Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometcrgasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec-Borovljc. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 27. september 1957
Štev. 59 (804)
Ne more biti rešitve mimo in preko nas
Osnutek zvezne vlade za ureditev manjšinskega šolstva na Koroškem in dodatnega slovenskega uradnega jezika pri sodiščih v izvajanju člena 7 Državne pogodbe, ki ga še vedno kljub slovesnim ministrskim zagotovilom nismo prejeli oficielno na vpogled, je že po vsebini, kakršna je delno razvidna iz tiska, povzročil zaskrbljenost ne le nas koroških Slovencev marveč tudi mnogih avstrijskih demokratov in sploh vseh, ki so jim pri srcu obstoj slovenske manjšine na Koroškem in mirno sožitje narodov v osrčju Ev-rope.
Zato je povsem razumljivo, da je tudi vlada FLR Jugoslavije izrazila avstrijski vladi svojo „resnc zaskrbljenost“ in ji sporočila, da je nadaljnje vztrajanje na tem zakonu pripravno, da povzroči motnje v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo.
Jugoslavija je doslej vedno poudarjala, da na pravice svojih manjšin v Avstriji gleda kot na barometer svojih odnosov do naše države, ni pa napravila doslej podobnega uradnega koraka. Prav to dejstvo daje zadnjemu diplomatskemu koraku še poseben po-nien. In brez dvoma ni slučaj, da je sporočil stališče svoje vlade našemu odpravniku poslov v Beogradu namestnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler, ki mu je položaj naše manjšine znan še izza časa mednarodnih konferenc in mu je poznano predvsem tudi postavljanje avstrijskega zunanjega ministra Gruberja, ki je vedno spet prikazoval dvojezično šolsko ureditev na Koroškem kot vzor in primer, kako širokogrudna je naša država do nas koroških Slovencev, in ki se je pozneje na svojem obisku v Beogradu v imenu avstrijske vlade priznal k načelu, da je treba manjšinsko vprašanje rešiti „v duhu prijateljskega sodelovanja“.
Tem bolj nerazumljiva je zato reakcija avstrijskega tiska na ta korak Jugoslavije, ki je popolnoma v skladu z zgodovino reševanja našega vprašanja po drugi svetovni vojni m ne nazadnje z dejstvom, da je Jugoslavija tudi podpisnik in s tem partner avstrijske Državne pogodbe. Še posebno pa izbija na dan vsa nedoslednost te čudne reakcije av-trijskega javnega mnenja na ta korak v primerjavi s koraki naše države za svojo manjšino na Južnem Tirolskem. V isti številki, ko Piše o jugoslovanski demaršt in smatra osnu-tek za demokratično rešitev, piše na primer »Arbeiter Zeitung" k izvajanju Pariškega sporazuma od strani Italije: „Malenkostni in bornirani šovinizem lokalnih oblasti tolmači Po vojni sklenjeni sporazum med Avstrijo in Italijo, tolmači, boljše rečer.o, vrzeli tega sPorazuma tako, da s tem tolmačenjem zamenjuje Južnim Tirolcem življenje; in v Rimu imajo čisto drugačne skrbi kot da bi v smislu evropske demokracije nastopili proti tem šovinistom.“
Tako se dogaja, da je Južna Tirolska leta Sem spet predmet besednega spora, ki obremenjuje odnose med obema državama in kljub temu ne vodi k cilju, za katerim stremijo Južni Tirolci in ki bi ga moral zagotoviti Gruberjev — De Gasperijev sporazum: da bi Južni Tirolci na svojem strnjenem ozemlju ne morali biti manjšina marveč bi uživali Polno in resnično avtonomijo, do katere imajo od Italije priznano pravico.
Š7 tej situaciji je našel vicekancler dr. Pit-termann pravo državniško besedo: Sporazumevanje! Mi Avstrijci in vi Italijani, je de-im, sodelujemo že leta na sporazumevanju med evropskimi narodi, na združitvi Evrope. ' okažimo, da pošteno mislimo, dajmo narodom Evrope primer! Zedinimo se tam, kjer je tazlično mnenje med nami, sporazumimo se v Južnem Tirolu!
Podobne državniške besede so padle ob 'jruberjevem obisku v Beogradu, ko je bilo rečeno, da naj se v manjšinah ne gleda element, ki sazdvaja, temveč element, ki zdru-zuje narode sosede, in da je treba manjšinsko vprašanjc reševati „v duhu prijateljskega sodelovanja".
Reševanje potom predvidenega osnutka
rez dvoma ni ne pot prave državniške be-[ede dr. Pittermanna, ne demokratičnega načela, ki je yn0 postavljeno v Beogradu. Ta P°t ni nič drugega kot pot malenkostnega
°fniranega šovinizma, ki jo v Avstriji ne •ffeljavljajo le lokalne oblasti marveč jo hoče
°kalnim šovinističnim skupinam (ne ob-
astem!) na ljubo uveljaviti s predmetnim
Gradiščanski Hrvati za tesne stike s koroškimi Slovenci
v skupni borbi za narodnostne pravice
V Velikem Boirištofu ie imelo zadnjo nedeljo, dne 22. t. m. Hrvatsko kulturno društvo', edina, narodna organizacija - gradiščanskih Hrvatov, svoj letni občni zbor. Predpoldan so se zbrali zaupniki iz vseh hrvaških vasi z izjemo* le treh krajev — na delovnem zasedanju in so obravnavali narodnostni položaj hrvatske manjšine ter organizacijsko! stanje' Hrvatskega kulturnega društva. Po temeljitem referatu predsednika HKD, prof. Bele Schreinerja, ki je prikazal politično, kulturno' in gospodarsko stanje hrvatskega naroda v Avstriji, njegovo' nacionalno- ogroženost in pravice izvirajoče iz 7. člena Državne pogodbe, in pol poročilu podpredsednika HKD, okrajnega šolskega nadzornika Stefana, Zvonariča, se je razvila! živahna diskusija krajevnih zastopnikov. V njej je prišla do izraza Velika, zaskrbljenost nad pojavi, ki ogrožajo' narodnostni obstoj gradiščanskih Hrvatov in, so V marsičem podobni pojavom pri nas, na Koroškem. Tako' tudi na Gradiščanskem pobirajo* razni šovinisti podpise proti hrVatskemu jeziku v šoli in posebno' V cerkvi in se vrši vsestranski pritisk na socialno* odvisne in gospodarsko šibke* pripadnike hrvatske narodne skupine. Na, drugi strani pa so*
Na zasedanju OZN:
Sovjetski predlogi v
Dosedanji potek 12. zasedanja Generalne- skupščine OZN, ki se je začelo prejšnji teden V New Yorku, je bil bolj miren kot soi prvotno' pričakovali. Po izvolitvi novozelandskega delegata Leslie Munra za' predsednika tega, zasedania ter soglasnem sprejemu Malaje* V OZN, ki šteje s tem 82 članov, se je začela splošna razprava,, v kateri bodo voditelji delegacij vseh včlanjenih držav povedali svoja mnenja o svetovnih problemih, zlasti o razorožitvi, oi nemirih na Srednjem vzhodu, o alžirskem, in ciprskem vprašanju, o rasnem zapostavljanju v južnoafriški uniji, o potrebi gospodarske pomoči slabo* razvitim državam in še* o drugih vprašanjih, ki jih obsega začasni od plenuma odobreni dnevni red:.
Med prvimi delegati, ki so' doslej posegli V razpravo je govoril ameriški zunanji minister Dulles, ki je* pozval sovjetsko vlado', da sprejme1 zapadite predloge za razorožitev. Med' drugim, je obto-
osnutkom zvezna vlada sama. To ni nič drugega kot pot Little Rocka v Ameriki, kjer hočejo preprečiti skupni pouk dveh ras. pri nas pa bi radi preprečili celo skupni pouk otrok iste rase, ker v glavah nepoučljivih šovinistov še vedno ni zamrl sen o višji germanski rasi.	,
Koroški Slovenci se nikdar ne bomo sprijaznili z rešitvijo, ki gre mirno naših stvarnih predlogov, mimo nas in preko nas upošteva le težnje tistih, ki v času svoje samo vlade niso nikdar poznali in priznali demokratičnih pravic, na katere se danes sklicujejo. Mi vemo, da so naše zahteve pravične in demokratične, da v naši pravični borbi ne stojimo sami in da niso z nami le sorodni jugoslovanski narodi, marveč vse demokratične sile v svetu. Prepričani smo, da Little Rock in podobni poskusi ne bodo zmagali, marveč bodo zmagale tiste sile, ki se borijo za sporazumevanje med narodi in za mir v svetu. Te sile pa zagovarjajo enakopravnost narodov in ne njihovo raznarodovanje. Sam generalni sekretar Inštituta za odnose z inozemstvom, naslednika zloglasnega Inštituta za nemštvo v inozemstvu v Stuttgartu, dr. Thier-felder pravi, da bodočnost ni v raznarodovanju in tlačenju jezikov marveč je bodočnost v znanju, priznanju in priučenju več jezikov!
krajevni predstavniki vedeli povedati tudi o razveseljivih prikazih odločne narodne odpornosti in o ponovnih manifestacijah narodhe zavesti, ki je prišla do' izraza posebno pri nabiranju članov za HKD. Z določenimi sklepi za, delo- V bližnji in daljši bodočnosti so zaključili opoldan brez dvoma! uspešno' delovna zasedanje.
Na manife-stativnem popoldanskem občnem zboru se je zbrala nad, tisoč ljudi. Med! njimi je* bilo' videti tudi bivšega deželnega glavarja, sedanjega predsednika gradiščanskega! deželnega zbora in predsednika! gradiščanske trgovinske1 zbornice Lovra: K a r a 11 a: in, deželnega poslanca Franja! Leopold a, ter zastopnike HKD na Dunaju. Zaokrožena* med: nastope, pevskih zborov in folklornih plesnih skupin so bila poročila funkcionarjev. Po finančnem poročilu je predsednik prof. Bela, Schreiner V poročilu o delu v zadnjem letu jasno* orisal narodnostni program gradiščanskih Hrvatov in apeliral na oblasti, naj končno' tudi gradiščanskim Hrvatom dajo pravice*, ki jim grejo* po členu 7 Državne* pogodbe. Ko* je poročal o stikih, ki jih je imelo HKD v zadnjem letu na pobudo koroških Slovencev s slovenskima osrednjima organizacija-
ospredju zanimanja
žil Sovjetsko zvezo', da se vmešava v notranje zadeve dlržav Srednjega, vzhoda;, glede atomske oborožitve pa je dejal, da bodo! ZDA opustile Vse nadaljnje poskuse, če boi SZ pristala na zračno kontrolo*.
Posebno' pozornost je zbudil govor, ki ga je imel sovjetski zunanji minister Andrej Grotnikol. Dejal je, da Sovjetska zveza! namesto! tekmovanja v oboroževanju predlaga tekmovanje V preobrazbi narave* in podrejanju njenih sil volji in miroljubnim interesom človeštva,. Kot glavno' nevarnost za mir je označil Vojaške bloke, zlasti SeVemoatlanski pakt, ki ogroža, ne samo* socialistične marveč tudi druge države. Glede vojaških oporišč v tujih deželah je dejal, da povečujejo nezaupanje' med1 državami. Poudaril je, da bo' SZ skrbela za svojo' Varnost, dokler ZDA. Velika Britanija! in druge' dežele Atlantske zveze ne bodo' hotele skleniti sporazuma o razorožitvi ter o' jedrskem orožju. SZ je pripravljena umakniti svoje sile iz, držav Varšavskega pakta pod* pogojem, da, tudi zahodne sile umaknejo' svoie čete iz zahodnoevropskih držav. Gromikoi je obso-dil politiko hladne* Volne ter poudaril, da se pred: sVet postavljata dve* možnosti: trden mir na podlagi sodelovanja vseh dežel ne glede na njihove družbene* sisteme* ali pa strah pred atomsko' Volno.
Gromiko* ie predložil Generalni skupščini tri resoluciie'. v katerih SZ med drugim predlaga,, nai se atomske Velesile obvežejo. d'a bodo' V orihodniih petih letih opustile uporabo iedrskega Orožja:; na;j bi za, dve do tri leta prepovedali Vse* voia-ške iodrske poskuse*; nai bi načela koeksistence proglasili za Osnovo mednarodnih odnosoV; nai bi bili raz,goVo'u' razorožit-vene komisije OZN V bodoče iavni. Z ozirom na to, da zahodne sile ne* nristaneio na široko razorožitev, je Gromiko' predložil tudi podroben načrt S7. za delno' razorožitev, ki nai bi io nadzirala, posebna komisi in Varnostnega sveta .
Stvarni sovjetski predi oni so' napravili v skupščini močan vtis in bodo' po mnenju političnih opazovalcev deležni podpore mnogih delegacii, zlasti pa tistih dežel, ki so* se že doslej protivile atomski oborožitvi in jedrskim poskusom.
ma, je poudaril potrebo po še tesnejših stikih v skupni borbi za narodnostne pravice in predlagal stalen odbor za stike s koroškimi Slovenci, kar so navzoči z navdušenjem odobrili. Na občnem zboru je bilo tako razgibano' razpoloženje, kakršno je med gradiščanskimi Hrvati po izjavah prisotnih starejših borcev za narodnostne pravice le redko' in se je* popolnoma ujemalo z geslom, občnega zbora »Ne damo se!« Odločno so zahtevali pri uresničevanju člena 7 predvsem upoštevanje predlogov manjšine same in to zavednega dela in ne tistih, ki se imenujejo Hrvatje samo tedaj, kadar gre za borbo proti Hrvatom.
Podpredsednik, okrajni šolski nadzornik Zvon ari č, je v izčrpnem pregle-
Diplomatski korak Jugoslavije za pravice koroških Slovencev
Iz Beograda je APA predvčerajšnjim objavila vest, da je namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Bebler, ki nadomestuje odsotnega zunanjega ministra Popoviča, V ponedeljek poklical k sebi avstrijskega odoravnika poslov dr. Linharta in mu sporočil, da je novi šolski zakon za jezikovno mešano ozemlje Koroške povzročil v Jugoslaviji re®"« zaskrbljenost. Nadalje vztrajanje na tem zakonu, ki je kot osnutek predložen avstrijskemu parlamentu v odobritev, je dejal dr. Bebler, bi lahko povzročilo motnje v odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo.
du zgodovine gradiščanskih Hrvatov prikazal njihov doprinos na kulturnem področju in še posebno' njihov doprinos v obrambi Avstrije, ko so prelivali kri proti Turkom in na raznih frontah za avstrijsko domovino. Zato' pa je tudi zahteva po priznanju njihovih pravic utemeljena in bi morala biti izpolnitev sama po sebi umevna.
Občni zbor HKD je- V imenu koroških Slovencev in posebej v imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pozdravil predsednik ZSO dr. Franci Z w i t-t e r in poudaril potrebo skupne borbe obeh narodnostnih skupin za narodni obstoj. Ta potreba temelji na skupnih interesih obeh manjšin v Avstriji, ki nam je domovina, in na! skupnem izvoru, ki nas kulturno povezuje z našimi narodi v Jugoslaviji. Zaradi te naše kulturne povezanosti nas stalno: napadajo' in dolžijo- nelojalnosti, toda mi nočemo podirati državnih mejnikov pač pa si prizadevamo, da hi končno padle umetne meje med narodi, ki živijo na isti zemlji in imajo' skupno domovino'. Združeno Evropo-, o kateri toliko govorijo, je treba ustvarjati tukaj na lastnih tleh in dati manjšinam, ki nočejo nič drugega- kot živeti kot enakopravne med enakopravnimi, pravice, ki jim grejo. Naša borba je pravična in demokratična in smo prepričani, da bo bodočnost dala prav nam in ne tistim, ki nočejo miru in sodelovanja med narodi. V tem smislu bomo koroški Slovenci nadaljevali skupno borbo z vami Hrvati za uresničitev člena 7 v korist naših manjšin, pa tudi v korist avstrijske države kot najbolj poklicani posredniki med avstrijskim ljudstvom in ljudstvi, katerim pripadamo po krvi, jeziku in narodni kulturi.
Pri valitvi je bilo ponovno izvoljeno dosedanje vodstvo- HKD, nekdanji večletni predsednik, znani kulturni delavec gradiščanskih Hrvatov, župnik Ignac Horvat pa je bil izvoljen za častnega predsednika.

25 let kmetijska zbornica za Koroško
V nekoliko skrajšani in strnjeni obliki objavljamo članek, ki ga je uredništvu „Slovenskega vestnika" poslal svetnik kmetijske zbornice za Koroško, g. Janko Janežič.
Minuli teden je kmetijska zbornica praznovala 25-letnico1 svojega obstoja. Ker spadajoi kmetije v Podjuni, Rožu in Zilji v območje te ustanove, je umestna, da izrazimo oib tem, za kmečki poklic goi-tova pomembnem jubileju nekaj misli.
