Gornji Petrovci FRANC ŠLIHTHUBER 1’^ « r L J Župan Občine Radenci JOŽE TOPLAK I I I I I I Doživetje popolnosti božično-novoietnih praznikov naj vas spremlja I tudi v letu 1996! Župan občine Ljutomer LUDVIK BRATUŠA Vesele božične praznike in blaginjo v letu 4996! Župan Občine Puconci LUDVIK NOVAK * ' I ' I ) vestnik, 21, decembra 1995 _ J5 i . ožieno-iiovoU^tna priloga I I s* * I Blagoslovljen božič kZ < IZ I ter zdravo in uspešno Vsem občankam in občanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1996! novo leto 1996! Župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici SLAVKO MIHALIČ 3 r l I Župan Občine Moravske Toplice FRANC CIPOT OBČINA BELTINCI Mladinska ulica ‘i, 69231 Beltinci telefon/faks: 42 264 OBČINSKA UPRAVA I6/7M OBČANKAM IN OBČANOM Občine Bel tinci želimo vesele BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRA VO IN USPEŠNO NOVO LETO 199^! ŽUPAN OBČINE BELTINCI JOŽEF KAVAŠ llgT= ■I J i I s \i h: l^ r ŽUPANI OBČIN LENDAVA, ČRENŠOVCI, TURNIŠČE, ODRANCI in KOBIUE Preživite božič v osebnem zadovoljstvu, v letu 1996 pa veliko, veliko sreče! Župan Občine Cankova - Tišina Alojz Flegar f T Blagoslovljene BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO vam želi OBČINA KUZAAA Vsem prebivalcem Občine HODOŠ 5ALOVC1 želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1996! ŽUPAN OBČINE HODOŠ-ŠALOVCl ALEKSANDER ABRAHAM I 36 vestnik, 21. decembra 1995.i ? d I Sl PODJETJE ZA PRODAJO IN SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE •i- I ■r^ ez: I MK r i ET^ J*««*- i i-S-^ 1 !f" .-J:’'. 5*'l< 1 PRODAJA NA VELIKO IN DROBNO • ntae kosSnke s košaro, samohodiie MTD, MURAV, ALKO. JONSERED, HUSQVARNA, J-AW'A)ORA. HOMELITE, SiMPLian • kosUnjce na mdt« HUSOVARNA, JONSERED, STIHL, KAWASAKI. DOLMAR. PARTNER, HOMELITE - Diotofiu Žage in rezervni deli že programa OJ^XiON HUSOVARNA, JONSERED, DOLMAR. STIHI, PARTNER, HOMR LITE • mottriit^atorp MUTA. BCS, SEP * vboketfačni strt* za prat|}e kmetje KARCHER na mrd« kt toplovode • pretočne t^paBe TELARfNI * rezidni program OREGON, FELCO. ARS, LOWE ' škroiHlnt in zalivalai program GARDEN in GARDENA * rezervni deli za vse prv^rame I .'K> S *ts M 3 » ■ij. 69265 BODONCI Tek: (069) 49 195 49 395 Faks: (069) 49 495 1 |ci |Qian:.S^ ifc TRGOVINA V MURSKI SOBOTI Mikloša Kuzmiča 4, 69000 MURSKA SOBOTA Tek: (069) 21 750 SERVIS KOSILNIC NA NITKO SERVIS MOTOKULTIVATORJEV Jonsered Stihi Kawasaki Husgvarna Homelite Dolmar Partner Solo Muta Goldoni Honda BCS SEP 'I I SERVIS VRTALNIH KOSILNIC IM SERVIS MOTORNIH ŠKROPILNIC Stihi Solo Pan-Agra Ideal SERVIS MOTORNIH ŽAG Husgvarna MTD Jonsered Muray Alko Pan-Agra Partner Homelite Simpliciti Jonsered Stihi Dolmar Partner Husgvarna Homelite Tomos Solo v^eLetMOduteMdaiuKe utsuffutokovoum t996! ~ KEMA p. 0., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIAU KEMA / GRADBINCI