GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO Štev. 8 Avgust 1973 LETNIK XL Poslovni uspeh za I. polletje 1973 Iz podatkov periodičnega obračuna povzemamo nekaj važnejših podatkov: A. Ugotavljanje dohodka: Celotni dohodek 259,885.000 din ali 7% manj od I. pellet. 1972 Porabljeni .material 170,657.000 din ali 16,39% več od L pol. 1972 Neproizv. storitve 457.000 din ali 75,21 % več od I. pol. 1972 Drugi material, stroški 12,106.000 din ali 12,77% več od I. pol. 72 Če od celotnega dohodka odštejemo porabljena sredstva 201,065.000 din, ostane: dosež. doh. 58,820.000 din ali 20',94% manj od I. polletja 1972. B. Začasna razdelitev dohodka: Pogodbene obveznosti 4,529.000 din ali 10,25% več od I. pol. 1972 Zakonske obveznosti 2,866.000 din ali 32,93% več od I. pol. 1972 Za OD in druge osebne prejemke 36,033.000 din ali za 27,18% več od I. pol. 1972 Ostanek dohodka ,15,392.000 din ali 61,83% manj od I. pol. 1972 Gibanje celotnega dohodka Letošnji celotni dohodek je manjši predvsem zaradi tega, ker so v I. polletju lani bile prodane zaloge aluminija iz 1. 1971. Negativni vplivi na finančni rezultat: — porast cene električni energiji v primerjavi s I. polletjem lanskega leta ■—■ za 19,05%; — podražitev na železnici — za 11%; — podražitev premoga in vseh ostalih uvoženih surovin zaradi devalvacije dinarja meseca februarja. Tu velja pripomniti, da podražitev električne energije v juliju za 12,5% ni zajeta v že navedenih podražitvah. Ponovno je v juliju porasla cena premogu za 5% in prevozom na železnici za 4%. Osebni dohodki so porasli predvsem zato, ker je v letošnjem polletnem obračunu obračunana vrednost točke po 1,75 din, medtem so OD v lanskem obračunu obračunani za 5 mesecev po vrednosti točke 1,68, .za en mesec pa po vrednosti točke 1,48 din. Ekonomski položaj naše tovarne se slabša zato, ker povišanje cen našim proizvodom ne dohiteva naraščanje cen surovinam in električni energiji. Posledica vsega tega je vedno manjša akumulativnost podjetja; naša akumulacija se preliva predvsem v elektrogospodarstvo in ŽTP. OZD Tovarna glinice V prvih šestih mesecih letošnjega leta smo dosegli na izluženem za ,2.143 ton večjo proizvodnjo kot je bila v enakem obdobju lanskega leta, kar je bilo tudi predvideno z letnim planom. Drugačna pa je slika pri kalciniranem, kjer smo letni, plan dosegli z 98,12 odst., in pri prodaji hidrata, ki je realizirana z 84,51 %. Vzrok za nižjo količino kalei-niran.ega je v nižji realizirani prodaji glinice. Nižja prodaja glinice in hidrata se odraža v zvišani količini nedovršene proizvodnje, ki je porasla od 31. decembra 1972 do 30. junija 1973 za 2.481 ton AI2O3, kar nam povzroča določene težave, saj so trdne v dekompozerjib narasle na zgornjo, meje, pri kateri še lahko obratujemo. Če bo odvzem glinice in hidrata v drugem polletju višji., bo možno realizirati z letnim planom določeno proizvodnjo. Normativi, katere smo dosegli v prvih 6 mesecih, so u-godnejšd od onih v enakem obdobju lanskega leta, vendar so nekateri še vedno višji od programiranih za letošnje leto. Normativ boksita je višji od predvidenega in tudi od doseženega v lanskem letu. Vzrok za to so: doseženi slabši izplen (Nadaljevanje na 3. strani) NOTRANJA ZAKONODAJA MORA BITI ZASNOVANA NA ENAKIH PRAVICAH ZA VSE ČLANE KOLEKTIVA Delavski kontroli na pot. . . Čeprav smo o naši skupni odgovornosti že večkrat pisali v našem tovarniškem glasilu, ne morem mimo tega, da ne bi spet načel ta aktualni problem, ker menim, da se še vedno pojavljajo primeri, ko nismo dosledni in ko ne velja notranja zakonodaja