Kot uvod v slovesnost so se v sredo-18. septembra zbrali v Celovcu vsi pre-zidenti kmetijskih zbornic Avstrije k rednemu zasedanju, na Večer pa je prezident Gruber ob navzočnosti ministra Thome, deželnega glavarja, Wedeniga in drugih gostov predal svojemu namenu od zbornice kupljeni in prenovljeni gradič Kra-stovic pri Celovcu, da boi v bodoče služil kot »Kmečki ljudski izobraževalni dom« (Bauerliches Volksbildungsheim). V četrtek po škofovi maši v stolnici so se zbrali Vodilni zastopniki kmečkega stanu ter gostje v »Domu glasbe« k slavnostnemu zborovanju. Prezident Gruber in zbornični direktor dr. ing. Stotter sta podala obširno poročilo' O' delovanju kmečke zbornice, o razvoju dela na raznih področjih, kot. predhodnike sedanje zbornice pa sta omenila »Kmetijsko družbo« v Celovcu in »Deželni kulturni svet«. Izvajanja, so potrdila, da je bilo pri trudu, snovanju in polaganju temeljev za uresničenje organiziranega kmečkega zastopstva v deželi v minulem stoletju nedvomno vloženega1 mnogo' poklicnega idealizma. Ob naštevanju zaslužnih ljudi na tem področju v času Deželnega kulturnega sveta, in sedanje zbornice pa bi bilo gotovo zanimivo Ve-deti tudi za imena prvih mož, ki so kot pionirji na ledini z največjim idealizmom pripravljali in zasnavljali, budili in razgibali v širino- misel, iz katere se je končno' porodila »Kmetijska družba« v Celovcu.
V tej prvi in važni dobi v razvoju kmečke poklicne organizacije so v spoznanju koristnosti in nujnosti časa skupno z drugimi zastavljali svoj trud tudi marsikateri možje, ki jim je tekla, zibelka, v slovenskih krajih Koroške. V Slomškovem življenjepisu navaja Lendovšek, da se je prof. Matija Ahacelj, rodom iz Gorinčič pri Št. Jakobu v Rožu, tedaj redni profesor na sedmi šoli v Celovcu, zanimal za kmečki stan in se s profesorskega polo-
GOSPODARSKI DROBIŽ
Izraelska trgovina močno pasivna
Izrael je v letu 1956 uvozil blaga v vrednosti 655 milijonov izraelskih funtov, in sicer 12 % več kakor leta 1955. Izvozil pa je blaga za 187 milijonov izr, funtov, tako da znaša pasivni saldo celih 468 milijonov izr. funtov. Glavni dobavitelji Izraela so Združene države Amerike, Zahodna Nemčija in Velika Britanija. Izvažal pa je Izrael največ v Veliko Britanijo', ZDA, Finsko in Belgijo.
Motorna vozila v Zahodni Nemčiji
V	Zahodni Nemčiji pride na vsakega 20. prebivalca en osebni avtomobil. Še pred letom dni je imel v tej državi avto samo vsaki 25. prebivalec. Skupaj je bilo v letošnjem juliju v Zahodni Nemčiji skoraj 2,500.000 osebnih avtomobilov. Ta država ima sedaj, če ne štejemo motornih koles, približno 6,245.000 motornih vozil.
Pridobivanje zlata in srebra v Jugoslaviji
V	zadnjih letih se je pridobivanje zlata in predvsem srebra v Jugoslaviji močno povečalo. Ti dve dragoceni kovini pridobiva v Jugoslaviji samo Srbija. Leta 1939 je proizvodnja zlata znašala 1000 kg, lani pa se je dvignila že na 1397 kg. Zlato gre v sklad Narodne banke. Močneje povečala pa se je proizvodnja srebra v Jugoslaviji. Leta 1939 so ga pridobili 1300 kg, lani pa že 85.846 kilogramov.
žaja vpisal kot učenec »tedaj začete posebne šole za kmete V Celovcu«. Leta 1820 je postal voditelj te prve kmetijske šole na Koroškem in s tega; položaja odločilno vplival na: razvoj kmetijstva V naši deželi.
Če je minister Thoma' priznal Koroški prvo mesto v brigi za. kmetijsko šolstvo, je pomembno Vedeti tudi to, kdaj že in kdo se je brigal in izražal težnjo za njegove prve piočeltkei. Vodilni ljudje med koroškimi Slovenci so desetletja stremeli za tem, da bi postala znanost in umno kmetovanje last čim širših kmečkih plasti in so že zgodaj skrbeli za izšolanje »potovalnih učiteljev« za podeželje.
Na proslavi so1 govorniki ponovno poudarili važnost poklicne in splošne izobrazbe kmeta,, da bo kos času V katerem živimo1. Ob Vrsti kmetijskih šol na: Koroškem, ki jih vzdržuje dežela odnosno država ali pa zbornica sama, znova zastavljamo vprašanje, kje je s strani dežele, države ali predvsem, od zbornice same, ki je po svojem značaju »pospeševalna ustanova« za kmečke poklice, poskrbljeno za dekleta in fante iz slovenskih dolin, da bi si mogli pridobiti znanje za obstanek in uspešno, prizadevanje na
svoji zemlji? Res je, da imamo' dve gospodinjski in v novejšem času tudi dve gospodarski šoli. Pa to, so privatne šole, ki ne dobivajo iz javnih sredstev nobene podpore. Tisoči kmečkih gospodarjev iz Zilje, Roža, Gur in Podjune so tako' primorani, da kot davkoplačevalci izvršujejo svojo dolžnost do države, dežele in kmečke zbornice, za šolanje svojih otrok za kmečki poklic pa, še dodatnoi plačujejo-svoj težko prisluženi denar. Bridka krivica ob pomembnem jubileju in spričo otvoritve novega, učnega zavoda za kmečko mladino' znova opozarja na, bolestno, rano mnogoletnega zapostavljanja!
Vsaj deželni glavar je v svojem nagovoru umestno iznesel prošnja na pristojnega ministra, d!a izposluje Več sredstev za kmetijstvo1, posebno za južni del Koroške, ki je zaostal. Poudaril je, da ni potrebno' samo razumevanje za zaostali del Koroške, marveč dejanska pomoč, ki jo že 40 let obljubljajo, ki pa, jo> je treba končno' že realizirati.
Na koncu članka se pisec spominja vseh svojih predhodnikov iz, naših krajev, ki so v 25-leitnem obstoju kmetijske zbornice kot izvoljeni mandatarji doprinašali k razvoju in napredku.
Novi radiooddajnik je začel delovati
V sredo je začel v Celovcu ob Vrbskem jezeru delovati novi 25 kW srednjevalov-ni oddajnik s frekvenco 584 kHz (513,7 m). Ta novi oddajnik je bil zgrajen namesto okoli 30 let starega celovškega 7 kW oddajnika v Št. Petru, ki je pravtako v sredo nehal delovati.
Za novogradnjo' oddajnika so se: odločili zaradi tega, ker stari oddajnik tehnično- ni več odgovarjal današnjim zahtevam, delno pa tudi zaradi tega, ker je poslopje, kjer jei deloval dosedanji oddajnik, kasarna in bo odslej naprej zopet služilo- vojaškim namenom. Gradbeni stroški za no-voi oddajno napravo- so- znašali okoli 3 milijone šilingov. Radio-oddaje soi se glede jakosti in čistosti mnogo izboljšale in je boljše sprejemanje programa, opazno prav tudi na slovenskem ozemlju Koroške, ker je kapaciteta, novega: oddajnika znatno večja.
Koroška razpolaga sedaj z dvema oddajnikoma, in sicer za prvi program in za. drugi program. Oba oddajnika imata po 25 kW.
Ker sta sedaj o-ba oddajnika v eni samf ustanovi, je tudi delo in poslovanje bolj racionalno-. Uslužbenci v dosedanjem oddajnem poslopju v Št. Petru bodo- zaposleni v novih po-slopjih.
Ob koncu vojne leta 1945 je bilo na Koroškem 5 radioo-ddajnih postaj s skupno-zmogljivostjo okoli 7,5 kW, sedaj pa že deluje širom, dežele 18 srednjevalovnih oddajnikov s skupno- zmogljivostjo- več kot 50 kW. K tem prideta še dva UKW-
oddajnika za 3. program., ki so- ju zgradili pred nekaj leti. Tako- se je število oddajnikov na Koroškem početverilo, kar je brez dvoma velik uspeh, skupna kapaciteta pa se je dvignila kar za sedemkrat. Koroška je sedaj zvezna dežela, ki razpolaga z največ oddajniki. In namesto-, da bi oddajali samo' en program, je sedaj že možno- ob različnih dnevnih časih sprejemati tri programe in je tako- izbira večja.
Ker pa so še vedno nekatera področja na Koroškem, kjer je sprejem, radijskega programa izredno- slab ali pa še splo-h nemogoč, ima, Radio Avstrija še nadaljnje načrte za, oskrbo tudi teh krajev, ki jim gore zabranjujejo- dober sprejem. V ta namen že- obstajajo- načrti za gradnjo ojačevalnih postaj na določenih mestih Koroške.
Preden pa bodo izpopolnili mrežo oddajnikov za srednje valove, bodo dogradili in vzpostavili mrežo- UKW oddajnikov. Še letošnjo jesen boi začela delovati oddajna naprava za UKW na Piramidi c-b Vrbskem jezeru. Ta naprava, bo- sestavljena iz dveh UKW oddajnikov po 10 kW, ki bosta oddajala 1, in 3. program Radia Celovec. Pozneje bodo' postavili UKW-oid-dajnike tudi v drugih predelih Koroške. Obstoja pa možnost, da bo že proti koncu letošnjega leta začel delovati tudi prvi televizijski oddajnik na; Koroškem, ki je pravtako- v gradnji na Piramidi. Omogočen bo dober sprejem televizijskega programa, tudi v naših krajih, kjer to doslej ni bilo mogoče, ali pa se je le zelo slabo videlo'.
Zahodna Nemčija bo podražila premog
Zaradi stalnega naraščanja potreb po večjih količinah premoga, s,e je Zahodna Nemčija odločila] za moderno' opremo1 premogovnikov, da bi na ta način, lahko-krila vse potrebe. Za, novo opremo premogovnikov pa so potrebne- velikanske investicije-, ki pa jih bodo delno krili z zvišanjem cen za premog. Tako bo- premog že s 1. oktobrom dražji. Ena tona premoga bo povprečno' 4,7 marke dražja, cene ko-ksa pa bodo- za 6 mark višje pri toni. Delno- pa, bodo premog podražili še s 1. aprilom leta 1958.
Podražitev premoga bo- prav gotovo-
ime-la za posledico1 podražitev drugih industrijskih proizvodov. Oblast skupnosti za premog in jeklo poroča,, da bodo potrebe p-o- premogu do leta 1960 narasle na 332 milijonov ton, leta 1975 p-a, na 362 milijonov ton. Sedanja kapaciteta, proizvodnje premoga držav, ki so- vključene v to- skupnost, znaša samo 285 milijonov ton. Za podražitev se je zaenkrat odločilo šest največjih premogovnikov v Porurju, kjer so na j večja ležišča premoga, v Nemčiji. Računajo s tem, da bo- podražitvi premoga najprej sledila podražitev železa in jekla,.
Stanje zaposlenosti na Koroškem
Koroški delovni uradi so imeli 15. septembra zabeleženih 1430 moških in 1301 ženskih brezposelnih. V prvi polovici septembra, je- število- brezposelnih nalahno naraslo in sicer za 190 oseb. V primerjavi s 15. septembrom lani je letos 125 brezposelnih več.
Delovni uradi pa, so objavili tudi statistiko o stanju zaposlenosti na Koroškem. Iz te statistike je- razvidno', da, je- bilo- koncem avgusta letos na Koroške-m zaposle-
nih 100.393 moških in 40.795 ženskih delojemalcev, skupno- torej 141.188. V primerjavi z lanskim letom pa je- bilo letos koncem avgusta, 56 moških manj in 1861 žensk več zaposlenih. Večja zaposlenost žensk gre predvsem, na račun zaposlenosti v gostinskih obratih. Več ženska delovne sile p-a je zaposlene tudi v trgovini, prometu in javnih službah. V kmetijstvu je letos zaposlenih 916 moških in 327 žensk manj kot lani.
Atene. — Ameriški veleposlanik V Grčiji George Allen je izjavil, da ZDA ne bodo'za kakršno-koli obljubo' ZN glede skrbništva, nad Ciprom, kar naj bi bila nekaka, začasna rešitev ciprskega problema,. Allen je še dejal, da je Velika Britanija dokazala, da je sposobna podpreti kolonialna ozemlja pri tem, da si izberejo svoje- lastne vlade. Sa,-moodločba je izvrstno' načelo', je dodal, toda so tudi primeri, ko- je le-to' škodljivo prav tako dobremu temeljnemu načelu o prijateljskih odnošajih s sosedi.
Bangkok. — Uradno so sporočili, da je novi predsednik tajske Vlade Pote Sarasin podal ostavko na sVolj dosedanji položaj generalnega sekretarja pakta za južno-vzho-dno Azijo — SEATO —. Do-izvolitve novega, generalnega sekretarja SEATO bo te po-sle opravljal William Worth, dosedanji pomočnik generalnega sekretarja.
Beograd. — Minister za obrambo ZSSR maršal Georgij K. Zukov bo 8. oktobra 1957 prispel na obisk V FLR Jugoslavijo. Povabil ga je V imenu jugoslovanske vlade državni sekretar za narodho obrambo, armadni general Ivan Gošnjak, ko se je bil mudil na; obisku v Sovjetski zvezi. Maršala Zukova bo med1 o-biskom spremljalo' več generalov, admiralov in Višjih častnikov sovjetske Vojske in mornarice.
Hanoj. — Kakor poroča agencija. Nova, Kitajska, sta, se Demokratična! republika Vietnam in Laos sporazumela, da bosta iz obmejnega področja Namkana z obeh strani umaknili svoje čete. Sporazum je bil sklenjen med! razgovori, ki so jih imeli zastopniki DR Vietnama in Laosa.
Damask. — Predsednik sirske republike Šukri Kuatli je izjavil, da so zahodne sile odgovorne za, poslabšanje odnošajev s, Sirijo. Na kongresu arabskih pravnikov je obsodil zlobno propagando in neresnične govorice- o- sovjetskih strokovnjakih v Siriji. Zahodne države pozabljajo-, da imamo v naši sredi tudi precej strokovnjakov iz zahodnih držav, je poudaril Kuatli. Želimo svobodo in pravico zase in za svet, zahodne sile pa to žele samo zase, je še dodal predsednik sirske vladei.
Tokio. — Policija je aretirala 25 ljudi, ki so nedavno- demonstrirali proti razširitvi nekega ameriškega, letalskega oporišča na Japonskem. Med drugim so demonstrante obtoževali, da sol med demonstracijo uničevali ameriško- premoženje-.
Ankara. — Bivši predsednik turške republike in predsednik ljudske repu-blikanslfe stranke Is,met Ineni je izjavil, da so spremembe volilnega zakona onemogočile vsako- praktično' sodelovanje med opozicijskimi strankami. Novi volilni zakon namreč prepoveduje ustanavljanje koalicijskih list in stranke so prisiljene imenovati kandidate v vseh volilnih enotah, v katerih imajo- svoje organizacije. To jim praktično- onemogoča,, da bi se umaknile v korist kake druge večje- stranke.
Pariz. — Na plenarni seji CK KP Francije so sprejeli resolucijo in objavili proglas francoskemu narodu, v katerem prvič jasno poudarjajo, da ima alžirski narod pravico na popolno samostojnost. Po mnenju francc'skih komunistov jei bistveno- vprašanje le to-, pod kakšnimi pogoji bo to- samostojnost dosegel: s pomočjo Francije, ali pa prot' njeni volji.
Oslo-. — Preteklo soboto je v 85. letu starosti umrl norveški kralj Haako-n-Na norveškem prestolu je bil od 52. lej ta. Nasledil ga bo- sin Olaf, ki bo- odslej naprej vladal Norveški kot Olaf VI.
London. — Pretekli teden so- se začeli največji vojaški manevri sil Severnoatlantskega pakta po letu 1953. N3 vajah sodeluje 200 ladij, 75.000 mornarjev in oficirjev ter 650 letal. Vaj "a področju med Veliko- Britanijo- in Nor-veško' so- se udeležile- plovne- eno-te Norveške-, Velike Britanije-, ZDA, Kanade. Francije-, Nizozemske, Portugalske in prvič enote zahodnonemške mornarice-

Štalenska gora odkriva koroško prazgodovino
Že devet let trajajo izkopavanja na Štalenski gori. Zanimanje za ta zgodovinski kraj iz leta v leto narašča. Vsako leto se množi število! obiskovalcev, leta 1948 jih je bilo še> komaj 500, dlot letos pa so jih našteli že 123.000. Leta 1948 soi pričeli s načrtnimi izkopavanji. Čim bolj so kopali tem bolj je raslo zanimanje za zasuto no-rijskol glavno' mesto' in je do danes doseglo izkopavanje tak razmah, da se pred obiskovalcem odkriva praVoi bogastvo' starega, gorskega, mesta. Štalenska: gora je postala] priljubljena, izletniška točka; številnih turistov iz tu- in inozemstva, ki kaj radi pridejo v našo prelepo deželo. Pomen zgodovinske1 Sta,tonske gore pa bo še nadalje Večji, čim bolj bodo prodrli v prihodnjih letih v skrivnosti mesta,, ki ga je stoletja, zakrivala! zemlja..