PUCONCI POZOR! a - izdelki KEM E cenejši za 10 - keramične ploščice cenejše do 20 O/ /o O/ /o - kopalniška oprema, gips plošče z« parket cenejši 5 o/ /o COfflvAS K ?' OI^OKE 1 ll VESEL BOŽIČ TER ZDRA VO IN USPEŠNO LETO 1996! KEMA PUCONCI____ vestnik, 21. decembra 1995 37 I I. [ ožično-iiovoletiia prllogia '1 INOKS * Nerjaveči izdelki Černelavci, Gorička 150, 69000 Murska Sobota Tel,/fax: (069) 21-174, 31-959, 32-999 Fi95C/jWO VAM PRIJETEN BOŽIC IN USPEHOV POLNO LETO 1996! - STOPNIŠČNE OGRAJE -OPREMAZA LOKALE - VINSKE CISTERNE - TLAČNE POSODE ZA SOK - GALVANSKE STORITVE - NERJVAVEČA KUHINJSKA POSODA -JEDILNI SERVISI - KRISTALNI IZDELKI, PLADNJI... v decembru vam ponižamo 10 % popust. 'n*g»viiia Trgovina Pavllnjek, Temlinova ul. 4, 69000 Mur^a Sobota tel.: (069) 21-903 V MO, fWLmJE/( I M(WSK4 ŠOPOM Temlinova 4, 69000 Murska Sobota teL/fax.: 069 32 174, 24 829 ■5 Vsem svojim cenjenim Strankam želimo vesele božične praznike, srečno in uspešno novo leto ter se priporočamo z vsemi našimi izdelki. SREČNO GOTOVINSKI POPOSTI - PRODAJA NA ČEKE - 060DNA POSOJILA KEOR POPOLNA PONUDBA OPREME ZA KOPALNICE - KERAMIČNE PLOŠČICE cooperativa CERAMICA D/ IMOLA, PORCELANOSA, VENIŠ, MARAZZI I ! f SANITARNA KERAMIKA UUFE, ROGA, DOLOMITE MMSdŽfff KADI IN PRSNE KABINE JACUZZI, STSTEM POOL KOPALNIŠKA OPREMA SALGAR, COMPOSIS ARMATURE SCHIMIEDU GROHE, NORIU I KEOR ■ (L Si J ■ 4 1 Olja PROTON, akumulatorji, čistilniki za zrak, avtomobilska kozmetika, avtomobilske gume < 1. brezplačno montažo, - '"'4. PETROL KSj -i- >*■ J - * - i r - ■ f! osvežilne pijače PETROL Tl "l i' p T NIKOLI! /za /zaz/z/ 40 vestnik, 21. decembra 1995 S ■?> AVTO OM 'i ■■I ¥■ 4* >• " , ■ V~ r i W8«««M J V s " b ' pooblaščeni trgovec za vozila SEAT, Obrtna cona Murska Sobota, tel./faks; (069) 31 042 I r F >li avtotrgovina - servis - rezervni deli * « I - »• 5t .1' < 1 i 1 I 1 coanoBA če vas mika športno, potrebovali pa bi družinsko vozilo Trgovina na drobno VERA HORVAT TOLEDO Najcenejša družinska limuzina Pri nas v prenovljeni in povečani trgovini imamo vedno posebno ugodno ponudbo blaga! H • živila in vse drugo za vaše gospodinjstvo t I r I I i Vaša varna prijateljica TEKSTILNI IZDELKI SREČNO NOVO LETO 1996! I VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM • trenirke • puloverji • otroške bunde • žensko, moško in otroško perilo Želimo vam vesele božične praznike ter zdravo in zadovoljno novo leto! t. 'L J A, S/ff0 proizvoduthit^ovsko podjetfe z aajpestrejšo. 