denitve še danes m arsik je edine in točne še pol sto letja po Cvijičevi sm rti, je govoril dr. M. Šifrer v referatu, ki je bil po m nenju večine eden najboljših. O krasu in Cvijičevi vlogi za razvoj krasoslovja so poročali J. Roglič (prebran referat ob odsotnosti avtorja), D. Petrovič, J. Nicod iz Francije, S. Lang iz Madžarske. D, Manakovič, J. Petrovič in podpisani. Pol dneva so zavzeli referati o Cvijičevem pomenu za antropogeografsko poznavanje Balkanskega polotoka (M. Lutovac, B. Bukurov, M. Radovanovič, J. Trifunovič) te r za ekonomske in m igracijske razm ere polpretekle dobe. Razmeroma mnogi so poročali o Cvijičevem raziskovanju naselij in etnosocioloških razm er. Slišali smo nadalje razglabljanja o Cvijičevem doprinosu k razvoju znanstvene metodike, znan­ stvene misli, razvoju znanstvenih institucij in kadrov. Le redki so se zado­ voljili z reprodukcijo geografske podobe ali regije, kot jo razodeva izredno obilna literarna zapuščina jubilanta. Večinoma so tej podobi priključili da­ našnje stanje kot plod lastne raziskave. Odnos do Cvijiča se je m enjal od govornika do govornika in od panoge do panoge. Nekaterim je ostal Cvijič nedosežen m ojster, drugim so Cvijičeve ugotovitve pom em bna sestavina da­ našnjega mnogo podrobnejšega znanja, tre tjim pa pomeni Cvijičevo delo že preseženo stopnjo v razvoju znanosti. Ne da bi se spuščali v to, kateri govorniki so imeli v tem pogledu bolj prav, m oram o priznati, da je Cvijič s svojo širino in ostrino opažanj položil tem elje mnogim znanostim v naši državi. Pol stoletja po njegovi sm rti so njegove številne objave še vedno pomembne za geotektonsko zgradbo, gla- ciacijo, zgodovino naselij in m igracije na Balkanskem polotoku, v krasoslovju pa slovi kot pionir in je s svojim bogastvom idej še danes med najbolj c itira­ nimi avtorji na svetu. Podpisani je v govoru o razvoju krasoslovja v Cvijiče­ vem času in danes predlagal, da bi v naši državi pričeli izdajati m ednarodni krasoslovni časopis, ki bi se ukvarjal s teoretskim krasoslovjem . Z njim bi najbolje počastili spomin pionirja krasoslovja. Geografi smo na simpoziju spo­ znali tudi, kako si tega vsestranskega in neum ornega raziskovalca, katerega delo, razpeto v tri desetletja, je pomembno tudi za slovensko geografijo, lasti kot svojega očeta, p ionirja ali zaslužnega sodelavca tud i v rsta drugih panog kot so etnologija, limnologija, arheologija in nova veda o naseljih: sociologija vasi. Za tako vsestransko osvetlitev Jovana Cvijiča gre vsa za­ hvala organizatorjem , ki so pritegnili k sodelovanju vrsto uglednih znanstve­ nikov iz raznih strok. I. Gams Sedmi mednarodni speleološki kongres v Sheffieldu (Anglija) Glede na visoko raven angleške speleologi j e je bilo skoraj nujno, da so angleški krasoslovci na predzadnjem kongresu v Olomoucu 1. 1973 prevzeli organizacijo naslednjega zborovanja (Prej so ta v razm aku štirih let bila v Franciji, Italiji, Avstriji, Jugoslaviji, ŽR Nemčiji in v ČSSR). Kot ponavadi so bile tudi v Angliji pred glavnimi zasedanji v Sheffieldu med 11. in 16. septem brom 1977 predkongresne in pokongresne ekskurzije po vsem Britan­ skem otočju, sestanki komisij, simpoziji in podobno. V prim erjavi z zadnjim kongresom v Olomoucu je bil sedmi kongres, ki se ga je udeležilo okoli tisoč oseb (med njim i okoli trideset Jugoslovanov), nekoliko manj slovesen in pro­ storsko manj razbit, ker so bila vsa predavanja v eni stavbi, v univerzi­ tetnem kolidžu. Bolj kot potek kongresa nas tu zanima prikazan napredek krasoslovja. O njem u je poročevalcu laže razglabljati, ker so organizatorji, prvič v zgodovini m ednarodnih speleoloških kongresov, predhodno natisnili referate. Ti so v publikaciji Proceedings of the 7th International Speleological Con­ gress Sheffield, England, 1977 (444 strani) skrčeni, kar pa ni čudno. Obenem s številom udeležencev na kongresih se je večalo tudi število referatov. V štirih zvezkih, ki poročajo o delu V. kongresa 1. 