Ob zaključku letošnje sezone izkopavanja na Štalenski goiri je koroški Deželni muzej priredil tiskovno; konferenco' in ogled izkopanih objektov in spomenikov ter tako seznanil koroški tisk. z napredkom letošnjih izkopavanj. Dvorni svetnik dr. Moroi, direktor koroškega Deželnega muzeja, je v svojem; goVoru najprej orisal začetna poskusna izkopavanja, ter poi-udaril, da se je1 sistematično izkopavanje Pričelo! 1. avgusta 1948 in, to na pobudo koroškega deželnega glavarja, Ferdinanda, Wed,eniga in ravnatelja koroškega deželnega, urada, Newoleta; in: drugih ošebnol-sti. Uspehi izkopavanj so bili tolikšni, da koroška deželna; vlada vsako leto dovoli v svojem proračunu odgovarjajočo vsoto' za podporo izkopavanja: na Štalenski go-
Dunajska opera v letošnji sezoni
V letošnji sezoni bo dunajska Državna opera uprizorila največ žei znanih del iz svojega: železnega repertoarja;. V septembru jei bila premiera opere »Madame But-terfly«, ki jo je dirigiral Dimitriia Mitro-polulos. V oktobru bodo uprizorili Hoff-mannove pripovedke, v novembru pa je na sporedu baletna premiera, in sicer krstna izvedba; »Meduze« G. von Einema in »Čudežni mandarin« R. Bartoka. Herbert Karaj an bo' prevzel glasbeno vodstvo in režijo decembrske na novo naštudirane Wagnerjeve opere »Siegfried«. Tej operi pa bodo! sledile Mozartova »Čarobna piščal«, »Revizor« Verneia Egka, baletni večer Th. Bergerja in Igorja Stravinskega »Petruška«, nova uprizoritev Hindemitho-Vega, »Mathiasa« in na koncu sezone Stravinskega »Kralj Oidip«.
Tudi Voiksopera je že objavila letošnji program svojih premier. Te bodo: »Martha« Fr. Flotowa, Verdijev »Nabucco« ter malo znana Milockerjeva, opereta »Vi-ceadmiral«.
ri, ker se pač zaveda, da, je ta zgodovinski kraj velikega zgodovinskega in tujsko-prometnega pomena za, deželo. V svojem govoru je dr. Moro očrtal tudi veliko, požrtvovalnost številnih arheologov, inženirjev in laikov ter se jim zahvalil za vztrajno sodelovanje. Razen, tega se je za podporo! zahvalil tudi ministrstvu za prosveto, Zveznemu spomeniškemu uradu, Zgodovinskemu diruštvu za Koroško! in drugim.
Na zgodovinskih tleh so' razen tlorisov ter Večjih ostankov starih zgradb doslej izkopali tudi številne dokumente, spomenike, novce, Varilne peči ipd1.
Prof. dr. Egger, je označil delo v' letošnji sezoni, ki je trajala! od 3. junija do 18. septembra!. Zanimivo je biloi njegovo izvajanje na podlagi najdenih predmetov. Poudaril je, da: je na podlagi teh najdb
Skupina zahomških deklet in fantov je preteklo nedeljo sodelovala s svojima narodnima običajema ziljskim štehvaniem in visokim rejena pri nad vse- zanimivi ljudski prireditvi v Bohinju. Za vse ziljske mladince je bil izlet doživetje kot še nikoli.	**
V Bohinju, idiličnem gorenjskem turističnem kraju, obdanim s prelestnimi pokrajinskimi lepotami in planinskim svetom, je bila tradicionalna prireditev, ki jo vsako leto organizira Turistično društvo Bohinj. Malo! čudno ime ima ta prireditev, pravijo ji namreč »Kravji bal«. Da ne bo kdo' mislil, da na tem balu plešejo krave, ie stvar potrebno nekoliko pojasniti. Bohinjci imajo1 sočne planinske pašnike, kjer se živina v poletnih’ mesecih pase in; topo- razvije, v jeseni septembra meseca pa ie velika vrnitev planšarjev in planšaric ter lepo rejene živine s planin. Ob tej priložnosti ocenjujejo črede goved in posamezne živali, za nailepšo podeljujejo nagrade in izrekajo' zasluženo priznanje planšarjem in planšaricam. Dogodek proslavljajo' z godbo', pesmijo in plesom ter drugimi zanimivimi običaii, seve pa tudi z izdatnimi količinami za grlo in želodec.
Pri tej prireditvi, ki jo ne obiskujejo1 samo' iz. raznih krajev vse Slovenije', temveč tudi mnogi tujci, SO' tokrat sodelovali tudi naši Ziliani. Gorenjci so pokazali veliko zanimanje za koroške gosto:. Vsepovsod so plakati opozarjali na prihod z.a-homške skupine. Fantje in dekleta pa so tudi vsi srečni, kaiti kar so doživeli to' nedeljo, je bilo enkratno, deležni SO' bili prisrčnega bratskega, sprejema in, rekel bi, skoraj preveč zabave in veselja, tako
že uspelo precej prodreti do zanimivosti in skrivnosti življenjskih okoliščin tega mesta!. Tako na primer je izredno' zanimiv krožnik z značilnimi črkami — runami, ki se oddaljujejo! od grških in rimskih in kažejo sorodnost z benečanskimi runami, kakršne! so! našli že: v Ziljski dolini. Ra!-zen tega je polno različnih novcev — zlatih in srebrnih, ki nosijo' napise o rimskih in norijskih vladarjih.
Zanimivo je tudi to, da soi na Štalenski gori pod ostanki templja našli topline peči, ki pa, izhajajo žei iz predrimske dobe. O tem je poročal inženir Dolenz.
Delo!, ki jel doslej že rodilo! obilne sadove tako za: zgodovinarje' in, arheologe kakor tudi za pospeševanje tujskega prometa, V deželi, bodO' tudi V bodoče nadaljevali in na podlagi najdb nadalje proučevali skrivnosti koroške prazgodovine,
da niti ni čudno1, da soi ob razigranem razpoloženju ob povratku zamudili ponočni vlak na; Jesenicah.
Na prireditvi okoli hotela Zlatorog se je zbralo na, tisoče in tisoče ljudi, reka avtobusov in avtomobilov, med temi mnogo’ tujih, ni hotela usahniti in razvilo se je velikansko ljudsko slavje'.
Popoldanski spored, ali bolje povedano', spored!, ki je trajal do poznih nočnih ur, se je razmahnil v razgibano ljudsko Veselico, v' pravcato ljudsko rajanje1. Po pozdravnih in stvarnih nagovorih raznih predstavnikov, se je vse še bolj razživelo. Bohinjski oktet je prekrasno' prepeval narodne pesmi, domača folklorna; skupina pa je predvajala gorenjske narodne plese. Z zanimanjem je množica sledila šteh-vanju naših zahomških fantov, ki nekako' simbolično' predstavlja borbo koroškega ljudstva s sovražniki, v visokem reju pa so naši pari pokazali, kako so' nekdaj plesali naši predniki.
No in potem, ko SO' znani bratje Avseniki nad vse pridno igrali svoje poskočne polke in druge komade, ni moglo biti drugače, da so se noge kar same od sebe zavrtele V veselem plesu. V to' živahno vrvenje in življenje SO' se kajpak pomešali tudi naši mladinci in mladinke iz Zilje, plesali in veselili so. se do poznih ur, ko so že davno' mežikale zvezde pod jasnim nebom.
»Kravji bal« v Bohinju bo' ostal našim Ziljanom v trajnem lepem spominu, preživeli so' nedeljo med! ljudstvom, ki zna trdo prijeti za delo in zmagovati življenjske naloge, zna se pa ob dani priložnosti tudi iz srca in brezskrbno poveseliti.
Zahomčani na veliki ljudski prireditvi v Bohinju
Or. MIRT ZWITTER	j	37
lužna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici ltalijansko-avstrljskega sporazuma v Parizu)
Tudi po drugi svetovni vojni so' južno-brolski kmetje doprinesli svoj del v borbi za pravice manjšine. Že takoj po. razpadu nemške zasedbe in prihodu zavezniških čet v Južno. Tirolsko je bila obnovljena, spet nekdanja, »Kmečka zveza«. Njen predsednik je postal markantni Prane Innerhofer, poznani junak borb na Col di Lana,, preprost kmet, zaradi svoje narodne- trdnosti ponovno preganjan po' fašistih. V najožji povezavi s politično' stranko manjšine je Južnotirolska kmečka zveza zajela kmečke ljudi do zadnje gorske kmetije. Z mogočno. demonstracijo' Pod vodstvom, starega Innerhoferja so' tisoči kmetov 16. decembra 1947 v Bozenu Prisilili italijansko vlado k prvim ukrepom zal uveljavljenje' obljubljene avtonomije pokrajine in občinske samouprave. Notranje je njihova posebna skrb veljala Vsestranski obnovi in izgradnji kmečkega zadružništva,, ki je doseglo po. moči svoje organizacije in njenih gospodarskih uspehih zavidljivo višino, tako' d!a je daleč Prekosilo gospodarske organizacije kmetov predvojne in avstrijske dp.be. Po štiriletnem razpravljanju v Regionalnem svetu ter ponovnih zavrnitvah s strani centralnih rimskih oblasti so si južnotirol-ski kmetje priborili končno celo spet glav-
no. oporo: nedotakljivosti svoje zemlje: Od dne 29. marca 1954 naprej velja spet nov »Zakon o kmetijah«, ki ga je sklenil pokrajinski deželni zbor.
Tako je zavarovana nedotakljivost kmetij in; s tem največjega dela zemlje manjšine. Trdna kmetija je spet močna hrbtenica manjšine.
Vendar je danes problem obrambe1 vse bolj zamotan. Najtežja vprašanja, ne trkajo Več od zunaj na Vrata južnotirclske kmetije, marveč se porajajo v njeni notranjosti: Kam z odvišnimi kmečkimi otroci, ki jim dom in vas ne moreta dati kruha,? Kako jih varovati odtujitve v poklicih in mestih, kjer danes že daje lice življenju tujerodna večina?
Ta veliki socialni in politični problem ni mogoče reševati z ozko zaverovanostjo v preteklost in z zapiranjem oči pred moderno stvarnostjo razvoja v Vsem. svetu. Najmanj pa bo rešen s propagandnim trikom, da, se imenuje v Južni Tirolski »pohod smrti« ter »genocid«41) — kar pri
41) Pripomba: Genocid se imenuje nasilno, premišljeno in načrtno uničevanje narodnostnih ali rasnih skupin. Prvič so bili tega zločina obtoženi vojni zločinci leta 1945.
nas isti ljudje: imenujejo »naravni razvoj« ali pa »vpliv višje kulture«. To bodo morali spoznati tudi v Bozenu in tam, kjer jim je usoda Južne Tirolske res pri srcu.
Opora v domači cerkvi.
Močan steber nemške manjšine v njeni nacionalni borbi je V Južni Tirolski domača duhovščina in cerkvena organizacija. Izredna povezanost južnotirolskega ljudstva s cerkvijo, korenini v zgodovinskih posebnostih ter V že zgoraj opisanem značilnem socialnem sestavu, V katerem močnoi prevladujeta najbolj konzervativni kmečki in meščanski element.
Pričetke krščanstva, v Južni Tirolski je iskati že v dobi pred, prihodom Bajuvar-cev, ki soi prišli v deželo še kot pogani. Vendar se je pokristjanjenje novih prebivalcev izvršilo v razmeroma zelo, kratki dobi ter je šlo roko V roki z naselitvijo dežele. Žarišča! te kulturne asimilacije so bila nekdanja! rimska mesta, ki so imela v tej dobi poleg upravnih central države tudi sedeže cerkvenih škofij. Tako: so. poznani že iz petega oziroma šestega stoletja, škofovski sedeži v Tridentu, Sabenu pri Brixenu, v nekdanjem Aguntu (pri Lienzu) ter v Churu v Švici, na jugu pa: segajoi v deželo' vplivna! področja severnih italijanskih škofij, posebno, patriarha v Ogleju, ki je imel tudi nadoblast nad škofijo' V Sabenu, Prodor karantanskih Slovanov je mestna središča krščanstva
KULTURNE DR OB TIN E |||
Adamičev orkester gostoval na Dunaju
Orkester Bojana Adamiča; iz Ljubljane spada brez dvoma med najboljše tovrstne ansamble v Evropi. Svojoi kvaliteto je dokazal tudi s svojim uspelim nastopom na Dunaju, kol je v mestnem gledališču navdušil avstrijsko občinstvo, ki ni varčevalo! s priznanji. Istočasno je Adamičev orkester nastopil tudi za avstrijsko televizijo1. Dunajsko; občinstvo! je bilo' navdušeno' tudi za! pevko Marjano Deržaj in violinskega artista Bumpsyja. Posebnega priznanja pa je bil deležen tudi Avsenikov vaški kvintet. Oba ansambla in so1-lista stal nastopala na Dunaju za, občinstvo in televizijo' v družbi s pevko iz Miin-chena!, s: plesnim parom iz Švice ter v družbi izvrstnega napovedovalca iz Pariza. Slovenski ansambli in solisti so. s svojim, nastopom ponovno dokazali, da so sposobni nastopati pred še tako' zahtevno in razvajeno' publiko.
Finska je zgubila svojega velikega skladatelja
Minuli petek je v Helsinkih umrl slavni finski komponist Jan Sibelius. V starosti 92 let ga ie. zadela možganska kap. Sibelius, ki je. študiral tudi v Nemčiji in Avstriii, ie vodil konservatorij v Helsinkih. V svojem, plodovitem življenju je ustvaril Vrsto simfonij, orkestralnih in klavirskih skladb ter mnogoi pesmi. Najbolj znana je njegova »Finnlandija!«, v kateri z glasbenimi izraznimi sredstvi poveličuje zgodovino svone dežele. Pod vtisotm prirodnih lepot finske pokrajine in narodnega blaga prevladujejo' v njegovih delih finski narodni motivi.
Najstarejši srbski komponist umrl
V Beogradu je pred kratkim umrl na,j-stareiši srbski skladatelj Petar Stojanovič. Rodil se je v Budimpešti, kjer ie študiral pri znanem mojstru Huba.yu. V letih od 1909 do 1910 se je Stojanovič udejstvoval kot glasbeni pedagog na dunajskem konservatoriju in kot profesor za violino na dunaiski Akademiji za glasbo in upodabljajočo' umetnost. Za njegovo prvo glasbeno, delo »I. koncert za violino in orkester« je bil leta 1903 odlikovan z nagrado, bonnskega Beethovenhausa, eno leto' pozneje pa je prejel za to delo prvo avstrijsko državno nagrado. Po letu 1925 je Stojanovič deloval v Beogradlu kot skladatelj in glasbeni pedagog, kot profesor za violino ie bil vnet sodelavec Srbske glasbene akademiie. Njegovo življenjsko delo obsega več oper in operet, najpomembnejši pa! so' njegovi koncerti. Napisal je tudi mnogo glasbenih učnih knjig.
rimske dobe V vzhodnih alpskih pokrajinah uničil, med1 njimi tudi vzhodnotirol-ski Aguntum. Prekinjeno širjenje krščanstva se je nadaljevalo z mnogo' večjimi težavami v teh deželah šele kasneje istočasno' s političnim prodiranjem, Bajuvar-cev in Frankov iz severa'. To delo so vršili največ samostani, med njimi tudi leta 769 ustanovljeni samostan »na! mejah Slovanov« Innichen. Z ureditvijo Karla Velikega leta 798 sta bila škofiia Saben ter večji del vzhodne Tirolske ločena cd Oglejskega patriarhata ter podrejena novo. ustanovljeni nadškofiji Salzburgu. Po preložitvi škofijskega sedeža iz Sabena v Brixen,, ki je dokončna najkasneje leta 990,42) s© nato stoletja meto cerkvenih provinc oziroma škofij Tirolske ne spremenijo več: Trident obsega' poleg italijanskega dela tudi nemške predeto ob Adiži tja d.O' reke Passer, škofija Chur se razteza prekoi visokih pogorij po vsem Vintsch-gauu Vključno Morana; Brixenu pripadajo Večji del doline Eisack, Pus,terska dolina z delom Vzhodne Tirolske ter Večina sedanje Severne Tirolske ob reki Inn; nadškofija Salzburg vlada pretežnemu delu Vzhodne Tirolske ter predelom Severne Tirolske vzhodno od rek Ziller ter Inn.