za vse enako. Statut in sedaj še vrsta raznih pravilnikov določa pravice in dolžnosti vseh zaposlenih v naši tovarni; zastavljamo pa vprašanje, če ti tudi veljajo za vse enako; morda le v primerih, ko nekomur ni potrebno odgovarjati za tisto, kar je napravil. Kako rado se nas še vedno drži nepisano pravilo, po katerem se posamezniki kaj radi poslužujejo tega, da za vsako stvar, katero je napravil delavec — neposredni proizvajalec, takoj pišejo razne prijave, o katerih bi naj nato nadalje odločala komisija za izrekanje vzgojnih ukrepov v delovni enoti. Kaj radi tudi razvrščajo ljudi na ta način, da ene opozarjajo na razne nepravilnosti, medtem ko za druge raje pišejo prijave z mnogokrat čudnimi obrazložitvami, ki že takoj daj evidez in občutek, da predpisi ne veljajo za vse delavce enako. Ne bom ponavljal že neštetokrat izrečenih besed na raznih forumih, kjer lepo slišimo, da imamo v delovnih organizacijah vsi enake pravice in dolžnosti, obenem pa smo lahko vse bolj pogosto priča raznim sestavkom v Komunistu, Delavski enotnosti in mnogih drugih časopisih, kjer si mnogi proizvajalci iščejo svoje pravice, katere jim kratijo. Vsekakor je mnogo hlapcev Jernejev, ki še vedno iščejo svoje pravice — v upanju, da bodo naleteli na takšen forum, kateremu bodo lahko konkretno in temeljito obrazložili svoje probleme in težave, o katerih sicer v njihovih delovnih organizacijah največkrat nihče noče slišati. Zakaj danes slišimo tolikokrat med neposrednimi proizvajalci v obratih besede, ki jasno izražajo nezadovoljstvo, češ, zakaj velja vse to le za delavce, ostali pa si lahko privoščijo mno-gokaj, ne glede na morebitne posledice, za katere bi morali prav tako odgovarjati in tudi povrniti nastalo škodo, kot je to zahtevano od neposrednih proizvajalcev. Mirno si lahko damo roko na srce in povemo, da smo bili tudi sami priče raznim takim pojavom, ki pa so največkrat utonili v pozabo, toda občutek manjvrednosti pri delavcu je ostal. Danes imamo pred seboj že sprejet in potrjen Pravilnik o notranji delavski kontroli, ki je sicer za vse nas nekaj novega, loda nedvomno prinaša stvari, katere omogočajo vsem nam take možnosti, s katerimi se lahko uveljavimo na vseh linijah in področjih, brez slehernega strahu, da bi nas za to nekdo klical na odgovornost. Toda, če že govorimo o novem Pravilniku kot o novem in pozitivnem, potem smo prav tako dolžni, da tega tudi spoštujemo, pred.vsem na ta način, da vsak po svojih močeh in zmožnostih pomaga novoizvoljeni komisiji ali odboru za notranjo delavsko kontrolo, da bo lahko uspešno deloval in opravljal poslanstvo, zaradi katerega je tudi bil izvoljen. Zavedati se moramo, da je do notranje delavske kontrole prišlo predvsem zaradi anomalij in negativnih pojavov v naših delovnih organizacijah. Vsi se moramo dosledno boriti za to, da bo naša notranja zakonodaja postala resnično za vse enaka in da ne bo poznala nobenih izjem. Svojega dela se bodo morale lotiti predvsem razne komisie pri osnovnih organizacijah sindikata v organizacijah združenega dela in pri delavskih svetih, ki še vedno ne odigravajo tiste vloge, katera jim pripada po naši ustavi in vseh notranjih aktih in pravilnikih, toda ne le po krivdi od zgoraj, ampak največkrat zaradi neodgovornosti posameznih članov, ki se dovolj ne poglabljajo v to, da bi skušali preprečevati mnoge, še vedno negativne pojave znotraj delovne organizacije. Če se bomo namreč svojih nalog lotili na pravem koncu, bo tudi notranja zakonodaja zares — za vse enaka! Glinica F. Meško Kako smo poslovali? Iz tabel I., II. in III. je razvidno, kako smo poslovali v mesecu Juliju 1973 in v obdobju I — VII/73. Indeks 1973/72 prikazuje odnos dosežene proizvodnje v obdobju 1 — VII letošnjega leta napram enakemu obdobju lani. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA n d e k s Mesec — obrat Plan D o s e ž e r I O v mesecu kumulativno 1973/72 A. GLINICA : : IH 1. Izluženo: Januar 100 93.04 93,04 116,81 Februar 100 100,48 96,61 107,11 Marec 100 101,17 97,95 100,86 April 100 93,14 96,65 103,20 Maj 100 105,16 98,30 101,36 Junij 100 97,67 98,19 103,53 Julij 100 86,31 96,36 103,41 2. Kalcinirano: Januar 100 94,82 94,82 111,10 Februar 100 84,81 89,88 100,69 Marec 100 119,95 98,93 98,48 April 100 91,62 96,89 102,27 Maj 100 93,75 96,33 93,02 Junij 100 100,17 97,01 96,91 Julij 100 88,83 95,75 98,96 B. ALUMINIJ 1. Hala A: Januar 100 94,47 94,47 99,89 Februar 100 97,32 95,82 82,42 Marec 100 100,48 97,43 98,36 April 100 101,57 98,46 99,15 Maj 100 99,17 98,61 99,36 Junij 100 99,48 98,75 99,40 Julij 100 97,95 98,63 99,60 2. Hala B: Januar 100 94,98 94.98 103,39 Februar 100 103,15 98,86 101,55 Marec 100 102,18 100,00 103,46 April 100 106,85 101,69 105,39 Maj 100 103,95 102,15 106,01 Junij 100 106,18 102,79 106,96 Julij 100 106,28 103,29 106,84 3. Hala B/12-P: Januar 100 119,15 119,15 V letu 1972 Februar 100 126,48 122,63 ni bilo Marec 100 122,93 122,74 obratov. April 100 117,72 121,48 Maj 100 110,73 119,27 Junij 100 125,53 120,31 Julij 100 118,35 120,02 4. Hala B/12-S: Januar 100 66,06 66,06 Februar 100 81,45 73,36 Marec 100 81,65 76,21 April 100 91,12 79,93 Maj 100 86,45 81,27 Junij 100 95,12 83,57 Julij 100 94,39 95,15 5. Livarna: Januar 100 94,00 94,00 104,02 Februar 100 95,43 94,68 102,11 Marec 100 102,81 97,48 104,03 April 100 101,96 98,59 104,45 Maj 100 97,06 98,28 105,83 Junij 100 98,93 98,38 104,32 Julij 100 102,51 98,98 104,53 6. Anodna masa: Januar 100 67,67 67,67 90,17 Februar 100 121,37 93,15 130,54 Marec 100 79,45 88,43 105,02 April 100 74,15 84,89 100,66 Maj 100 83,69 84,64 93,74 Junij 100 80,00 83,88 92,95 Julij 100 100,99 86,36 97,88 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — VII/73 Indeks Plan Julij l-VII/73 1. Za 1 tono glinice: Boksit 100 100,82 104,52 NaOH 100 101,89 96,36 Para 100 100,25 103,88 2. Za 1 tono aluminija: Hala A: Glinica 100 100,00 100,00 Anodna masa v; v„ V 100 . j'. ; , 101,13 • ... -100,52 Kriolit 100 97,50 67,50 Fluorid 100 152,00 128,00 El. energija-kemija 100 102,39 101,38 ricin Julij l-VII/73 Hala B: Glinica 100 100,00 98,32 Anodna masa 100 100,00 100,70 Kriolit 100 97,50 72,50 Fiuorid 100 106,67 93,33 El. energija-kemija 100 101,36 100,82 Hala B/12-P: Glinica 100 100,26 100,05 Anodni bloki 100 98,93 101,07 Kriolit 100 95,56 86,67 Fluorid 100 86,67 66,67 El. energija-kemija 100 97,77 98,96 Hala B/12-S: Glinica 100 99,90 100,05 Anodna masa 100 99,13 98,78 Kriolit 100 97,50 95,00 Fluorid 100 90,00 63,33 El. energija-kemija 100 100,73 104,47 3. Za 1 tono anodne mase: ' Petrolkoks 100 99,59 100,73 Katranska smola 100 100,79 98,61 El. energija-kemija 100 98,69 105,03 PREGLED REALIZACIJE PRODAJE V JULIJU 1973: Plan Izvršitev % 1) Aluminij in gnetne zlitine 100 102,50 2) Livarske zlitine 100 84,63 3 Glinica 100 99,23 4) Hidrat 100 59,55 Nezgode v juliju 1973 Meseca julija smo imeli le razporejene takole: samo 10 nezgod, katere so bi- j na poti v delu služb0111 skupaj obratno 1. OZD ALUMINIJ 5 2 7 2. OZD VZDRŽEVANJE in del. sr. 1 1 2 3. OZD SKUPNE SLUŽBE — prometna služba 1 0 1 Skupaj 7 3 10 Število nezgod v letu 1973 — po mesecih januar 9 maj 22 februar 12 marec 15 junij 13 