'JI ':ii LlJ najugodnejšo in največjo .i ponudbo pohištva v Pomrnju y(i JRIUM POCMETJE ZA PROIZVOONJO STORITVE IN TRGOVINO 'I I, T' t t J m i J i d I E L O 1 ■ i r I ’ ' I I I t -•■^k -d P I I K J 9' g I m ♦ * I h I, 'h l' " p * '■.Ll. ll (1* LJUTOMER Prešernova 28 Telefon ' in taks: 83 455 GORNJA RADGONA Cesta na stadion (pri lekarni) Telefon in faks: 63 111 KROG Murska ulica 27 Telefon in faks: 32 455 11 II I. Jlt ll fj •PA ' T ■ I • praznične cene • dostava na dom • montaža i I I |. .51 j| Bl^oslotLjcn božič I in avčno 199b! vestnik, 21. decembra 1995 41 (olicno^ovo letna prilaga I I I I ki I . ?? -if Koraki v varno . ji i if ;»l s'f.; prijazno 2jsano ta X ' ■ t MIREN BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO! I & ^sttoŽijo । j „5^ ,' izMo .^- i.ii'-l..^j.ls4 j »i.;i; •;;: jbS^^prss • '• •■••'• I I V; Je zašewk M aobe ^'dfjsvo^b, Mtit^se.2»£o-ziS žmjEt^KiaoG Življenjsku Z&vm^opdlnicc Tiiglav . s^i ?.iyii}ovitaŽ¥ecM^»n'^lectani ’ " 'pooj^mb«« yid!E^sis^t,'si:(1?nŠ«.t,;0^’%fet< ;*?a¥ :.Tj I 1. I zavarovalnica triglav i * ■ L ■jT bi^ §a®o©D Company Veičica d. ■b 0.0. L, M 49000 H. SOBOTAt Veičtea 4«, tab: 090/23 907. f«x: 31579 bnmijŠI I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO LETO 1996! 1 i ESCOtl XR3k t [1 ' 5 r'* I/ A I 42 vestnik, 21. decembra 1995 1 ožičnoiiovoletiia priloga OKNA - VRATA - SENČILA - POLKNA - ZIMSKI VRTOVI - OKENSKE POLICE NAJBOLJ ZAOKROŽENA PONUDBA ZA VAŠ DOM NOTRANJE OKENSKE POLICE /to se vselimo v stanovanje, so okenske police že vgrajene in največkrat o njih projektanti ne premišljajo dovolj. Police so zelo uporaben in delikaten element stanovanjske opreme. Le pomislite na cvetlične lončke, ki jih postavimo na notranjo polico okna in vam prostor obogatijo. Pri tem je treba vedeti, da rože zalivamo in mimogrede kane na potico kapljica vode. Lesena polica bo začela propadati. Zato v podjetju AJM ponujajo drugačne okenske police. POLICE WERZALIT So police iz vodotesnega monolitnega lesenega jedra in površinsko obdelane s poljubno pigmentirano tekočo plastiko. Polico do dolžine 5 m lahko dobimo v enem kosu, to pomeni, da ne bo stikov, ki bi lahko biti problematični. Širine teh polic so od 10 pa vse do 60 cm, s čimer smo kos tako rekoč vsakemu oknu. Pa ne te f novogradnjah, tudi pri obnovi starih okenskih polic bodo dobrodošle, saj s tako polico enostavno prekrijemo staro dotrajano okenska polico. Barv in vzorcev je veliko. Nekatere so imitacija kamna, druge lesa, nekaj je enobarvnih. Poleg radodarnih dimenzij torej še široka paleta barv. Vsem želimo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! k 1 I iit Strešniki J I mift MESNA INDUSTRIJA RADGONA G. RADGONA, LACKOVA 22 Izdelki za vaš okus 11 POLICE INTERPAL To so potice iz litega marmoria, ročno izdelanega materiala, Iti je prava mojstrovina. To je beton iz umetnih smol, sestavljen iz marmornega peska, barvnih pigmentov in akrilnih smol. Je izjemno odporen proti UV-žarkom, vremenskim vplivom in kemikalijam. Na voljo je gladko poliran ali površinsko strukturiran v sedmih barvnih različicah. Zaradi dobrih lastnosti je uporaba takih polic veliko širša in ne le za izdelavo okenskih potic. Dobrodošel bo za notranje in zunanje police oken, stopnišča