42) Pripomba: Prenos Škofijskega sedeža iz odročnega Sabena v prometno središče Brixen se pripisuje škofu Korošcu Albuinu iz Kamna.	(Se nadaljuje)
4 — Štev. 39 (804)

Obisk drevesnice v St. Vidu
Zgornje Lihuče
Kratka brzojavka »Tilka umrla, pogreb v torek« je pred nedavnim obvestila Linhartovo družino, da je v Ljubljani preminula Tilka Linhartova, doma iz Zgornjih Libuč pri Pliberku. Tilka je bila zaposlena v knjigoveznici Ljudske pravice V Ljubljani, kjer je bil njen delovodja tovariš, ki je bil med vojno z njenim bratom Francijem v nacističnih kacetih. Tilko je zadela kap, ki ji je prerano- podlegla. Ko je bila Tilka še doma, se je v Pliberški okolici marljivo' prizadevala v slovenski prosveti. Žalujočim sorodnikom izrekamo- naše iskreno' sožalje!
Zahomec
Pred nedavnim smoi obhajali veselo ohcet. Naš mladi bodoči pravnik Janko Wiegele, p. d. Petrov, si je izbral za življenjsko družico- Mojciko- Drami, p. d. Ov-ničevo na Bistrici. Slavje so spremljale starodavne ziljske ženitovanjske šege in izvirne narodne pesmi, ki se- pojejo le ob ohceti. Se posebno- pa je dvignil svečanost Kranjski kvintet, ki je novo-poro-čencema pripravil posebno podoknico1. Kaj čuda potem, da je bilo* razpoloženje svatov pri obedu V domači hiši ženina nad vse veselo. Mlademu para sta ob tej priložnosti nazdravila dr. Franci in dr. Mirt Zwitter V obeh jezikih in jima želela na skupni življenjski poiti vso srečo.
Ženin Janko- Wiegele je predsednik Slovenske fizkulturne zveze in študira na Dunaju pravo, nevesta pa je pristna Zil-janka, ki je sodelovala pri letošnjih folklornih nastopih SPD Žila, na, Dunaju, na Gradiščanskem in v Šmihelu pri Pliberku.
No-voporočencema prisrčno- čestitamo z željo-, da bi kmalu pomnožila majhno, skupino- koroških slovenskih intelektualcev!
V1 bolnišnici v Celovcu je minuli petek preminul Anton Gril, p-, d. Jegart na Plaz-nici. Vest o njegovi smrti je prišla nepričakovano-, saj si ga lahko do zadnjega srečaval še čilega, koi se je mudil po svojih opravkih od doma. Poi svojih trgovinskih poslih in dragi dejavnosti je bil pokojni znan po vseh naših krajih ter je imel mnogo prijateljev in znancev.
Pokojni je bil kmet na obsežni kmetiji, skrben go-spodar in dober očei svoji hčeri in sinu, tembolj, ko mu je žena pred leti umrla, Poleg svojega domačega gospodarstva se je pokojni koristno- prizadeval tudi na mno-gih drugih področjih. S požrtvovalnostjo je sodeloval pri našem zadružništvu, saj je bil med dragim pobudnik in soustanovitelj ter predsednik Živinorejske zadruge v Železni Kapli in prav tako- pobudnik in soustanovitelj Živinorejske- zadruge za Libuče in okolico, nekaj časa pa je- bil tudi odbornik Južno-korošlce gospodarske zadruge. Kat zastopnik kmetov V deželni kmetijski zbornici in okrajni kmetijski zbornici v Velikovcu se je Anton Gril odločno po-tegoVal za koristi kmetijstva v naših namerno- zapostavljenih in zaradi tega gospodarsko nerazvitih krajih.
V narodnostnem pogledu je bil pokojni trden in neupogljiv značaj. Zaradi tega so V
V	Oto-čah (Waidmannsdorf) so pozidali zgradba »Otroški dom«. V petek predzadnjega tedna so Dom slovesno izročili svojemu namenu. Častne goste-, med drugimi deželnega svetnika Scheiberja., mestnega župana Grafa, podžupana Pogatsehni-ga, zastopnike raznih drugih uradov in oblasti, podjetij in trgovine- je pozdravil gradbeni referent mestni svetnik Ausser-winkle-r, ki je- v svojem nagoVo-ru poudaril, da, je Otroški dom Velikega pomena za tamošnji predel mesta in zelo- važna, ustanova za mladino v Otočah. Okoliške matere bodo- v Domu V bodoče lahko- prejemale- koristne nasvete, otroci pa v njem spoznavali življenje v skupnosti ter bodo imeli prostor za vzgojo in zavetje.
V	Domu so- na razpolago prostori za skupno- 170 otrok. Urejen je otroški vrtec z vsemi potrebnimi stranskimi prostori, otroško zavetišče, delavnica in prostor za rokodelče-nje ter posvetovalnica za matere, pro-stor za oskrbnico- in zdravnika, Poleg tega so ustrezajoče opremljeni kfthinja, . sanitarne- naprave ter prostori za osobje.
Obisk drevesnice ing. Marka Polzerja V Št. Vidu v Podjuni je za Vsakega poučen in zanimiv. Prvi vtis je, kakor da je drevesnica zelo- idealna delavnica na prostem, da je delo prijetno- in lahko-, rekel bi naravnost užitek, kjer se človek umiri in spočije. Šele- po- natančnejšem opazovanju in o-b strokovnjaški razlagi dre-vesničarja se kmalu prepričaš, da zahteva delo v drevesnici pridne in marljive roke. Vzgoja stotin mladih sadnih drevesc najrazličnejših vrst od udomačenih in preizkušenih sort do kvalitetnega namiznega sadja zahteva veliko dela, in nešteto prijemov, preden je drevesce doraslo za prodajo.
Samoumevno- pa, je tudi, dlal marljive-ro-ke same ne- zadostujejo-, da bi ustrezale nalogam, ki jih zahteva, sodobno-, moderno in ekonomsko gojenje- sadnega naraščaja. Na tem področju je nujno- potrebno- tudi obsežno- in temeljito- strokovno znanje. Obe p-o-trebni lastnosti poseduje- ing. Marka Po-lzer, ki j© po naravi marljiv in delaven, znanje pa si je osvojil z bistrim opazovanjem in strokovnim šolanjem. V Zagrebu in na Dunaju je študiral agronomijo, prakso- in teo-rijo p-a, si je izpopolnil še na višji vrtnarski in sadjarski šoli v Pragi.
Poln idealizma in poleta ter s potrebnim strokovnim znanjem- se je- mladi inženir Vrnil v domovino- ter želel svoje sposobnosti posvetiti koroškemu kmetijstvu pri takratni kmetijski zbornici. Ker pa je Poizer narodno- zaveden in tega nikjer ni skrival, tudi njega, kakor toliko dragih, niso- sprejeli v javno- službo v deželi. Domačega, kraja pa tudi ni hotel zapustiti, ker je želel koristiti svoji ožji in daljni okolici.
ga nacistični nasilniki v času množičnega iztrebljanja koroških Slovencev tudi izselili ter je moral z dragimi sotrpini-izseljen-ci pretrpeti grenke čase pregnanstva. Sovražniki slovenskega ljudstva so računali, da so izseljence pregnali za Vedno z rodne grude. Toda tudi po-kojni Anton Gril je, kakor vsi dragi, trdno- veroval v zmago pravice nad nasiljem, kar se je, kako-r drugače ni moglo- biti, tudi zgodilo-. Gril se je Vrnil v svoj domači kralj in se spet oprijel svojega; dela.
Pokojnega Grila so iz bolnišnice prepeljali na dom, v ponedeljek pa pokopali na pokopališču v Št. Lip-šu. Pogrebnih svečanosti se je udeležilo izredno- številno-žalnih gostov iz bližnjih in daljnih krajev. Med žalnimi gosti je bilo- mnogo izseljencev, da so- svojemu sotrpinu izkazali zadnjo- čast. Med številnimi venci, ki so jih pokojnemu p-o-klonili, je bil tudi venec Zveze slovenskih izseljencev. Ob odprtem grobu je pokojnikov značaj orisal domači go-spod župnik, v slovo- pa sta mu spregovorila tudi zastopnik okrajne kmetijske zbornice v' Velikovcu in svetnik deželne kmetijske zbornice Janežič, domači pevci pa. so- zapeli žalostinke«. Žalujočim sorodnikom izrekamo- naše iskreno-sožalje!
Župan Graf je med dragim dejal, da pomeni otvoritev tega Doma, Veliko- veselje in pridobitev. Naglasil je, da je posebno- v današnjem času, ko- sta v mnogih primerih p-o-klicno zaposlena oče in mati, zelo- važnoi, da je- za o-troke- preskrbljen pro-sto-r, kjer so obvarovani p-red nevarnostmi ceste in kjer se lahko- igrajo ter najdejoi pod nadzorstvom šolanih Vzgojiteljic nadomestilo- za d!o-m.
Podžupan Scheucher je Dom označil kot nadaljnji gradbeni kamen k izgradnji socialnih naprav. Otroškim vrtcem pripada v času, ko se morajo številne matere posvečati poklicnemu delu, po-sebe-n pomen, ke-r bi drugače sploh ne mogle izvajati kakršnega koli poklica.
Deželni svetnik Scheiber je kot zastopnik deželnega glavarja sporočil njegove pozdrave- in čestital mestu k lepemu uspehu.
Z gradnjo- Otroškega doma so pričeli junija 1955 ter so- gradbena dela izvedle samo- domače- tvrdke. Gradbeni stroški modernega objekta znašajo okoli 2,6 milijona šilingov.
Sklenil je, da si uredi drevesnico- za gojenje kvalitetnih sadnih vrst, prilagojenih klimatičnim in priro-dnim razmeram naših krajev. S tem je ho-te-1 p-o- možnosti izpolniti vrzel, ki je bila takrat pri mnogih kmetih V naših krajih še bolj občutna, kakor danes, ko- so po- Večini gojili manjvredne sadne: vrste, s katerimi si niso- mogli osvajati trga. Na tem področju je ing. Marko Poizer storil veliko koristnega. Ne smemo pozabiti, da, je sam osebno obiskoval številne kmete ter jim razlagal in jih učil pojme o- pravilnem, in donosnem sadjarjenju, poleg tega: je vodil po naših vaseh nešteto sadjarskih tečajev in zadnja leta predaval na kmetijski šoli v Podravljah.
Vsak začetek je- težak in z velikimi težkočami se je moral boriti tudi ing. Pol-zer. V začetku se je moral mučiti s krediti in si dolgo- ni mogel opomoči preden soi šla prva drevesca v! denar ter se uveljavila po naših krajih. Ostra, zima leta 1928/29 je zapo-četo- deloi takorekoč uničila, ko so' vsa- drevesca pozebla.
Leto po-zne-je je Poizer znova pričel z drevesnico-, bogatejši z bridkimi izkušnjami iz prejšnje- zime. Sklenil je gojiti drevesca, ki so odpornejša proti mrazu in pozebi ter ob cvetenju proti vigredhi slani. Njegovo stališče je bilo, da; je vzgajal drevesca, brez vsakega siljenja, na skopi zemlji in z zmernim gnojenjem, prilagojenim našim krajem. Deblo- sicer ni tako kipelo kvišku, drevesce raste- počasneje, pa je z-atol mnogo- odpornejše proti vremenskim nep-rilikam. K odpornosti mladega drevesca doprinaša tudi dvojno cepljenje, najprej v deblo-, pozneje pa v krono z vrsto, kakršno- si želi. Njegovo- načelo- je, da oddaja le- m-oična in odporna drevesca. Naročniki zagotavljajo, da se takšna drevesca raje primejo, jih živina ne polomi ter so tudi dragim nevarnostim mnogo- manj izpostavljena. Takšno- drevesce, odporna in utrjeno-, tudi mnogo prej rodi, kakor slabotno- in. pomehkuženo-.
Zadnji čas je ing. Poizer pričel s cep-
Iz dejavnosti
Že leta sem hrani občina vsoto- 40.000 šilingov za prezidavo- blaške- občinske hiše V Pliberku. Poslopje- je sicer veliko, vendar je v njem le malo praktičnega prostora. Občinski tajnik g. Milavec je moral do-slej stanovati v majhnih, senčnih dvoriščnih prostorih, občinska pisarna pa je bila nameščena v ozki sobici poleg vhoda. Najlepše- prostore sta namreč imela zasedene »Kamtner Sp-arkasse« in zdravnik dr. Lasnig. Letos februarja se je omenjena hranilnica, končno- preselila v drago hišo na glavnem trgu, zdravnik dr. Lasnig pa. je pripravljen, da se preseli v manjše prostore, katere pa je-treba šele primerno- urediti. Tako- bi bivša ordinacija: in del bivše sejne dvorane- postalo- novo- tajnikovo stanovanje, občinska pisarna pa se je po- renovaciji že preselila V bivše prostore »Kamtner Sp-arkasse«. Ker je bil prostor velik, ga je občina predelila in sta zdaj tukaj sejna dvorana in občinska pisarna. Obnovitev je čedno- izpadla in dvojezičen napis kaže pot v »Geme-inde-amt Mo-osi — Občinski urad Blato-«. Re-novacijo o-stalega poslopja je občinski odbor na seji dne 26. 8. 1957 o-ddal gradbeniku Albertu Glawarju in mizarskemu podjetju Wuntschek ker sta. stavila, najugodnejše- ponudbe. Pri prvem delajo-predVsem delavci iz naše občine, dragi pa ima svo-j sedež pri nas. Pleskarska dela bo izvršilo podjetje Hutter iz Pliberka.
Kakor smo že poročali, jel o-bčinski odbor dovolil gradbeni les iz, občinskega gozda za gradnjo- doma strojne postaje. Deželna vlada, je prispevala 6.000 šilingov, kmet Lipej pa je- posodil strešno opeko-. Takoi imajo- sedaj stroji svo-j prostor in sVo-jo- streho. Deželna strojna pomoč (Land-maschinenhilfe) nam je obljubila še več strojev, kakor mlatilnico, sno-poveznik in dragoi, če- bomo imeli prostore. Ti so- sedaj gotovi in upamo-, da- bo- prihodnje leto tudi malim kmetom mogoče, da se bodo izdatneje okoristili s pridobitvami tehnike.
Do- 6. septembra, je bila, nova, šo-la pri Božjem grobu dograjena do- strehe. Ker so bili tudi tesarji že- naredili o-strešje, so delavci skupno z občinskim odborom
Umrl je Anton Gril, p. d. Jegart na Plaznici
Not „Otroški dom66 v Celovcu
ljenjem po načinu križanja svetoVnozna-nega učenjaka Mičurina, ki mu je uspela vzgoja sadnih vrst za mrzle kraje Rusije, način, ki se je obnesel tudi že v Sloveniji, kakor na primer na Pohorju 1500 metrov visoko.
Odjemalci Polze-rjevih dreVe-sc, nekateri od teh so- že od vsega početka, so- zelo zadovoljni, kakor pričajo številne pohvalne izjave. Marsikje se na jesen, že mlado in staro veseli žlahtnega sadu, ki ga rodijo- drevesa iz drevesnice v Št. Vidu.
Drevesnica pri Po-lzerju je- Vzo-rnoi urejena, kakor šolarji p-o razredih so razporejene nežne sadike, dio- večjih in takšnih drevesc, ki sol že godna: za prodajo. Z ing. Polzenjem pa je užitek kramljati, ker je na področju sadjarstva Vsestransko- podkovan. Opis je- le črtica bežnega obiska v drevesnici in o- delu strokovnjaka. Strokovno poročilo o- načinu gojenja sadnih drevesc, o- različnih našim krajem ustrezajočih sortah ter prednostih gojenja odpornega sadnega drevja, prilagojenega našim podnebnim in talnim pogojem, pa prinesemo razp-raVo izp-od peresa izvedenca samega,.
Mežiški rudarji in topilci žalujejo za svojini cenjenim direktorjem
V Frankfurtu ob Mainu je- na službenem potovanju umrl ing. Rudi Lučovnik, direktor rudnikov svinca in topilnice V Mežici. Pokojni ima, Velike zasluge, za razvoj mežiških rudnikov v. zadnjih letih. Za-radi uspehov, ki si jih je- pridobil s svojim strokovnim znanjem, si je osvojil velik ugled ne samo- v Jugoslaviji, temveč tudi daleč p-rekoi njenih meja. Pokojnikovo trap-loi so- prepeljali v Mežico- ter so se od! njega v trumah poslavljali rudarji, topilci, kmetje in mladina, v četrtek popoldne pa so- spoštovanega in cenjenega direktorja ob ogromni udeležbi žalnih gostov ter mnogih odličnih predstavnikov gospodarskega in političnega življenja položili k trajnemu počitku.
v obelili Blato
in povabljenimi gosti mogli prirediti V petek zvečer pri gostilničarju Uranšeku primerno- proslavo- tega dogodka.. Župan K u m ei r p. d. Črče-j je imel čast pozdraviti okr. glavarja dr. Wa,gnerja,, okr. šolskega; nadzornika Maklina, dež. po-slanca W i t a’, stavbenika inž. M o- s, e' r j a in druge odlične goste. Zahvalil se je vsem navzočim za moralno in materialno- pomoč pri gradnji, posebna pa še delavcem za njih pridno- delo. Okr. glavar in dež. poslanec W i t sta, naglasila, nujnost gradnje šole in poudarila, da; hoče- deže-la s tem dokazati, da ji je pri srcu tudi spodnji del dežele-, kjer je- tre-ba uresničiti »Noitstandsprogramm«, za katerega izvedbo se gospod dež. poslanec W i t vedno-poteguje. Zagotovila sta nam še nadaljnjo podporo pri dosegi sredstev, da bomo mogli prihodnje leto- gradbo nadaljevati.