april 13 julij 10 Število nezgod — po VZROKIH NASTAJANJA: 1. nepazljivost — po ponesrečencu 5 2. nepravilen način ali postopek dela — po ponesrečencu 2 3. slaba cesta 1 4. naprava s hibo 1 5. preobremenjenost 1 MESECA JULIJA SO SE POŠKODOVALI NASLEDNJI DELAVCI: 1. ANDREJ VIDOVIČ iz Elektrolize »A« se je 4. julija 1973 z mopedom peljal v službo. Na poti je zavozil na gramoz in padel. Pri tem si je lažje poškodoval koleno leve noge. 2. KOLOMAN ROGANOV iz Livarne je 6. julija 1973 z vzvodom razporejal odlitke od sklada. Pri tem se je sklad zrušil in ko je hotel z roko zaustaviti enega od odlitkov, ga je ta laže zadel po prstu leve roke. 3. BOJAN VREŽE iz Livarne je 15. julija 1973 prevzemal hlebčke od livnega stroja. Ob tej priložnosti je pristavil k livnemu stroju dostavno mizo ravno v času, ko je hlebček izpadel iz kokile. Pri tem ga je hlebček laže zadel po kazalcu leve roke. 4. FRANC LAMPRET iz Elektrolize »A« se je 15. julija 1973 z mopedom peljal v službo. Na makadamski cesti pa je padel in si laže poškodoval zapestje leve roke. 5. VINKU ZVERU iz Elektrolize »B« je 26. julija 1973 pri ročnem vstavljanju v glavo strojnega prebijalca skorje izpadlo klinasto sekalo iz rok in mu laže poškodovalo palec desne noge. 6. FRANCU HRIBERŠEKU iz pomožnih obratov Aluminija je 26. julija 1973 ob upravljanju s priklopnim ventilom, ki ni bil pritrjen, ta izpadel iz rok in mu laže poškodoval palec desne roke. 7. _ IVAN PESEK iz Pom. obratov Aluminija je 30. julija 1973 pri čiščenju v pralnem kanalu nenadoma zadel ob železno konstrukcijo, kjer si je lažje poškodoval nadlahtnico leve roke. OZD VZDRŽEVANJE IN DELOVNA SREDSTVA 1. STEVO ŽNIDARIČ iz Elektro vzdrževanja se je 5. julija 1973 na poti iz službe domov pri sestopanju z vlaka spotaknil ob kamen in si laže poškodoval koleno leve noge. 2. FRANC JEZA iz Strojnega vzdrževanja se je 16. julija .1973 pri hoji po delavnici spotaknil ob ležeči ventil, zaradi česar je padel in si laže poškodoval levo ramo. ODLOČNO PROTI NEPRAVILNOSTIM! V bodoče: profesionalec za rekreacijo? Že na občnem zboru sindikalne organizacije smo se odločili, da bomo člane sindikata sproti obveščali o vseh dohodkih v kolektivu, pa tudi o vseh nepravilnostih in problemih, ki se pojavljajo pri vsakdanjem delu. Menim, da bi morale tudi o-stale osnovne organizacije od časa do časa obvestiti člane delovne skupnosti o svojem delu in o problemih, s katerimi se ubadajo, kako jih rešujejo in podobno, skratka: o vsem sindikalnem delu v OZD. Le z doslednim obveščanjem o delovanju sindikalne organizacije in tudi aktivov Zveze komunistov v organizacijah združenega dela si lahko člani delovne skupnosti ustvarijo določeno sliko o aktivnosti njihove organizacije, kajti v nasprotnem primeru izgubljajo zaupanje v sindikat in ZK. Naša želja je vedno bila in je še, da bi o vseh pojavih, pa če bi bili še tako problematični, sproti obveščali člane kolektiva, da bodo ti z vsem seznanjeni in da bodo lahko kot člani sindikata in ZK tudi sami pomagali pri u-rejanju določenih zadev. V osnovni organizaciji sindikata v OZD Glinica smo že na začetku mandatne dobe sklenili, da mora sindikalno delo ustrezno potekati; vsak član IO je z izvolitvijo sprejel tudi obveznost, da bo aktivno sodeloval na vseh delovnih področjih v svoji OZD. 2e zadnjič sem omenil, da je delo dosedaj, kljub nekaterim spodrsljajem, potekalo še kar v redu. Največji spodrsljaj je namreč bil v tem, da se ni pravočasno lotila svojega dela komisija za šport in rekreacijo, posledica tega pa je bilo neorganizirano na-ročevanje avtobusov za