in obloge za stopnice, stenske in talne obloge, vratne in okenske okvirje, krovne plošče radiatorjev, police za rože, plošče za pohištvene elemente in še kaj. ZUNANJE OKENSKE POLICE Kot smo že zapisali, se za izdelavo zunanjih okenskih polic zelo dobro obnese liti marmor interpat. Za vse, ki bi želeti cenejšo in enostavnejšo rešitev, pa bo dobrodošla informacija, da v podjetju AJM lahko dobite tudi aluminijaste zunanje police, katerih globine so od 5 do 35 cm, z vsem potrebnim dodatnim materialom za polaganje. ozBosmrniKi PROIZVODNJA - TRGOVINA EKPORT • IMFORT NA DEBELO IN DROBNO KOZJAK NAD PESNICO Za-62211 PESNICA TEL.: (386) 0621656-222,656-610, FAK; 0621656-161 I- Priporočamo vam obisk naših mesnic k - Gornji Radgoni - M. Soboti - Radencih - Moravskih Toplicah - Lendavi - Beltincih in drugje Vese! božič in srečno novo ieto! k ČE VAM STREHA PUŠČA, JO ČIMPREJ PREKRIJTE Z STOEtlA •BRAMAC' NOVIMI STREŠNIKI JE m>A, VARNA IN mVINA Bramac krasijo tudi dom Jožeta Slane v Bolehnečicih 4. VESTNIK Je dodelil Slanovi družini naziv NAJ... KMETIJA’95 za vzorno urejeno hišo. V severovzhodni Sloveniji je iz meseca v mesec več domačij pokritih s strešniki BRAMAC. VELIKA IZBIRA OBLIK IN BARV Za individualno oblikovanje lahko izbirate med tremi različnimi modeli in štirimi barvami strešnikov Bramac. Tako bo streha čisto po vašem okusu, prilagojena arhitekturi vaše hiše, okolici in pokrajini. Z BRAMACOM BOSTE DOBRO POKRILI VSAKO STREHO “ že od nekdaj je streha za človeka pojem varnosti, Pod streho se počutimo varno, to se danes v primerjavi s preteklostjo ni prav nič spremenilo. In upravičeno smo pri kakovosti strehe zelo zahtevni, kajti od vseh delov stavbe je prav streha izpostavljena največjim . obremenitvam: vročini in mrazu, dežju, I snegu, ledu, toči in neurjem. Ravno v skra- S jnih vremenskih razmerah se izkaže, kako zelo pomembna je zanesljiva streha. Toda streha je veliko več kot le nujno potrebna zaščita prebivalcev, saj odločilno vpliva na ce- Hk lotno podobo hiše. Konstrukcija, oblika in II barva strehe naj se harmonično vključijo v K! okolico in pokrajino, F Streha Bramac izpolnjuje večino naštetih za- ' j htev. Naše 30-letno pisno jamstvo za kakovost in odpornost materiala proti zmrzali je H samo eden od dokazov. | II ji* (“1 STREHA S SISTEMOM Priključki in prehodi so kritične točke na strehi. Zato imamo za vsak detajl strehe, ki si ga lahko I zamislite, natančno dimenzionirano sistemsko rešitev. Skupaj z vsemi našimi modeli strešnikov I dostavimo opremo, ki se po obliki in barvi popolnoma prilega strešnikom. To pomeni dodatno varnost pa tudi gospodarnost, kajti polaganje je hitro in preprosto. O VSEM SE LAHKO DOGOVORITE PO TELEFONU Vaši svetovalci pri graditvi - najsi bo to arhitekt, projektant, trgovec z gradbenim materialom ali krovec - poznajo streho BRAMAC. O vseh podrobnostih