Šolski upravitelj g. V a, u t i se- je- v ime* nu učiteljskega zbo-ra in šolske- mladine pravtako zahvalil Vsem navzočim za njihovo podporo- in jih prosil nadaljnje pd* moči. Prosil je navzoče- častne goste, da gosp-odo-m v deželni vladi, ki pri'tej slovesnosti niso mogli in utegnili biti navzoči, sporočijo zahvalo- združeno- s prošnjo za nadaljnjo podporo-.
Na Komeljskem vrhu pa se bliža no-va šola do-go-tovitvi. V mesecu oktobru bo izročena svojemu namenu. Ob tej priliki bo na Komlju nekakšno žegnanje in k©r se da sedaj tudi z avtom, go-r pripeljati-pričakujemo- za ta, dan večjo- udeležbo-Zlasti še, ker je možno ta kraj doseči tudi z avto-m. Podrobnosti bodo- še naznanjene-.
ITCEDBEEOli
Petek, 27. -september: Koz. in D.’ Sobota, 28. september: Venčeslav Nedelja, 29. september: Mihael Ponedeljek, 30. september: Hieronim Torek, 1. oktober: Remigij Sre-d-a, 2. oktober: Angeli v.
Četrtek, 3. oktober: Terezija D. J.
MILENA KOMPARE:
Rak bi rad v šolo
L»Č»E*K
Nekoč sta živela starček in starka. Starček je delal v gozdu, ona pa je gospodinjila. Ko je nekega dne pripravljala kosilo in rezala zelje, si je po nesreči odrezala palec, ki ga je vrgla, za peč. Nenadoma je zaslišala glasek: »Mamica, pridi pome!«
Začudeno je Vprašala: »Kdo je?«
»Tvoj sinko sem, rodil sem se iz tvojega palca,« je zacvilil glasek.
Starka ga je dvignila in ogledovala. Dečko je bil majhen in drobcen, da, si ga komaj videl. Imenovala ga je Palček.
»Kje pa je očka?« je vprašal Palček.
»Na njivi dela.«
»Grem mu pomagat,« je rekel sinko.
Koi je prišel na, njivo, je vzkliknil: »Dober dan, očka!«
Starček je pogledal okoli sebe: »Kaj pa je to? Slišim glas, a ne vidim nikogar. Kdo govori z menoj?«
»Tvoj sinko.«
»Toda jaz nimam otrok.«
»Pravkar sem se rodil. Mamica je pripravljala zelje, pa si je po nesreči odrezala prst... in to sem jaz, Palček. Prišel sem ti na pomoč. Sedi, očka,, malce' prigrizni in se spočij!«
Starček je sedel in se lotil skromnega kosila,. Medtem je palček splezal na konja, se mu usedel na uho' in mu šepnil, naj orje dalje. Očetu pa je zaklical: »Prodaj me, če bi me kdo rad kupil — ne bo nie konec in obljubljam ti, da se Vrnem.«
Mimo se je pripeljal neki mož. Gledal je in ni se mogel načuditi, da, je konj sam oral.
»Kaj takega: pa še nisem videl,« se je začudil.
»Si nemara slep?« je odvrnil starček. »Orje moj sin.«
»Prodaj mi ga!«
»Še na misel mi ne pride, on je moje edino veselje.«
»Prodaj mi ga, očka,« je silil mož.
»Prav, če mi daš tisoč rubljev, je tvoj. Mar ne vidiš, kako je spreten in pogumen, čeprav je tako majhen?«
Mož mu je odštel denar, vzel Palčka, ga vtaknil v žep in odšel. A prebrisani Palček je preluknjal žep in jo pobrisal.
Mračilo se je in ubožček ni vedel, kam ha,j se obme. Nenadoma so prišli po cesti trije roparji.
»Dober večer, fantje,« se je oglasil Palček.
»Zdravo!« sol odzdravili roparji.
»Kam pa?« jih je pobaral.
»Popu nameravamo izmakniti vole.«
»Grem z vami.«
»Kaj pa sploh znaš? Mi potrebujemo
takega pajdaša, ki bo tvegal vse, če bi bilo potrebno.«
»Pomagal vam bom. Zlezel bom pod vrata in jih vam odprl.«
»Velja, pridi!«
Prišli so k bogatemu popu. Palček je zlezel pod vrata, jih odprl in ukazal: »Bratci, počakajte na dvorišču! Izbral bom najlepše vole in jih prignal«.
Ko je prilezel V hlev, je vprašal:
»Kakšnega vola bi radi, črnega ali belega?«
»Kaj se dereš!« so se razjezili roparji.<. Vzemi tistega, ki je najbliže!«
Palček je prignal najlepšega vola, ki so ga roparji odvlekli v gozd, ga zaklali, odrli in si razdelili meso'.
»Bratci, meni pa dajte drobovino, zadovoljen sem z malim,« nato' je zlezel v črevo in zaspal.
Ponoči so: pritulili volkovi in požrli drobovino s Palčkom vred. V Volčjem tre-
Zgodiloi se je: to' v davnih časih.« Izza gora se je pojavil somrak. Njegove blage oči so lile mir na poljane in, gozdove. Hodil je počasi in se pomikal od drevesa do drevesa, od cveta do cveta. Srečal je mravljo in jo nagovoril:
»Poslušaj, mravlja, dovolj si se nadelala, zaspi!«
Mravlja je odšla in zaspala.
Natoi je ukazal pticam, naj se vrnejo v gnezda. Tulipanom je zaprl čaše. Tako dolgo je hodil, da je uspaval vse, kar je bilo živega in Vso zemljo je prekrival z lahkim pregrinjalom.
Somrak ima velike, temne, nekoliko otožne oči. Neslišen je in lažji kot dih. Če dene nekomu roko: na ramo, je ta sploh ne čuti, toda nenadoma ga prevzame trudhost.
Dolgo je, tako hodil, dokler ni nazadnje srečal zajca.
»No1, pa še ti pojdi in zaspi,« mu de, »dovolj si sel naskakal.«
Zajec pa ni hotel nič slišati.
Somrak sei je začudil:
»Kakšen neposlušnež!« In spet se ga je nalahno dotaknil z roko.
Zajec pa kakor da nič. Malo se je stresel, poskočil in jo ucvrl čez poljano).
»Ne boš se mi izmaknil!« zavpije somrak in steče za njim.
Lovila sta se. Somrak je bil zajcu stalno za petami in ga končno: tudi utrudil. Toda pri tem se je tudi sam pošteno utrudil.
buhu mu je bilo toplo. Nenadoma je volk zagledal čredo ovac, ki se je pasla na travniku. Pastirček je spal. Volk se je počasi splazil, da bi zagrabil ovco, tedaj pa je Palček zaklical: »Pastirček, pastirček, zbudi se, volk ti bo požrl ovce!« Pastir se je zbudil in naščuval pse na volka, ki je komaj odnesel svoj tatinski gobec.
Ves sestradan je lepega dne rekel volk Palčku:
»Pojdi ven!«
»Nesi me do mojega doma,« mu je odvrnil Palček.
Volk je pohitel do starčkove kolibe. Palček je zlezel ven, ga zgrabil za rep in vzkliknil:
»Premlatite volka! Premlatite volka!«
Starček je pograbil kol in premlatil volka do' smrti. Odrl mu je kožo in sečil sinčku kožuh. Odslej so Vsi trije srečno živeli.
(Ruska narodna)
Zbal se je, da ga ne bi ujela noč, ko še ni obšel vseh poljan. Zato’ je pustil zajca in pohitel.
Šel je, hitel, dokler ni dohitel medveda. Medved je nekaj godrnjal, jezil se je na nekoga. Pa spet je bila; ista pesem: Medved ni hotel zaspati.
»Saj nisem otročiček,« mu je rekel. »Saj sem vendar odrasel medved.«
Somrak se je mučil, razjezil in se pošteno utrudil, preden je medveda uspaval.
Zdaj pa ga je čakalo1 še Veliko težje delol. Skozi gozd so drveli brzonogi jele-
TO IVI 172
Ko je bil Tom še čisto majhen psiček, velik približno tako- kot mačka, sem ga odvedel na lov, da, se privadi. Prispela sva na travnik in Tom je zdirjal po travi. Za metuljčki, čebelicami. Laja tudi na ptice. Ampak ujeti ne mote pirav nič. Vse mu pred nosom odleti.
Dirjal je in dirjal, končno) pa set je tako upehal, da je zaril nosek v trato- in takoj zaspal. Saj jei še majhen. Preveč se mi je smilil, da bi ga prebudil.
Minilo je pol ure. Priletel je velik čmrlj. Brenči, leti tik ob Tomovem ušesu.
Tom se je prebudil. Zaspano se je pretegnil in pogledal, kdo' tako- brenči? Čmrlja niti ni opazil, pač pa je opazil kravo
Da ne bil bi več bedak, šel v šoloi rad bi rak.
A zaman so vse poti,
V šoli več prostora ni.
Murn, mravlja, žaba, kos in še polž prišel je bos.
Čuj, že štejejo:; en, dva!
Rak pa boš ostal doma.
Kaj boš v šoli, rak, povej, ko hodit še ne znaš naprej.
Kje pač videl si tako, da nazaj bi se le šlol.
Zate, rak, res, šola ni in učene' te stvari.
V jasli pojdi raje le, kjer hoditi se uče.
OOOOOOOOOOOOOOOOOO
ni, potikale so se lisice in volkovi. Preden je te uspaval, je ubogi somrak bil ves potan.
Končno se je: oddahnil:
»Zdaj se lahko mimo odpočijem. Noč me še ni dotekla.
Toda prav kot je to: govoril, zleti iz grmovja velika: ptica.
Začudi se somrak:
»Glej, Velika: sova!«
Brž jo> pozove:
»Zaspi še ti, soseda, zapri te Velike oči! Saj ti bodo izpale od gledanja!«
Velika sova se za poziv ni zmenila. Letela je naprej.
Somrak jo je zaman skušal dohiteti. Medtem je legla noč in skrila veliko sovo'.
Še vedno jot preganja in je nikdar ne more dohiteti.
Branko V. Radičevič
hvava
in zdirjal proti njej. Krava se je pasla zelo daleč in se je verjetno: zdelo: Tomu, da je majhna kot miška.
Tom dirja, da bi vgriznil kraVo:, repek mu stoji pokonci — krave doslej še ni videl. Priletel je malo bliže, zdaj pa krava ni podobna Več miški, temveč bolj mački. Tom je začel teči malo' počasneje, krava pa je: medtem že zrasla v kozo:. Tomu je postalo neprijetno. Pričel je hoditi malo počasneje, rep se mu je povesil. Pogledal je še enkrat — zdaj pa je krava, tako velika kot krava. Tom se ustavi, stisne rep med noge in voha — kakšna zver je to?
Tedaj je pičil kravo obad. Zamahnila je s svojo rogato glavo... Tom pa je zdirjal nazaj, kolikor so' ga nosile noge.
Pravljica o somraku in veliki sovi
'■ *. fihžbar
^obodnim
SONCEM
PRVA knjiga povest davnih dedov
39
»Azbad gotovo' izposluje še danes pri despojni, da; sme zajeti s palatinci mojo hišo:. Če se to: zgodi, nimam kotička, da M skril Ireno>. Če jo: dobe pri meni, je izgubljena, z njo: vred jaz. Strašna zagata! Ali naj gre na jadrnico' in odploVe? Kako ubežim potem jaz, če bo sila? Proč pa Utora. Ko Teodora še izve, kaj je opravil kvestor — da je prišel s praznimi rokami. bo delala z vsem peklom, da nas uniči’ Strašna: zagata,! Da bi se Vsaj Iztok yTn.il! Motreče slutnje: se me pol a š čaj o čedalje bolj.«
Grk bi bil postal skoraj malodušen. Daši je bil njegov duh živahen kakor mladeniča, je vendar starol telo občutilo brente. ki si ga jei naložil. Skoraj mu je bilo *ak da je prevzel to nevarno igro, v ka-t®ri morda celo izgubi — zaigra vse. Ni Se bal smrti, bal se je sramote in zavesti, du utegne končati sijajno: življenje, polno ugleda in bogastva, sramotno:, nečastno. uničen od' krempljev te peklenske hi-
jene. Dobiti je moral najprej Iztoka, da se posvetuje. Naj ima služba kjer koli, pustiti jo mora, da se zglasi pri njem. Naj obvesti Slovenei in Gote — če bi Azbad napal hišo, da so: pripravljeni. Pa naj se prične pravi boj, revolucija — vseeno:.
Naglo je napisal košček pergamenta ter odposlal v vojašnico do magistra pedi-tum najhitrejšega tekača na konju s pozivom;, naj se Iztok takoj oglasi na domu. Na slokega konja, ki je bil slovit v hipodromu, se je povzpel takisto; slok Arabec, najboljši jahač.
Epafrodit je naročil, naj ne prizanaša konju, naj predirja kampos, gre od vojašnice do: vojašnice, dokler ne najde Iztoka, katerega, naj takoj privede:.
Vratar je: prijel za, zapah ter odprl težka vrata pred vežo:, konj se je povzpel in nestrpno: grizel v brzdo-. Kar zadoni krepek udarec na vrata.
»Iztok,« je pomislil Epafrodit.
Vrata se odpro, zasveti se zlat šlem, Grka prešine veselje. A za prvim šlemom se pojavi drugi, tretji. Ni bil Iztok. Tuj stotnik jei prišel na čelu oddelka palatin-cev in povprašal poi Epafroditu.
»Govori, pred teboj stoji!« se mu je mrko predstavil gospodar.
»Vzvišenost načelnika pa,latinske vojske magister equitum, Azbad, vpraša tvoje gospostvo-, ali ni tukaj Slovena Oriona - Iztoka?«
»Sporoči, da ga pogrešam sam in takisto vprašujem po njem. Tukaj jezdec s pismom do njega, naj se vrne domov, ker ga je obiskal oče.«
Epafrodit je potegnil pergament Arabcu izza pasu in ga ponudil stotniku.
»Beri!«
Ko stotnik prebere, vrne list in pravi:
»Torej je utekel, nehvaležni barbar! Šest Slovenov je izginilo nocoj z njim vred s straže v carski palači. Tekači so šli za njim. Pa ga ne ujemo- — zakaj nedosegljiv je.«
Epafroditu se je zazdelo1, da se mu je zazibal marmorni tlak pod nogami. Z naj-večjo- duševno prožnostjo je: zatajil pred stotnikom, kako« je- učinkovalo nanj to strašno- poročilo:.
Tehtno' je ponovil za stotnikom:
»Torej utekel, nehvaležni barbar!«
»Zahvaljujem tvoje gospostvoi za sporočilo;. Vendar dovoli, da ostaneta dva hoplita pri vratih, dva pa gresta k morju v pristan. Tako veleva Azbad, magister eguitum,, po- naj višjem naročilu svetega despota!«
»Svobodno!«
Centurio je po vojaško pozdravil, od-bral štiri hoplite ter jih razpostavil na določena mesta,. Z drugimi Vojaki se je vrnil s poročilom k Azbadu.
KO je prišel Epafrodit v peristil, se je
sesedel na kamnitnoi klop. Glava mu je klonila na prsi, pred dušo se je razgrnila silna zmeda in v hipu ni vedel ničesar. Ponavljal je samo v krčevitih vzdihih:
»Iztočei, Iztoče, kaj si storil? Irena — sirotica! Oj nezvesti — —« Če je dobil trgovec poročilo, da se mu je razbila barka,, če so njegovo karavano zalotili roparji, če je v hipodromu zaigral vreče zlata, namračilo se je njegovo čelo, toda njegov duh ni klonil. Še več je tvegal in še z večjo) vztrajnostjo: se je lotil dela.
Ta vest pa, da je utekel Iztok, ko je izvabil Ireno, ko: je njega pritiral na rob pogibeli, ta vest je potrla njegovega duha. Dolgo- je slonel kot brezdušen na trdem kamnu. Zgrozil bi se bil, ko bi bil zvedel: Iztok je padel od roke zavratnega morilca. Toda občudoval bi ga in mrtvega, bi ljubil. Tako pa je otel sebe in umoril najboljše srce, ubil Ireno- in njeno srečo:.