1965 v Ljubljani in Jugosla­ viji, je 1273 strani. Organizatorji šestega kongresa v Olomoucu so morali natisniti v osmih zvezkih 2768 stran i in to jim je uspelo šele v treh letih in pol. Kot kaže, vobče slabo podprti jam oslovni in krasoslovni organizatorji bodočih kongresov (prihodnji bo v ZDA 1. 1981) ne bodo mogli več ponoviti olomouškega prim era, k je r je tisk prevzela akadem ija znanosti. V zborniku najdem o med 192 referati tudi slovenske referate: R. Gospodarič, Podiranje kapnikov v Postojnskem jam skem sistemu, J. Hladnik-A. Kranjc, Fluvioglacialni jam ski sedimenti — prispevek k speleokronologiji (Jama v Strašilu — Julijske Alpe, Slovenija, Jugoslavija), I. Gams, H term inologiji kraškega polja. Poleg teh je referiral še J. Kunaver: Razlike alpskega krasa in vloga klime ter kamnine, a referat v zborniku ni objavljen. Predno bi skušali orisati doprinos sheffieldskega kongresa k razvoju krasoslovja, povejmo, da se o jam ah in krasu mnogo piše. Za ilustracijo: Zvezek Prilog bibliografiji krša Jugoslavije (1666—1974) v seriji Krš Jugosla­ vije, št. 9/3, Zagreb 1976,/navaja čez 2500 objav, ki se nanašajo samo na kras v Jugoslaviji. Na svetu izdajajo čez 150 speleoloških in jam arsk ih revij. Kljub tem u pa so ostale sporne še mnoge osnove krasoslovja. Vzemimo pojem kras, ki pogojuje ugotavljanje kaj različnega obsega kraškega ozemlja na svetu. M adžarski krasoslovec in geograf D. Baläzs je v svojem referatu v Sheffieldu ugotovil, da zavzema kras 4 % kopnega površja Zemlje, ker m u je kras ozemlje s površinskim i kraškim i pojavi. G. A. Maksimovič iz Perma pa govori o 27 % kraškega ozemlja v svetu (40 milj km 2), ker se je naslonil na razprostranjenost kraških kamnin. Drug znak m ladosti krasoslovja je n je­ gova neustrezna razvitost v svetu. Daleč v ospredju je evropsko krasoslovje, čeprav zavzema po Baläzsu kras v Aziji večje površine (samo na južnem K itajskem okoli 500 000 km 2). Zadnja dva m ednarodna kongresa sta pokazala v tem oziru izboljšanje. V Šheffildu smo poslušali referate o krasu na Novi Zelandiji, Novi Gvineji, v Avstraliji, Srednji Ameriki (Belize), Karibskih otokih, Indiji itd. Opazno je tudi, kako kraške posebnosti obravnava vedno več znanstvenih disciplin, o katerih nekatere, zlasti tehnične, kaj malo dajo na kraško »klasiko«. V sekcijah za geologijo in mineralogijo, geomorfolologijo, speleogenezo, hidrologijo, jam sko kem ijo in fiziko poročajo mnogi referati o raziskovanju s kvantitativnim i metodami, ki bistveno dopolnjujejo stare sheme ali jih celo negirajo. Prodor eksperim enta in kvantitativnih m etod je popoln. M arsikatero novost je prineslo 28 arheoloških in paleontoloških refe­ ratov. Močna je bila kom isija za jam sko zaščito in turizem, ki jo vodi sloven­ ski geograf in krasoslovec dr. F. Habe. Prisotnost mnogih tu jih in angleških jam arjev je prinesla mnoge zanimive ekspedicijske filme (V Angliji deluje okoli 400 jam arsk ih klubov, ki raziskujejo v mnogih delih sveta. Krasoslovci, ki sta jih vzgojila geografska institu ta v Oxfordu in Bristolu, so osnova naglega razvoja krasoslovja v Kanadi) in referate o raziskovanjih v Novi Gvineji, Južni Ameriki itd. Na plenarnem zasedanju je bila sprejeta resolucija o zaščiti krasa na območju proste industrijske cone na m atičnem Krasu, ki ga resolucija imenuje Tržaški Kras. Slovenijo zadeva tudi sklep kom isije za kraško denudacijo, da naj podpi­ sani kot njen predsednik izvede s sodelavci po svetu prim erjalno raziskovanje kraške denudacije (korozije) s pomočjo enotnih apneniških tablet. K atedra za fizično geografijo PZE za geografijo zdaj razpošilja tablete iz lipiškega apnenca sodelavcem. I. Gams Mednarodni sim pozij o ekologiji in biospeleologiji krasa Dežele SEV razen na različnih področjih kulture, gospodarstva in poli­ tike dobro sodelujejo tudi pri znanstveno-raziskovalnem delu. Raziskovalno in znanstveno delo vključujejo tudi številne družbene in naravoslovne teme. Med njim i sta tudi temi »Proučevanje splošne teorije biogeocenologije« in