se''pogovorite s strokovnjaki, ki jim zaupate, pokažejo naj vam vse izdelke iz sistema BRAMAC, Poleg tega vam je na voljo izjemna in brezplačna storitev - naš računalnik, imenovan / DAČO, vam bo izdelal ponudbo na podlagi / vašega gradbenega načrta. Če gradbeni načrt predložite svojemu svetovalcu ali ga / pošljete neposredno nam, vam bo naš DAČO izdelal popolno ponudbo. I I J i To, da se v Sloveniji že več kot 25.000 lastnikov hiš počuti varne pod streho BRAMAC, je gotovo prepričljiv dokaz. Bramac, d. o. o., Dobruška vas 45,68275 Škocjan, tel.: (068) 322 007, telefaks: (068) 76 290 4 3 E vestnik, 21, decenobra 1995 43 ^ožičvio-novoletna priloga I f if. POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOV ' /■ ■ ■' I- . uniVGn/AL univEn/nL i"'?' Forte 64 - nov dosežek pri razvoju traktorjev UNIVBRSAL, najsodobneje zasnovana varnostna kabina, sinhroniziran menjalnikdS + 3), izboljšan zavorni sistem, ojačana hidravlika, dve hitrosti kardanske gredi, sistem WKS za lažje in hitrejše priklapljanje priklju^ov ... in še mnogo drugih izboljšav. T 64 ATRAKTIVNA CENA S 3-ODSTOTNIM PROMOCIJSKIM POPUSTOM. SAMO V DECEMBRU! POPUST 40,000 SIT I AUI iBREZPLAČNE " ZRAČNE * K P, .1 ZAVORE •4^ ' t »t ■7 BOŽIČNO : DANILO (ne velja za FORTE) * STARO ZA NOVO * LIZINO NA a LETA i jliliTiT c Želimo vam vesele božične praznike in veliko uspehov v letu 1996! POSOJILO: 20-odstotni polog, odplačilo * ZELO UGODNO. _ _ od 1 do 3 let, D + 10,8-odstotna obrestna mera * NEKATERI MODELI V ZALOGI I i: OB NAKUPU TRAKTCBJA ZAHTEVAJTE OBIGIHAUlO GARANCIJO TRGOPREVOZA. akumulatorji in gume izkoristite priložnost in POKLIČITE: trgovsko in proizvodno podjetje Tn^ArKL rvi «2230 LENART, Ptujska cesta 16, SLOVENIJA * __ en,« TO,« CIB ftl I TO"! TEL (062) 724 604,724 616 ALI 723 509, FAKS (062) 724 617 M ' - j o p T I K A Povsod, tudi na počitnicah skrbi za vače oči in vač vid, l^isi da so vač stalni spremljevalec očala ali potrebujete le začčito za oČi pred soncem, na smučanju ali pri drugih športih. Tudi ko s fotoaparatom zabeležite počitniške trenutke ali bi jih zabeležili, pa nimate filma... takrat je tu ABA optika ■ foto. Murska Sobota, Trinica in Lendavska S Vesel božic in srečno novo leto! izolirka Industrija izolacijskih materialov, Ob železnici (8, 61110 Ljubljana, tel.: 14 03 096, telefaks: 445 182 PRIJAZNA DO VAS IN OKOLJA že/i vsem prijateljem in poslovnim partnerjem srečno in uspešno leto 1996! IZOTEKT IBITOL STIROPOR W ZLATAESTVO FIRIDANČ- PRAVI NASLOV ZA t \1 MODEREN IN POCENI NAKITi f Nakit po naročilu. GRAM ZA GRAM. Sporočamo tuw, oa smo se meseuu v Slovensko 18 (ptEJ SEMENARNA NASMOTI BLAGOVNICE P0T«05nIk}. Vsem svojim strankam SE ŠE NAPREJ TOPLO PRIPOROČAMO! tel.: 069 / 23 243 KO NE BOSTE VEDELI 9 KAJ PODARITI - NAKIT PO VAŠI Žn JI PRIJETEN BOŽIČ IN USPEŠNO, SREČNO NOVO LETO 1996! vestnik, 21. decembra 