Polaščala se ga je neobčutnost; napisal bi oporoko in obdaril Ireno, sam pa segel po strupu-------
Pretresla ga je ta misel.
Šinil je pokonci.
»Ne, nikdar, nočem! Če: je Ves sVet izdan satanu, jaz se ne umaknem. — Novi načrti! Epafrodit zmagan? Telo mi zmorete, duha ne boste!«
Hitro) se je napotil na vrt k Ireni.
Pod pinijo je sedela ob žuborečem stu-

ZA GOSPODINJO IN DOM
Krompir — dobro nadomestilo za zelenjavo
8 dol 18, v kumarah pa 3 do 9 miligramov na kilogrami. Krompir vsebuje torej znatno več vitamina C, ki se pri kuhanju ne izgubi.
Razen vitaminov vsebuje krompir tudi precej rudninskih soli, in sicer kalij in kalcij. Če vemo, da ima kilogram krompirja! le 900 kalorij, je jasno, da ga; lahko je Vsakdo', kdor želi shujšati ali kdor se ne mara zrediti. Redi se le tisti, ki je zraven krompirja še. svinjsko« pečenko. V ZDA so napravili zanimiv poizkus s sto«
Da bomo obleko čim dalj časa ohranili
Vsak del obleke naj visi na svojem obešalniku, ki ustreza njegovi obliki. Moške suknjiče in površnike obesimo na, obešalnike s širokimi loki, občutljive: obleke pa na prevlečene obešalnike. Krila in halje obešamo na kaveljčke, ki so' na spodnjem delu obešalnika. Moške hlače nategnem, oi v nateza lnik, nikoli pa jih ne obešamo za pas. Pletenih jopic in puloverjev n,e obešamo, ker bi se v tem primeru raztegnili. Lepo jih zložimo in položimo, V predal. Kadar obešamo: oblekel, skrbimo,,
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
O kopelih
Tako pa napravimo srbsko solato
Vzamemo po, dva! dela zelja, zelenega paradižnika, zelene paprike1 (vmes tudi kako rdečo) in en d!el čebule. Vsoi zele-njavoi zrežemo!, posolimo' in pustimo, Vsako« V svoji posodi čez noč na hladnem. Soli Vzamemo en do poldrag odstotek. Čez noč se zelenjava razsoli in upade. Preden jo zložimo« V kozarec ali lesen če-briček, zelenjavo dobro, ožmemo in nato dobro, zmešamo«. Vmes vlagamo« še« lovorove liste« in poprova zrnje. Posodo postavimo za nekaj dni v topel prostor, zelenjavo prekrijemo, s prtičem in obtežimo« ter pustimo, da se skisa. Ko se solata skisa, jo postavimo« V hladhol klet. Oskrbujemo jo« kakor kislo« zelje«.
mo le narahloi, da se« svila ne« raztrga. Oble«ko« po« vsaki uporabi pregledamo in če je potrebna takoj zakrpamo. Popraviti majhno, poškodbo pomeni, preprečiti veliko,. Obleko, pa tudi čevlje vsak dan menjamo«, če je tol le mogoče«. Obleke, površniki in kostimi nam bodol zelo, hvaležni, če ne bomo: drgnili komolce, tlačili V žepe« Vseh mogočih predmetov ali pa držali VednO rok v njih, drsali več kot je potrebno po stolih, nepazljivo« jedli in se tako popackali.
Prav gotovo igra krompir pri naši prehrani zelo« pomembno vlogo« in si skoraj ne moremo zamisliti, kako bi izhajali brez njega. Posebnoi pomemben je za tiste, ki si morajo« vso prehrano iz dneva v dan kupovati. Krompir je poleg tega, da je zelo, pomemben, tudi razmeroma poceni in si ga lahko kupi vsakdo«. Njegova, hranilna, vrednost pa doslej še ni popolnoma raziskana. Šele pred kratkim je« opozoril dunajski biokemik Marchetan go-spodinje, naj uporabljajo« svež krompir kar namesto zelenjave,, ki je letos povsod zelo draga in si je ne« more« vsaka gospod dinja v doVoljni meri kupiti. Marchetan je pri svojih raziskavah ugotovil, da, vsebuje 1 kg krompirja do 38 miligramov vitamina C, ki ga je na primer V solati le
Čiščenje oblek
Moške obleke« po« Vsaki uporabi pregledamo« in skrtačimo z mehko« krtačo. Ko obleka čistimo,, moramo paziti tudi na to, da očistimo, tudi šive, žepe in zavihe. Po, čiščenju obesimo« suknjič pazljivo« na! obešalnik, hlače pa, nategnemo. Navadni madeži se dajo zelo dobro« odstraniti s sal-mi jakov o« ali krompirjevo Vodo«, pa tudi z zvarkom enega litra vode« in 30 gramov posušenih bršljanovih listov, ki jih kuhamo« 10 minut.
Likanje! moških suknjičev rajši prepustimo krojaču, če« pa, se že« odloičimo« sami, delajmo to, zelo« previdno. Predvsem naj ne bo« likalnik prevroč. Del blaga, ki se lika, podložimo tako«, da se ne delajo, gube, potem ga; pokrijemo« z vlažno«, toda ne mo«kro« krpo« in pustimo«, da drsi likalnik počasi, brez pritiska sem in tja, dokler se para ne izkadi. Ko to« opravimo,, odstranimo krpo« (ki se pod likalnikom ne sme nikoli popolnoma osušiti) in blago, katerega, vlakna; so« od likanja, postala trda, s hrbtnol stranjo« krtače narahlo iz-tepemo«, da se« zopet omehča. Nazadnje ga narahlo okrtačimo«, obesimo suknjič na obešalnik in ga pustimo, viseti na zraku, toda ne na soncu, vsaj eno« uro«, preden ga spet oblečemo.
Pri moških hlačah z, izbočenimi koleni pazimo, da tega« mesta z likanjem še« bolj ne izbočimo,.' Hlačnico« položimo na široko desko ali mizo« pravilno« pbi šivih. Na raztegnjenem mestu nategnemo« blago« z obema rokama levo« in desno«, položimo nanj vlažno krpo« in, likamo« počasi, brez pritiska, dokler se v pari, ki se tvori, raztegnjeno blagoi zopet ne skrči. Gub na kolenih ne likamo« prepogosto«. Šivi ostanejo« dlje časa; ravni, če potegnemo obe hlačnici, preden se usedemo, nekoliko navzgor, in če hlače vsak večer skrbno nategnemo«.
Naše zdravje« je v največji meri odvisno« tudi od p«ra,vilnega krvnega, obtoka. Krvni obtok lahko« zelo« poživimo z različnimi kopelmi, toda ne« z navadnim dnevnim umivanjem zaradi snage, marveč z. raznovrstnimi kopelmi z najrazličnejšim učinkom.
Suha kopel. Naziv je morda nekoliko smešen, gre pa za preprosto otiranje telesa z grobo« rokavico za umivanje iz fro-tira: ali pa s hrapavo platneno umivalno vrečico«. Otiranje telesa pred spanjem odlično nadomešča razna usp«aVa,lna; sredstva,. Koi je telo« zaradi drgnjenja že zelo razgreto«, osvežimo« umivalno vrečico« ali rokavico« s kolonjsko vodo«, kar vpliva izredno osvežujoče« in pomirjajoče. Ko telo drgnemo« z Vrečico ali rokavico«, jo« nekoliko« ovlažimo.
Zračna kopel. Pljuča niso« edini posrednik za dihanje. Skozi majhne, pore diha Vsa naša koža. Pod zračnimi kopelmi razumemo jutranjo« telovadbo« pred odprtim oknom, gibanje« po« zraku v lahnem
kaznjenci, ki so« se« za; to« prostovoljno« javili, da bodo leto dni jedli samo« krompir. Rezultati soi pokazali, d!a« so« ljudje« popolnoma zdravi, sposobni za, delo« in da nimajo motenj V prebavilih.
Največ vitamina C se ohrani V krompirju pri kuhanju z olupki, največ vitamina C pa se uniči, če« krompir zmečkamo«. Pol litra, mleka ali jogurta, krompirja po« želji in kos črnega, kruha; je najbolj zdrava prehrana za pole«tni čas, tako namreč ugotavlja dunajski bio«kemik.
da so« gumbi Vsaj deloma zapeti. Zelo« občutljivo« in redko« rabljeno« obleko« pokrijemo z ovojem iz celofana;. Mokrih oblek ali kožuhov ne« spravljamo v omaro«, marveč jih prej dobro« posušimo«. Obesimo jih na obešalnik ustrezne« oblike in po«-skrbimo«, da se, mo«kre ne« stisnejo« ali celo zmečkajo«. Gumijaste plašče obesimo« v hladen prostor, nikdar v bližino« peči, sicer hitrol razpokajo. Z mokrih dežnikov naj voda najprej odteče, šele, potem jih razpnemo«. Dežnike iz prave svile razpne-
oblačilu, spanje pri odprtih oknih in« vsakršno« gibanje« na« prostem.
Izmenične kopeli. Po« kopanju s toplo« Vodo pustimo«, da odteče polovica vode« iz kopalne kadi, potem pa popolnoma odpremo pipo s hladno« Vodo in izmenoma tolčemo« z; rokami po« hladni in topli vodi. Voda je v kadi v dveh minutah hladna, naše telo pa razgreto«. Zavijemo se v kopalni plašč ali pa odrgnemo s frotirko« in ležemo« za nekaj minut v posteljo«.
Sedeče kopeli. Te kopeli so« poznale že naše babice in, vplivajo« na izločanje, skratka na spodnje organe našega telesa. Utrujenosti, zaprtju in vsemu, kar iz tega izvira (glavobol, omotičnost, živčna utrujenost), se zoperstavimo' z mlačno, skoraj hladno« sedečo« kopeljo«. Tudi ta postopek odlično« nadomešča; najrazličnejša zdravila, ki telesu Večkrat škodujejo.
Zeliščne kopeli. Utrujeni, predvsem pa stari ljudje naj si pripravijo zeliščno« kopel. Stvar je zelo« preprosta.: 500 g mete«, lahko tudi lipovega cvetja, ali ka-
kega drugega, dišečega, zelišča je treba namakati v 5 1 vrele vode, ki jo« dodamo potem Vo«di za kopanje.
Oljnate kopeli. Žene s suho kožo si po navadi z oljem mažejo« le obraz in roke, na ostalo« kožo«, ki je« prav taiko« suha, pal pozabijo«. Ko se kopajo«, naj vodi dodajo« jedilno« žlico« finega olivnega; olja. Koža namreč pri umivanju z milom izgubi prirodno' m,aščo«bo«. Lahko pa se tudi z oljem masiramo' p,o« kopeli in tako« koži primemo dovedemo' masti.
Kopel z otrobi. To« je klasična kopel koket. V majhno« vrečico« iz: tanke« tkanine zavežemoi dve žlici otrobov in jo potopimo« za 30 minut v Vrelo« Vodo«. Vodo, kjer smo namakale« otrobe, zlijemo« v kopalno kad. Vrečico« z otro«bi pa uporabi-moi namesto« umivalne rokavice ali vrečice. Prednost otrobov je, da belijo in mehčajo« našo« polt.
Teh nekaj nasvetov, kako« naj se kopamo, bo« prav gotovo« ma.rsiko«mu koristilo, saj je mnogo ljudi, ki trpijo« zaradi nespečnosti in drugih nevšečno«sti. Vzroki večine naših težkoč pa so« prav v nepravilnem. krvnem obto«ku ali v motnjah obtoka,. Da; pa bomo« s pridom izboljšali te nedostatke v o«rganizmu, se« le poslužimo kopeli, trud ne bo zaman, ker si bomo na ta način izboljšali naše splošno« počutje in zdravje.
denčku. Cirila ji je spletala šopek iz natrganih rož.
»Jasna dvorjanica;, nežna; si, kakor mlada lilija; ali tvoj duh je ustvarjen za bridkost. Ne straši se!«
»Govori, dobrotnik! Trpljenje stiska mojo dušo«. Pripravljena sem.«
»Stotnik je prinesel vest, da je Iztok ubežal.«
»Hvala Kristo, d:a je otet!«
»Dete, tvoja ljubezen je« edina na svetu! Ubežal je brez tebe, nehvaležnež! Zapustil te je, pozabil! O, ti angel nesebični!«
»Uničena je moja. sreča, toda. on je rešen. Slutila, sem zlo«. Toda angeli so« ga čuvali in ga oteli. Kristus ga, spremljaj na begu.«
Epafrod.it je stal pred Ireno kakor oka-menel. Te ljubezni ni razumel. Videl je, kako je Irena prebledela, kako« so se ji burno« dvigale prsi, slišal je utripe srca. Toda žal besede« niso« iz,pregovorile njene ustnice o njem, kateremu je žrtvovala vso srečo«.
»In če pride sedaj Azbad, da poišče tebe, jasni angel?«
»Ne dobi me, ker grem. Obupala sem, ker ni bilo, Iztoka doslej, in mrla, sem v strahu, da mi poveš: Ubit je, umorjen. Sedaj sem vesela, da je otet —«
Irena se je dvignila. Trepetala je ko
topolov list v vetra. Morala se je nasloniti na zvesto Cirilo«.
»Poijdiva, Cirila, moja edina, proč od grobov, ki krijejo« mojo« srečo«. Otel se, je on, zapustil me je«, ker je moral, pozabil me ne bo nikoli. Moja vera vanj je« brezmejna. Pojdiva, Bog bo z nama!«
Prestavila je tresoče se noge, kolena so ji klecala.
»Ne moreš, ne smeš, hčerka moja! Bolest je prevelika, prešibko« tvoje telo«. Kam p oj deš?«
»Na pot, domov v Topir, k stricu. Preprosiva sel s Cirilo do« doma, siroti, in Bog, ki je« poslal angela spremljat Tobija, pospremi naju, zapuščeni in nesrečni. Moje upanje je neomajno«!«
»Ne smeš, ne moreš. Voz ti dam, najboljši voz in varno spremstvo«.«
»Prevelika je tvoja dobrota!«
»Zate, angel, premajhna,! Pojdita peš do odrinskih vrat! Zunaj vaju dohiti voz. Najboljšega voznika pošljem in spremstvo«. V Solunu imam kupčij skih poslov. Potovali bosta do« Topira varno« in udobno.«
»Daj, gospod, daj, povrni ti Bog! Obnemogla, bi gospodarica, in umrla po« poti.«
Cirila, je poikleknila pred Epafroditai in ga prosila.
Irena je šla tresoč se po vsem telesu,
med veselo« razcvelimi rožami, sama roža, brez življenja.
Epafrodit je gledal za njo, grenkost mu je silila v oči, roke« je razprl in šepetal:
»Blagoslovi j ena, svetal«
Irena se je« odpravila, oblečena kakor popotna sužnja, s Cirilo takoj v mesto proti odrinskim vratom.
Takoi je naročil Epafrodit.
Vojaka se nista, zmenila za sužnji, ki sta šli skozi vrata.
Uro po njunem odhodu je skozi ista vrata odpeljal voz, ki je bil na videz obložen s platnom in bisom za trgovca v Solunu. Stražnika sta pregledala, voz; ker ni bil sumljiv, je svobodno« oddrdral proti Osrednji cesti. Za njim je« odšlo« šest jezdecev — V Varstvo.
Popoldne je minevalo«. Nikogar ni bilo z dvora, ne Azbada ne kvestorja. Epafrodit je slonel v majhni sobici na otomanl in ves, zamišljen preudarjal kruto usodo«. Po« dolgem premisleku je začel odpuščati Iztoiku. »Morda je bil celoi napaden, z mečem si je naredil pot! Sloveni, ki so« baje ubežali, Soi mu pomogli, da se je otel. Irena Veruje vanj, veruje« v njegovo« zvestobo, sirota! Kako« kleta, je usoda, da; raztrga dvoje« src, ki se« tako« ljubita. Prekletstvo božje« tistim., ki so to« povzročili!«
Mrak je že legel, še nikogar z dvora. Epafrodit se« je umiril. »Rešena, je svila, rešen Izto«k, rešena Irena, moj dolg po-
ravnan.« Domislil se je Radovana in poslal ponj.
Godec še ni ničesar vedel. Ves dan je poležkaval in se odpočival ter se pridno razgovarjal z vrčem; natezal in ubiral ie strune na, plunki; ko« je zvedel, kaj se« j0 zgodilo, se mu je lice« vzradovalo.
»Vendar 'nekaj godčeve krvi v njem,« je veselo pomislil. »Godec se zagleda, za* ljubi, zapoje — pa pozabi in gre svojo pot.«
Grk mu je ugovarjal, da; ne razume tako krutega srca. On da je drugačne krvi-Njegov narod se je vojskoval deset l0t zaradi ene same — lepe Helene.
Med pogovorom huškne zavita postava v gostinsko so«bo, kjer sta pila, Radovan in Epafrodit grško« vino«.
»Spiridion!« Trgovec ga je pozval-Evnuh je« prestrašeno« gledal godca in si ni upal spregovoriti.
»Ne boj se ga, govori svobodno!«
»Gospod! Iztok, magister peditum, tvo] varovanec, je v ječi po«d carsko palačo, od, koder ne pride nihče na beli dan.«
Radovanu je zdrknila čaša iz, roke in se razbila; na mozaiku. Zakričal je in se sesedel, Epafrodit pa« se« je stresel v mT7A greznici, stisnil krčevito ustnice in bruhnil kleitev na despojno:
»Zmagala si, kača, prekleta ...«
(Nadaljevanj? sledi)
oddih IN	R A Z V	E	D	R 1 1	L O
Za gamsi v Savinjske planine
Že pred leti sem prišel v Logarsko! dolino na obisk k Plesnikovim. Stari oče Franc me je poznal lcot vnetega ljubitelja gamsov in mi je ponudil daljnogled. Kar izpred hiše mi je pokazal starega gamsa,, ki se je pasel kakih 1000 metrov visoko! v Plesnikovih skalah. V trenutku mi je srce zdrknilo: iz prsi in ušloi v visoke gore. Stari Plesnik je to kaj hitro opazil. Opremil me je po lovsko od nog d o, glave ter me oborožil za gamsov lov in, mi nabasal nahrbtnik. Tako sem jo brez obotavljanja odrinil proti Okrešlju (1378 metrov). Kako: tudi ne, saj brez srca človek ne more živeti. Že čez dva dni sem se takrat vrnil z gamsom na hrbtu in srce mi je kakor navadno1 spet mimoi tiktakalo v prsih.
Tudi letos avgusta se mi je pripetilo isto. Lep petkov večer je bil ko» sem se z ženo,, sinčkom in očetom nastanil v Planinskem domu V Logarski dolini. Moj prvi obisk jel Veljal seveda mojemu izkušenemu učitelju lova na gamse, staremu Plesniku. Povedal mi je, da, je stari gošar še vedno živ in zdrav v istem revirju, a da je tako spreten, da mu neizkušen lovec ne more do živega. Čim mi ga je stari Plesnik spet pokazal, sem ga; hodil Past vsako: jutro:, ko, so moji še sladko uživali zlato, jutranjo, uro v postelji.
Že naslednjega dne je bila! v Solčavi »konferenca« članov lovske: družine in to, na istem mestu, kjer smo, 15. decembra 1942 prvič zapeli »Nabrusimo kose . ..« ter »Kmečki fantje in dekleta,...«, lco, smo: kot partizani zasedli Solčavo. Na lovski posvet smo se zbrali sami stari znanci iz Partizanskih časov. Sklenili smo,, da gremo: v torek nad gamse V Matkov kot.
Da bi bil bolj pripravljen za: ta naporni podvig, sem se odpravil v nedeljo, z družino! na, Okrešelj. Pot je bila; izredno, ngodna. Tudi vreme nam ni nagajalo,. Sinko in oče pa sta bila junaka dneva. Prvi star šele šest let, drugi pa sedemdeset.
Oče je bil na Okrešlju in nad slapom Savinje že pred dvainšestdesetimi leti, ko, je kot osemleten fantek trgal tod planike na tako nevarnem, mestu, da mu je star izkušen gorski pastir prerokoval, da se ko gotovo: ubil. Vendar oče še živi in nam je med pohodom na Okrešelj pripovedoval tudi to, kako: je pred petinštiridesetimi leti hodil iz Lobnika na Koroškem vasovat prav v Okrešelj, kjer je bila moja mati takrat v Frišaufovem domu v službi kot oskrbnikova pomočnica.
Ko smo, prispeli do, srede strme cikcakaste steze med slapom in Okrešljem, nas sreča kolona turistov, ki so prišli čez: Kamniško sedlo in šli proti Solčavi. Eden izmed fantov je imel s sabo, harmoniko«. Oče si joi je izprosil in, sedeč na: skali nad slapom, zagodel koračnico »Mladi vojaki«, da je, odmevalo, od strmih sten Mrzle gore, ko: sVa zapela: »Ko, borno, pa, kedaj dorasli, železo! bo1, kar zdaj je les, ko bodo drugi krave pasli, vojaki bomo, mi zares«.
V	Okrešlju smo, našli družbo, mladih znancev, štiri drzne solčavske fante, ki So prišli čez Matkov kot, čez Mrzlo, go-r° in Hudi prask v Okrešelj ter z, litrom, Vina zalili izmučene ude. Za spomin na srečanje, so nam podarili planike iz; Hudega praska.
V	ponedeljek zopet pot pod noge. Cilj: Matkova hiša (1200 m), katere: gospodar j® moj stari tovariš, ki smo ga v partiza-n'h klicali Grega in sva takrat skupaj doživljala: marsikaj težkega pa tudi lepe-9a. Zvečer smo se pri Matku kaj hitro spravili k počitku, saj nas je naslednji dan čakala težka, naloga.
V	ranih jutranjih urah smo bili že vsi Pripravljeni za pot: Drago,, Damjan, Jože, preffa... Še zadnjo kapljico, domačega žganja sem, zlil očetu v lovsko čutarico, ter jo, spravil k proviantu v nahrbtnik,
Domislice
Če hoče človek pridobiti vsaj očetov u9led, mora biti spretnejši od njega.
(Diderot)
<“as je neskončno dolg in vsak dan je Posoda, v katero se da naliti, zelo velika, Ce jo hoče človek zares napolniti.
(Goethe)
nato pa smo jo ubrali po strmi poti ožji domovini gamsov. Začelo, je deževati. Ker pa je bilo: še pred sedmo, uro, smo, se tolažili, da bo, čez, dan še lepo Vremei. Vendar smo se zmotili. Ko smo prišli ob sedmih zvečer domov, smo, morali izlivati vodo, iz čevljev. Čeprav nismo! prinesli gamsa, smo, bili zadovoljni, saj smo jih videli petnajst. Pa tudi to je lepo doživetje, ko človek prostovoljno trpiš in ves premočen plezaš po, strmih in nevarnih pečinah ter iščeš srce, ko ti iz doline preskoči v krasote, planin in ga ne moreš ujeti.
Po tej neuspeli lovski akciji na gamse sem postal še bolj nemiren. Vstajal sem zgodaj zjutraj, ko je v planinskem domu še vse: spalo:. Z daljnogledom sem opazoval gamse. Trije so, se pasli skupaj. Stari gošar vedno: V takih strmih čereh, da: ga je bilo! nemogoče zalesti. Mladi Plesnik mi je pravil, da se je lovska družina odločila, da gamsov v tem delu revirja ne bo, streljala, da jih bo lahko opazoval vsak izletnik, ki bo, prišel na oddih v Logarsko, dolino,.
Moje! težave: glede »pobeglega srca« me je rešil šele moj stari tovariš Lado«, ki je prišel iz Ljubljane z družino, za tri dni na oddih v planinski dom. Z njim in tovarišem Stanetom sem se v soboto, zjutraj odpravil na Klemenčo jamo,. Že od koče »Zavetišče pod Ojstrico« (1206 m) smo: opazili gamse. Okrog devete ure sva
jo s Stanetom ubrala proti Rjavci za Pla-ninščico. Čakala naju je precej kočljiva stena, ki jo je treba preplezati, a je samo še ponekod poraščena z ruš jem. Ko, sva visela nad globokimi prepadi, sem nekoliko v skrbeh pomislil na moje pohabljene roke,. Mar je potrebno, da se izpostavljam, smrtnim nevarnostim ... Kaj si hočeš, sem si odgovoril, če pa človek ne more iz, svoje kože.
Ob dvanajstih je padel gams,, 1800 m visoko. Streli so odmevali, kot bi se bližala strašna nevihta in bi udarjala strela. Zdravi gamsi so, se razpodili na vse strani. Ojstrica, Krofička, Škarje, so, odgovarjale, kot bi rohnele: Kaj počenjaš, človek, z našimi živimi zakladi?
Stane mi je, zataknil za klobuk v gamsovo kri namočeno: vejico: rušja. Ko sem prinesel gamsa do koče na Klemenči jami, sva obstala kot zamaknjena. Z daljnogledi sVa pila: slike krasnih visokogorskih lepot. Legel sem V sencoi in položil glavo, na mrtvega gamsa. Pred menoj se je v čisti gorski luči sončil Okrešelj, kjer so med vojno tudi koroški partizani večkrat našli kotiček miru, toda! takrat samo za trenutek.
Zvečer sem ženi za desetletnico: poroke položil pred noge gamsa, rekoč: Vrnil sem se cel, našel sem zopet srce, ki mi je prvi dan, ko, sem prišel v Logarsko, dolino, ušlo v gore in sem ga moral Ves teden iskati...
OOOCCOOOOOOOOOO CXX>0000000r>0
Kurt Tucholsky:
Lev je pobegnil
Šestega julija tega leta je lev Franci Kralj Puščave iz velikega zverinjaka berlinskega živalskega, vrta sklenil odpovedati nadaljnje sodelovanje. Pobegnil je.
To, je storil tako,, da je ob čiščenju svoje kletke, koi ga je višji strežnik Pfiei-derer napodil v sosednjo, kletko«, spretno, preprečil, da bi zaprl vmesna vrata, in sicer s tem, da je vtaknil vmes konček svojega repa. Nato .je pričakal konec čiščenja ter se z rjovenjem številka tri pognal na nič slutečega Pfleidererja, ga podrl na, tla in uspešno! pobrisal skozi odprta vrata kletke,.
Lev je, ušel! —
Ta krik se je naglo, kot prerijski požar širil poi sprehajalnih stezicah našega preljubega živalskega vrta. Razburjenje obiskovalcev je bilo nepopisno. Mnogi so v naglici popustili svoje pivo,, ne d!a; bi ga plačali — in še dolgo po, tem, dogodku si lahko, videl pred restavracijami živalskega vrta dolge kače vrlih Berlinčanov, ki so: hoteli poravnati dolžni zapitek. Otroški vozički so se prekucovali in iz-tresali svojo, kričečo vsebino: na poiti, starejše, dame, ki so, sicer le s težavo, krevsale, so, nenadoma tekle, da je bilo, veselje — aleja je bila kot pometena in le preplašeni natakarji so, sedeli visoko- gori med drevesnimi Vejami in njihovi črni fraki so viseli dol kot repi nenavadnih, čarobnih ptic.
Lev jel ušel!
Hlastno so: prestrašeni ljudje planili na cesto in tudi tam se je razlegalo njihovo, oglušujoče kričanje: »Lev je ušel! Lev je ušel!«
Učinek je bil strahoten.
Kralj Puščave je bil še zaposlen s tem, da je zamišljeno: in počasi žvečil klobasice,, razobešene v gozdni točilnici, ko, so se zunaj ljudje pognali — bejž’ kol‘kr ti duša, da; — čez pločnike, pse, otroke, aktovke in debele gospe, ki niso prišle nikamor naprej. Manj imoviti sloji prebivalstva soi hitro izrabili položaj — kupovali so a la baise dobrine bežečih, ki jih je naplavilo, ob robnike in z njimi začeli na vogalih živahno trgovati. Nasprotno pa soi gornji sloji tudi tokrat ohranili svoj preudarni mir, brž — ko so: seveda sedeli V avtomobilih — so, previdno, in resno skrbeli za to, da se ni nihče obešal na vozilo. Izvoščki so v hipu postali osemnajst-krat dražji — prvič v zgodovini Berlina, ne da bi bili za to Zaprosili za dovoljenje pri policijskem šefu. Vladal je peklenski hrup. Sredi tega pa je stal togo in ponosno policijski stražmojster, egipčansko telovadil in uravnaval promet, gledal, ka-
ko se uravnava, ter bil zelo ponosen. Bilo je kot v kaki krščeni judovski šoli.
Lev Kralj Puščave je medtem končal s klobasicami. Zarjovel je po, natakarja — nobeden ni prišel. Vtem ko je z repom nejevoljno, udarjal svoj običajni krožni zamah, se je podal na prosto. Veličastna žival jei dostojanstveno koračila, proti izhodu, ki vodi na Kurfurstendamm.
#
V	Berlinu je zagomazelo kot v mravljišču.
Vsi telefoni so, hkrati rezkol zazvonili — javile so se pa le napačne zveze. Edine,, ki niso izgubljale glave, so, bile službujoče- telefonistke. Hladnokrvno, so, opravljale službo naprej kot po navadi in tako: ni nihče dobil zveze. V uredništvih velikih časopisov so se prerivali novinarji. Kako: naj pride stvar še v večerno izdajo? je jadikoval urednik Aus-gerechnet. »Kaj ta prekleti lev ni mogel uiti vsaj pol ure prej?« — »Tedaj moramo pač natisniti posebno izdajo!« je rekel založnik Mulwoss. In: »Posebna izdaja!« se je razlegalo po hiši. Stavci so, šklopotali z vrstomeri in težki rotacijski stroji so: se nemudoma zavrteli...
Borza je sprejela vest o levovem pobegu še dokaj zbrano. (Ste že kdaj slišali o kaki novici, ki je borza ne bi bila zbrano sprejela?) Družba Montan stoji trdneje, ječmen je v rahlem porastu, pivovarne: stoje medlo:, Jakob Goldschmidt je še na vrhu; Herbert Guttmann je re-partiran, kože stoje trdno.
V	rajhoVskem obrambnem ministrstvu je pravkar zasedala podkomisija preiskovalnega odbora za preverjanje svoje lastne nepogrešljivosti, lco, je dospela strašna novica. Zajtrk, oprostite, seja je bila takoj prekinjena. Dva oficirja iz generalnega štaba sta brž brž s svojimi referenti izdelala vojni načrt za ukrotitev leva in sta v ta namen zahtevala:
dva armadna, zbora eno tiskovno agencijo štiriindvajset izrednih mest za štabne oficirje izven formacije topov: 1 komad eno, kopneno o,klopno križarko.
Medtem je Lev Kralj Puščave, korakal, zmerom veličasten, kot ga je bila- učila njegova ljuba mati, po, Kurfurstenstrasse proti Liitzowplatzu. Na ulicah in trgih ni bilo žive duša Tu je stal velik levji spomenik. Lev ga je čemerno ovohal.
Potem je šel in tekel v velikih skokih po Lutzo,wstras,se čez Potsdamerstrasse in pridirjal pred ogromno, veleblagovnico,.
Lev Franci Kralj Puščave je bil sladokusec. Za zajtrk si je poželel tako čedno,
J. W. GOETHE:
Kaj je težko prikriti? Ognja žar! Ker ga podnevi dim že ti izda,, ponoči plamen, ta grozljiva stvar. Težko prikriti tudi je srca ljubezen: če je, še tak tih njen stan, prav lahko plane iz oči na dan. Najteže pesem skriješ, ker vse dni nihče pod mernikom je ne pusti.
Če jo je pesnik od srca zapel, ga vsega je prešinil njen odmev; če je na list napisal jo lepo, želi, dal celi svet jo ljubil boi. Prebere vsem vesel jo in na glas, naj bo za žalost, naj za kratek čas.
majhna, brhko prodajalko! — tako nekaj mladega, čilega... Pri moji veri! Slina mu je v potočkih tekla iz gobca, in mu v dolgih nitih visela na bradi... Legel je, predel in čakal.
Medtem so: oblasti mrzlično! delale. V vsej naglici, kolikor se je to pač v hitrici dalo, je bil ustanovljen oddelek za obrambo pred rajhovskimi levi, s posebnim resorjem za; bavarske leve, in šlo, je lei še za to,, ali naj ta oddelek zasede ves magistrat ali hotel Adlon.
Nemška ljudskal stranka — Deutsche Volkspartei — je bila kot vedno, na mestu. Že čez pol ure; so bili na vseh stebrih in drevesih prilepljeni kričeče modri lepaki:
Meščani!
Lev je ušel!
Kdo je kriv?
Judje!
Volite Nemško: ljudska stranko!
Življenje v mestu je bilo, docela iz tira.
Nihče si več ni upal iz hiše. Iz vseh predelov mesta so javili leve — vsega skupaj dvainšestdeset. Osem velikih psov je bilo ustreljenih, šele po, pasjih tablicah so spoznali malo pomoto. Pri Konigo-vih je kuharica, Babetta spustila na tla čajni servis z vsem prigrizkom, ker ji je bil mladi gospod od zadaj pritisnil poljub. Z vzklikom »Ježeš! Lev!« se je vrlo dekle zrušilo«.
Berlinska gledališka direktorja Bindel-bands sta obupano iskala leva. Hotela sta ga angažirati za vlogo, v Shawovem »Androkel in lev«. Vozila sta se od ulice do ulice — nikjer nobenega leva, Avtomobili požarne brambe so zvonili po okolici — nobenega leva. Lev jo< je bil »po-cvirnal«.
Lev je nikakor ni bil »pocvimal«. Utrujen od čakanja je vstal, leno- pohajkoval po ulicah, zagledal voziček s češnjami in ga prekucnil, ker ga je prestrašila visoka cena, potem pa je šel dalje in dalje.