1995 44 I h lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c. 32 NOVOLCTNI POPUST -10% ZA POHIŠTVO IZ MASIVNCGA l€SA -5% ZA STAVDNO POHIŠTVO LAPA CENTER * AVTOTRGOVINA _________________________ 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel.: 062/640 540 f‘]‘] od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. NAJVECA SAUm VOZU. LADA V SLOVENUl AVTOMOBILI V ZALOGI * OBRESTNA MERA ŽE OD R* f * NAJUGODNEJŠA POSOJILA, BREZ POLOGA, TUDI ZA RABLJENA VOZILA DO 9 LET * STARO ZA NOVO * NAJUGODNEJŠI LIZING. tudi za PODJETNIKE in KMETOVALCE l-ADA SAINUUIA <300/3V samo 980.000SIT. Mesečni obrok san« 9S.OOO SIT. * rAzemi deli * avtomahanlka * avtokleparstvo * vulkanizervtvo OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. MOBIAŠČEHI PRODAJALEC IH SERVISER ll-inHA TRADICIJA Borut JagodK VELJA OD 12. 12. 1995 DO 13. 1. 1996 v TRGOVINAH LIP BL€D NA BL€DU IN MURSKI SOBOTI - 5% ZA GOTOVINSKO PLAČILO -UGODNA POSOJILA DO 2 let - temeljna obrestno mero +1% Lip trgovina Bled, d. o. o. 64260 Bled, Ljubljanska c. 27 IVKJRSKA SOBOTA Trgovina Lip Bled, Cvetkova 1 a, telefon: («69)22 941, 22 942, faks: 22 942 PRODAJAMO PO NAJNIŽJIH CENAH: • tehtnice: elektronske, laboratorijske, mehanske, živinske in mostne • registrirne blagajne vseh vrst • REHNINGHAUS - salamoreznice, mline za meso, žage za kosti • nakupovalne košarice in žično opremo za trgovine SERVIS IN POPRAVILO Tmmjc ŠTRAKL DUŠAN UficA ob kanalu 22 69000 Murska Sobota Telefon (069) 32A86 IMAMO POOBLAŠČENI SERVIS ZA NAŠ PRODAJNI PROGRAM Do konca leta od 7 do 15% popust za nakup trgovinskih elektronskih tehtnic! Vsem bralcem in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto 1996! d A ^MUSICM Mshoe TRGOVINA IN PRIREDm« • td./fiuo (069) 32 465 J ARHITEKT {llTLlg AVCO^EAVi^ BRATONa ŠKAFAR Ta0'ON;422&3,42284 POSOJIIA ZA NAKLP VOZIL immiLr Letna obrestna mera že od R + 5 % iiisSJ ■TV tt'»V ■If ' -- -Tinrii”^ t*o*Ha*igaB! -RCNAULTSriVEZEOO___ -RCbUULTCUOBCItOP___ - RENAULT 19 ADA«O________ • RDMAULT LAGUNA RT U_____ - RENAULT EMPRESS KOMBI MESEI - RENAULT TRAFIC KOMBIBUS _____________________12AMDEM _____15.208 DEM ---------------------21.171 DEM ---------------------32.234 Dhl 18.966 DEM $ S-ODSTOTNIM DAVKOM 32.392 DEM 8 5T1DST0TND1 DAVKOM MOŽNOST NAKUPA VOZILA PO SISTEMU STARO ZA NOVO! PRODAJA RCZERVNin DELOV - SERVIS - VSA DRUGA POPRAVILA DELOVNI CAS: OD 730 DO n.OO PJ OD 12.00 D01600, OB SOBOTATI D012.00. VESOE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPESNONOVO LfEOKHKi! AVrOCENmt SKATAR, INDUSTIHJ&KAA LENDAVA TOETON; 77 5S«, 75 627 GOSTOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM SE ZAHVAUUJEMO ZA SODELOVANJE IN 'ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! s 1 ■ ' ! 1 h f AUTOCOMMERCE INFORMACIJE IN PRODAJA AC Murska Sobota, Kocljeva 5, Eei- (069) 2i S JO Mprrpdp*?-Rpn7 faks: (069) 21 758 DCIIZ POSLOVNIM PARTNERJEM IN KUFCLM MIREN SmČ IN SREČNO NOVO MIO! u HONDJV GORNJRADGONA •J I pop U I I I 69250 Gornja Radgona, Jurkovičeva 5-9 Tel.t (069j 61 321, fakst (069) 61 039 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1996! J iii’> i? h- 1 ■ Ai. «■ s« tl? i ■tt I I 1"'•. 7 7^ (i u rhbiaui, S u biči (f. mmč 1 fl J/ bčitema, I ii ioitk (NK&. 1 vestnik. 21. decembra 1995 47 o 1 .Podariite o o svojim <* 1 4 « naj dražjim, kar jim najibolj želite O velijko O pavja. I e h I I I Težko je z besedami opisati tisti posebni trenutek, ko se po nestrpnem odpiranju daril v Vas zazro presenečeni pogledi. Ko spoznate, da ste nekoga zares osrečili. Ko ste podarili pravo darilo. Zato verjemite; nekaj zelo lepega se Vam bo zgodilo, ko boste svojim najdražjim tudi podarili, kar jim od srca najbolj želite. Veliko Zdravj, la. Akustimulator in Energijska majica sta zelo pozorni darili. Dovolj je, da pomislite, kaj bi Vam pomenilo, če bi dobili v dar, kar bi si najraje podarili sami. ]Rras€ življeBijia. je v samik, w J Brod 32, 68000 Novo mesto, tel 068 523 615 Akustimulator je klinično preizkušeno, registrirano pomožno zdravilno sredstvo, ki se ga je prijelo ime družinski zdravnik". Izjemno učinkovit Je pri zdravi)«^u povečanega krvnega pritiska, obolenjih hrbtenice, dihalnih organov, sladkorne bolezni ... deluje tudi preventivno, saj učinkovito odpravlja povzročajo bolezni, premaguje stresne situacije m ihično stanje. Zaradi številnih m AkustimuUtor blokade, ki izboljšuje psihično fitanje^ .i številnih pozitivnih učinkov ga 'ablja vsakoo, ne gJede na starost lahko, razen majhnih otrok uporablja vsakjo, ne gJede na starost ah spol. Zato je namenjen celi Jružini. JBnerciiska majica je popolna svetovna novost Številna testiranja so pokazala, dajo l^ko uporabljajo vsi, tako vrhunski športniki m rekreativci, kot tudi tisti, lu so vs^odnevno izpostavljeni stresnim situacijam« ki jtm manjka koncetracije, in ki bi si radi izboljšali energijsko stanje telesa. Energijska majica učinkovco dovaja viijhio energijo, izboljšuje energijsko in psihično stanje ►cr povečuje koncentracijo, še posebej je namenjena mladostnikom. ki se 5 ukvarjajo s spor - ® soočajo z inteleki irtom ter dijakom ali študentom, ki se vsakodnevno Ltualtiimi izzivi. L ViUlisov nagradni kupon. Za vse« ki boste do 31.12.1995 na naš naslov (Vitalis. Brod 32, 6^00 Novo mesto) poslali izpolnjen nagradni kupon aJi kupili kateri koli Vitalisov izdelek, smo organizirali nagradno igro z zanimivimi nagradami. Žrebanje bo 6.1.19%. Spisek nagrajencev bomo objavili v dnevnem časopisju. Srečno. Želim, da mi brezplačno pošljete prospekt in cenik za: □ Akustimulator z Akusandali O Energijsko majico Ime in priimek: ____________________________________ Ulica: Kraj (pošta); aJi kupili I CREOriANSIALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21780 