Torej to je Berlin! Ta žalostni kup kamnitih zabojev in kot nitka ravnih ulic, ki so vse videti malce umazane: — to, je svetovna vas; Berlin! Lev je stresel z glavo. To so mu bili vrabci v kletki kdo ve kaj pripovedovali — in ko se je zvečer pred krmljenjem dvignil iz zverinjaka, en sam vzklik: »Svoboda!« — tedaj živali, ki vendar povečini svoje naravne domovine nikoli niso, bile Videle, nikakor niso, mislile na Afriko ali Kordiljere ali Indijo — ta krik je pomenil: Berlin! — Da bi se enkrat samkrat vozili v Lunaparku po toboganu, je bila goreča želja krokodilov, da bi šli enkrat samkrat na dirke v Ruhleben, po tem so koprneli mrharji, da bi se mogle enkrat samkrat valjati po: baru, o, tem so sanjarile divje svinje. Večer za večerom. In to tu je bil Berlin? To tu?
Kralj Puščave je še, enkrat stresel z glavo.
Sedaj so se mu približali. Z ene strani gasilci in oddelki gorske mornarice, Reichswehr z druge, kinooperaterji in ljudje, ki morajo biti na vseh premierah, novinarji, dame iz »prve boljše« družbe in Bindelbandovci...
In zgodila se je čudna stvar; lev Franci Kralj Puščave, vladar živali, veličanstvo, favne in podobno,, se je pustil mimo, odpeljati — nazaj v svojo kletko:, v veliki zverinjak živalskega vrta.
In ko‘ so se za njim zaklopila vrata in ga je nadstrežnik Pfleiderer očitajoče na-nosljal, in ko se je vse krdelo razkropilo, tedaj je razočarani lev povesil rep, ki ga je bil do tedaj nosil graciozno pokoncu, se tiho: poi dolgem pretegnil in s toplim prepričanjem vzdihnil: »Nikoli Več — !«
Stran 8
Celovec, petek, 27. september 1957	Štev. 39 (804)
Tito v ameriški reviji o mednarodnih vprašanjih
Pad, naslovom »Pogled na nekatere pereče mednarodne probleme« jei te dni objavila znana ameriška revija »Foreign Affairs« obširen članek, ki ga je za ta časopisi napisal predsednik Jugoslavije Tito.
Uvodoma ugotavlja jugoslovanski državnik, da na vsem svetu prevladuje ozračje, ki vzbuja zaskrbljenost in da se še nikoli ni govorilo tolikoi a voljni ali miru kot danes. Nerazumljivo je, da so še danes celo na' odgovornih mestih ljudje, ki zagovarjajo! stališče sile in se pripravljajo, da se mednarodna sporna vprašanja rešujejo z Voljno, čeprav je znano, da; sta se obe zadnji svetovni vojni končali drugače, kot so želeli tisti, ki so ju začeli.
O vzrokih zal današnjo' napetost pravi Tito', to so se začeli porajati še med zadnjo vojnoi k O' so tri velesile na teheranski, jaltski in drugih konferencah razdeljevale svet na interesna področja, koristi drugih narodov pa sO prezrli in hoteli onemogočiti težnje malih pa, tudi večjih narodov po' neodvisnosti.
Drugi vzrok mednarodne napetosti je treba iskati v tem, da sO bite' nekatere zahodne velesile nezadovoljne z izidom vojne, ker sol se stvari obrnile! drugače, kot so mislile, ko so drugim narodom hotele krojiti usode.
Kot nadaljnji izvor današnje napetosti navaja Tito napačno Stalinovo' zunanjo politiko in toga stališča Molotova, ki sta po vojni s sVojim odbijajočim in agresivnim stališčem ustvarjala nezaupanje in zaskrbljenost glede namenov Sovjetske zveze. Stalin je rad grozil, kar pa je imelo prav nasprotni učinek. S tako politiko je Sovjetska zveza izgubila ugled, ki si ga je bila pridobila z milijonskimi žrtvami sovjetskih ljudi v drugi svetovni vojni.
Da je taka- politika Stalina povzročala nezaupanje in odpor, je razumljivo, tež-
ko pa je razumeti, pravi Tito v svojem članku, da še danes, več ko štiri leta po Stalinovi smrti še vedno goje in poglabljajo nezaupanje, čeprav se sedanji voditelji Sovjetske zVeze vidno' trudijo, da bi popravili Stalinove napake. Čas bi že bil, da bi na zahodu z Večjim zaupanjem presojali napore sovjetske vlade za, zmanjšanje mednarodne napetosti. Zdaj bi mou rala tudi druga stran pokazati Več pripravljenosti za! reševanje vprašanj razorožitve in atomskih poskusov. Ustvarjanje vojaških oporišč v Evropi, na Srednjem vzhodu in V Aziji ogroža mir, ker Vzbuja nezaupanje pri sovjetskih voditeljih, ki upravičeno! vidijo v tem obkolje-vanje in pOskus izolacije Sovjetske zveze.
O obstoju Atlantskega pakta, ki je nastal V času Stalinove politike, je Tito mnenja* 1 II., da ga sedaj ni mogoče več opravičiti in sodi, da bi z njegovo! razpustitvijo tudi varšavski pakt kot njegov protiutež prenehal obstojati. Sploh bi bite' treba pakte, ki sO elementi napetosti in! vojne nevarnosti, zamenjati s sporazumom o kolektivni varnosti, ki bi spet utrdil zaupanje med državami in narodi.
V	svojem članku se je' Tito! dotaknil med drugim tudi oboroževalne! tekme, vprašanja združitve Nemčije, ki da je zgolj stvar nemškega ljudstva, ter dogodkov in razvoja na Srednjem Vzhodu, .0 alžirski tragediji in odporu kolonialnih držav proti osvobodilnim težnjam kolonialno zasužnjenih narodov pa pravi, da bi morala to biti ena glavnih skrbi Organizacije združenih narodov.
V	interesu iskrenega zaupanja med narodi je potrebno prenehati s škodljivo propagando proti socialističnim državam, vštevši tudi Jugoslavijo'. Danes, ko obstojata dVa izrazita družbena sistema v svetu, socialistični in kapitalistični, je samo
Zbližanje med SZ in ZDA...
Vse kaže, da boi prišlo med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike le do nekakšnega zbližanja odnosno d;o navezave tesnejših stikov med obema velesilama. Najprej so v tem smislu podajali razne izjave le posamezni politiki obeh strani, ki so po' vsej verjetnosti skušali ugotoviti mnenje nasprotne strani. Zdaj pa izgleda, da dobiva zadeva tudi uraden značaj, zlasti odkar je meseca avgusta ameriško zunanje ministrstvo sprožilo to' misel v posebni noti sovjetskemu ministrstvu.
Pred nekaj dnevi pa je sovjetsko' veleposlaništvo v Washingtonu izročilo' ameriškemu zunanjemu ministrstvu spomenico, v kateri izraža sovjetska vlada pripravljenost, da začne z ZDA pogajanja o razvoju stikov in odnosov med obema deželama. Sovjetska zveza, se v tej spomenici strinja z ameriškim predlogom, po' katerem naj bi se predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva in sovjetskega Veleposlaništva, v Washingtonu začeli pogajati še letos oktobra, in sicer vWashing-tonu. Predmet teh razgovorov naj bi bi-
la vprašanja gospodarstva, trgovine, znanosti, kulture in drugih področij.
Sodeč po mnenju Sovjetske zveze, da »pozitivne izkušnje iz razvoja stikov med SZ in drugimi deželami, zlasti nekaterimi deželami zahodne Evrope, pričajo' O' tem,, da je mogoče v urejanju raznih vprašanj doseči uspehe, ki soi koristni za obe strani«, je pričakovati, da. se bodo' odnosi med Sovjetsko zvezo' in Ameriko vsaj delno izboljšali. Vsak napredek v tem smislu pa bol gotovo prej ali slej ugodno vplival tudi na razvoj v svetu, v prvi vrsti pa bo pomagal zmanjševati napetost med Vzhodom in Zahodom.
... ter pogajanja med Francijo in SZ
Tudi ob lanskoletnem obisku M odleta in Pineauja; v Sovjetski zvezi položeni temelji francoskoi-sovjetskega sodelovanja začnejo' kazati prve uspehe. V Parizu se je namreč izvedelo, da se bodo verjetno prihodnji teden začela v francoski prestolnici pogajanja o' kulturnem sodelovanju med Francijo in Sovjetsko' zvezo'.
Britanski laburisti in Sovjetska zveza imajo podobne poglede na mednarodna vprašanja
Voditelj levega krila britanske laburistične stranke BeVan je ob koncu svojega obiska v Sovjetski zvezi izjavil novinarjem, da ga je najbolj prevzela visoka stanovanjska izgradnja, kateri posvečajo' vso pozornost ne te v Moskvi, temveč tudi v Vseh drugih mestih, skozi katera je potoval.
BeVan je ob povratku v London tudi podčrtal, da sta bila s Hruščevom enakih pogledov o raznih mednarodnih vprašanjih. Posebno glede razorožitve — je dejal laburistični politik — si stališče britanske laburistične stranke in stališče Sovjetske zveze nista mnogo narazen. V tej zvezi je izrazil tudi mnenje, da so imeli
londonski razgovori o razorožitvi neuspeh predvsem po angleški krivdi.
Po Bevanovem mnenju morajo glavne mednarodne probleme reševati štiri velesile na podlagi medsebojnega sporazuma in ne gre, da bi bila Sovjetska zveza potisnjena V stran, pri reševanju vprašanj, ki jo zanimajo!.
New York. — Ameriški obrambni minister Willson je izdal ukaz o zmanjšanju števila ameriške Vojske za. 100.000 mož. Podoben ukaz je obrambni minister izdal že julija letošnjega leta.
en izhod, če se hočemo izogniti novi vojni, to je: miroljubna aktivna koeksistenca in aktivno sodelovanje in mirno' reševanje spornih vprašanj ter nevmešavanje v notranje zadeve drugih.
V zadnjem delu članka obravnava, Tito odnose Jugoslavije' do' Sovjetske zveze in zahodnih držav ter pravi, da ima Jugoslavija isti cilj V izgradnji socializma kot Sovjetska zveza! in druge vzhodne! države, Obstojijo pa razlike v metodah za razvoj socializma. Jugoslavija je' in ostane izven blokov, stremi pa! po čim boljših odnosih s Sovjetsko zvezo, deželami ljudske demokracije, nima pa zaradi tega najmanjšega namena; poslabšati odnose z zahodnimi deželami. Razlog za to je tudi, da menimo', — poudarja predsednik Jugoslavije —- da je naše sodelovanje V stvareh skupnega interesa zelol koristno za, našo' državo, poleg tega pa' ne prispeva samo k ublažitvi mednarodne napetosti, ampak tudi k utrditvi miru.
Avstrijsko-jugoslovanski gospodarski razgovori
Na Dunaju se bo sredi oktobra sestala mešana avstrijsko-jugoslovanska komisija, ki bo proučevala tekoča vprašanja na, področju gospodarskih odnosov med obema deželama.
V	tej zvezi poročata, APA in Jugopres, da se je v primerjavi s prvo! polovico lanskega leta povečala vrednost jugoslovanskega izvoza v Avstrijo' v istem razdobju letošnjega teta od 7.1 na 8.5 milijona dolarjev. Vrednost avstrijskega, izvoza v Jugoslavijo' pa, je v istem razdobju porasla od 9.5 na 11.2 milijona dolarjev.
V	zvezi z bližnjim zasedanjem mešane gospodarske komisije pričakujejo', da se bodo' pri razmotrivanju celote! vprašanj, ki se nanašajo na gospodarske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo', odprle še nove možnosti za razširitev blagovne izmenjave'.
Gripa zajela tudi Koroško
TakoimenoVana azijska, gripa: je zadnje tedne zajela velik del Evrope. Množično Se je pojavila tudi v Avstriji in se je, zadnje dneve zelol razpasla, tudi na Koroškem. V Celovcu so morali zaradi številnih obolenj začasno zapreti več šol in posameznih razredov. Več k'oi 50 odstotkov učencev je obolelo za to' boleznijo'. Do torka zvečer slol v CeloVcu prijavili okoli 1000 primerov gripe med učenci. Zaprli SO' obrtno! šolo!, zvezni konvikt in glavno' šolo V RennerjeVi šoli. Učiteljišču SO' do torka javili 170, realki 120, gimnaziji in dekliški realni gimnaziji okoli 120 ter trgovski akadlemiji in trgovski šoli okoli 200 za gripo obolelih učencev,.
Število! za, gripo' obolelih se stalno spreminja, in je! lahko' mogoče, da; se hitro zmanjšuje ali pa se z naglico' razširja. Zdravniki pravijo!, da, bolezen ni nevarnega značaja! in da prizanesljivo! poteka. V Avstriji ugotavljajo, da, so tej bolezni podvrženi predvsem mladostni od 10. teta dalje, kakor je toi razvidno' iz podatkov posameznih šol, kjer ugotavljajo, da so gripi najbolj podvrženi učenci glavnih šol.
Hujšega značaja pa je gripa v Angliji,
Velika izbira sadnih drevesc, posebno' sort, kakršnim slana ne škoduje ob času cvetenja.
Ing. Marko POLZER
St. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
kjer so V 24 urah ugotovili 24 smrtnih primerov. V vznemirljivem obsegu se je gripa' razširila tudi po vsej Italiji. Najbolj razsaja gripa, v Rimu, kjer je obolela skoraj tretjina prebivalstva,. Za! zaščito proti gripi priporoča zdravstveni urad pojačeno uživanje južnega sadja, ki Vsebuje vitamine B, B -12 in C.
FA. HF.CHENLE1TNER & CIE.
Gradnja aparatov — centralne kurjave
VILLACH — BELJAK telefon 42-42
išče nujno elektrovarilca za takojšen nastop
RADIO CELOVEC Poročita dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.80, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami Slagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 28. september:
I.	program: 5.35 Alpski zvoki — 8.45
Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate —	16.15 Šlagerji —	18.10 Ludvig v.
Beethoven (slov.) — 20.16 Pester večer.
II.	program: 8.20 Vesel konec tedna z glasbo — 11.00 Pozdravi z gora — 12.03 Za avtomobiliste med potjo — 20.00 Dramatična legenda.
Nedelja, 29. september:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 14.30 Pozdrav nate —	15.45 Nogometna tekma
Avstrija — Luxemburg — 17.45 Glasbeno srečanje dežel — 19.00 Športna poročila.
II.	program: 7.05 Godba na pihala — 10.30 Nazaj v šolsko klop — 16.00 Plesna glasba — 20.00 Želje, ki jih radi izpolnimo.
Ponedeljek, 30. september:
I.	program: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. „Srečna noč“, zabavni zvočni prizor (slov.) — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Za našo vas (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče.
II.	program:	12.03 Za avtomobiliste
med potjo — 15.30 Glasovi narave — 18.15 Pester venček melodij — 20.30 Orkestralni koncert.
Torek, 1. oktober:
I. program:	5.35 Kmečka godba —
8.45	Sodobne raziskovalne metode v medici-
ni — 14.00 Poročila, objave. Čudo presnove (slov.) — 18.25 Naša radijska prijateljica —' 18.45 En teden deželne politike — 19.05 Veseli leksikon — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči-
II. program: 10.45 Prva generalna konferenca mednarodne atomske oblasti na Dunaju — 12.03 Za avtvomobiliste med potjo — 15.45 Glasba iz filmov — 20.30 Zastopnik Knuf žre kilometre.
Sreda, 2. oktober:
I.	program: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave — Alfonz Bauer igra citre (slov.) — 20.15 Trije dirigenti — en orkester.
II.	program: 6.05 Z godbo v dan 1‘2.03 Za avtomobiliste med potjo — 13.30 Operne melodije — 16.00 Oddaja za žene 20.15 „Karima in Karolina", slušna igra.
Četrtek, 3. oktober:
I.	program: 5.35 Kmečka godba
1.45	Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Porodila, objave. Z nobenim purgarjem ne gre111 jaz tavšat (slov.) — 19.00 Prilcesinja dneva — 19.55 Od žene do žene — 20.16 Alpsko gorska lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program:	12.03 Za avtomobilist®
med potjo — 13.30 Glasbeni podlistek 'j' 14.30 Mednarodna radijska univerza — 18-4 Mladina v poklicu — 19.55 Wagner: „5°
Petek, 4. oktober:
I. program: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Koroška vas — 14.00 Poročila, objave. ci, poslušajte! (slov.) 16.00 Lepa pesem
16.45	Znanje za vse — 18.15 Oddaja z mladino 18.45 Rast in življenje slovenst književne besede (slov.) — 20.20 „Tri zetl gospoda Abermanna", slušna komedija.
IT. program: 8.20 Glasba na tekoče traku — 12.03 Za avtomobiliste med — 19.45 Ljudske pesmi iz Avstrije — 20-Nič kot veselje z glasbo.