7 l Mm t i te i , l /JaL 71 * f t a ■ t I rj ii'i .i Hi ( I .1 .1 K 4 SE ODLOČATE ZA NAKUP OLJNEGA G0RILNIKA9 i I v OBIŠČITE NAS, V DECEMBRU IN KOVAČ JANUARJU BREZPLAČNA MONTAŽA! E OGREVALNI SISTEMI cl.0.0. MoravsI© ToplicG C>olga ulica 103 69221 pošta Martjanci Tel.: 069/48-428 Fax: 069/48-699 * vzdrževanje in servisiranje otjnib gorilnikov * imamo pooblaščeni servis za gorilnike Weishaupt, Riello, Baltar, Libela, 0lymp • izbirate lahko med cisternami za oljCt sobnimi termostati, avtomatiko Seltron • opravljamo montažo na podlagi predračuna » enoletna garancija za delo in opremo... p* Hj za regulacifo ogrevanja p VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1996! f "tt I vestnik, 21. decembra 1995; Ob izteku starega. r pričakovanja novega I Minili so tisti časi, ko smo bili edini in smo brez posebnega truda množično dobivali naročila za oglase. Zdaj je prednost Murskega vala in Vestnika v tem, da se dokazujeta z Medianinimi podatki, katerim naročniki verjamejo. Postavljena sta v čas i 1 in prostor, raziskano je, kdo so njuni bralci in poslušalci, preverjen je njun doseg. pil T VESTNIK je. v letu '95 najbolj bran časopis v severovzhodni Sloveniji, prebira ga 54 odstotkov vseh družin v tem pmrstoru. Vsi dn^ dnevniki, tedndri ali revije imajo mm^ man^i thlež naročnikov. V primerjavi s slovenskimi regionalnimi časopisi je r Vestnik na trenem mestu, v povprečju ga prebira devetdeset tisoč bralcev. MURSKI VAL je petič zapovrstjo najboljša slovenska regionalna postaja, ki jo dnevno v povprečju posluša več kot 93.000 poslušalc&)>. Je najbolj poslušana regionalna postaja na Slovenskem in ima najzvestejše poslušalce. I J Nadpovprečno I dobra poslušanost I in branost Murskega vala ter I Vestnika nista samo rezultat dobrega I novinarskega dela, | njuno programsko I zasnovo oblikujete I tudi vi, spoštovani I poslušalci oziroma I bralci. J Za to sta vam obe I redakciji tudi I hvaležni. I I .2-, f. H J ■t; ■ I Murski v^l in I Vestnik trži VEIŠEPA, agencija za trženje. I Zaupala sta ji I svojo sedanjost in prihodnost. j I Pri VENERI se zavedamo, da je I slovenski medijski prostor preobremenjen in da je ključ preživetja medija v okolju, kjer deluje, ter v trženju. Pri slednjem brez intenzivnih in stalnih tržnih nastopov, osebnih stikov ter aktualne ponudbe nikakor ne gre. SPOŠTOVANI POSLOVNI PARTNERJI, v letu, ki prihaja, se bomo pogosto videvali. Zavedamo se namreč, da je vaš kos kruha z našo pomočjo lahko večji in težji. Mi se bomo potrudili! Vesele praznike in uspešno novo leto vam želi 11 t-. ■ Mercator - Mip Ptuj trgovsko In proizvodno podjetje d.o.o. PRODAJNI CENTER V LENDAVSKI ULICI V MURSKI SOBOTI 1 I M 28. decembra ob i: ! 12.00 veliko nagradno žrebaive kupcev! ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN VESELO, PREDVSEM PA ZDRAVJA POLNO LETO 1996L