izlete in podobno, čeprav se je na srečo vse končalo v redu. O tem je razpravljal tudi IO, ki je menil, da bo potrebno v tej komisiji napraviti kadrovske spremembe, če delo ne bo steklo, kajti dosedanji način je enak ničli, česar bi se še kako morali zavedati čljini te komisije, predvsem pa njen predsednik. Medtem, ko ostale komisije, razen komisije za družbeni standard in socialno politiko (ta je še najbolj aktivna), niso i-mele kaj delati, bi morda imela kaj delati komisija za kadre in komisija za samoupravne odnose — toda to še ni zamujeno! V zadnjem času je prišlo tudi do nekaterih pojavov med posamezniki, ki so skušali urejati in reševati nekatere probleme kar na svojo roko, vendar smo takim pojavom takoj napravili konec, čeprav nekateri menijo, da posamezniki vodijo v sindikatu svojo politiko, kar pa ne bo držalo. Primer, ko so v obratu kotlarne na pobudo enega ali več članov hoteli organizirati neorganizirani sestanek zaradi določenih vprašanj, je naletel na ostro reagiranje tistih, ki se zavedajo, da takšen način nikakor ne vodi k reševanju problemov, ampak jih samo še zaostruje. Tudi aktiv ZK in IO OOS v Glinici sta odločno sklenila, da takih pojavov ne bomo dovolili, da pa naj bodo vsi, še tako kritični problemi reševani na za to merodajnem mestu in na organiziranih sestankih. Sprejet je bil tudi sklep, da bodo taki pojavi najodločneje preprečeni in da bo vse reševano v okviru naših sa-mouoravnih aktov, pravilnikov in 'pravil podjetja. Poslovni uspeh za I. polletje 1973 (Nadaljevanje s 1. strani) na izluženem (forsirana količinska proizvodnja), večji del krivde pa je treba iskati v netočnem tehtanju (neenakomeren nasip boksita na traku, moker boksit, ki se lepi na trak). Pri pari je normativ ugodnejši od doseženega v 1.1972, vendar višji od programiranega za letos, na kar so vplivali izpadi v proizvodnji, ko je potrebno ves sistem greti, proizvodnje pa ni; prav tako je vožnja dveh avtoklavnih vrst sočasno energetsko manj ugodna, 'kot ene same avtoklavne vrste pri višjih obratih membranske črpalke. Vsi ostali normativi so ugodnejši od lani doseženih in tudi od planiranih, razen pri apnu za kavstifikacijo, kjer je bil predviden teoretični normativ, saj smo imeli premalo praktičnih izkušenj. Realizirali smo naslednje naloge iz stabilizacijskega programa: predelava oziroma pre-vezava vakuim črpalk v beli (iltrirnici, s čimer smo zmanjšali, število remontov, dosegli boljši vakuim, tako da je sedaj manj črpalk v obratovanju. Vodo od črpalk rabimo za pranje hidrata, s tem smo zmanj- šali porabo mehke vode in pare, potrebne za greti e mehke vode. Spremenili smo odvod kondenzata od obeh avtoklavnih vrst in s tem preprečili, da (bi prišlo do onečišćenja tega; s tem smo omogočili vračanje celotne količine kondenzata v kotlarno, kar pomeni zmanjšano porabo sveže mehke vode. Ker ta kondenzat vodimo direktno v odplinjevalec, smo zmanjšali porabo pare za od-plinjevaraje (6 t/dan manj). Uredili smo pranje in regeneracijo permutit filtrov, s čemer se je zmanjšala poraba soli za 40 %. Uvedli smo dodajanje hidra-zima in tako preprečili kislost pare in kondenzata v celem parnem sistemu, kar onemogoča korozijo. Hidrazin veže e-ventuelno preostali kisik po odplinjevanju, tako da v kotlih ne more priti do kisikove korozij e. Pri poskusnem obratovanju dveh membranskih črpalk, na eno avtoklavno vrsto sočasno, smo dosegli dobre rezultate (72 obr/min.). Manjša poraba pare za razklop, dobri izpleni. Poskus je bil izveden na prvi a.v-toklavni, vrsti, ki doseže višje temperature. PRIMERJAVA REZULTATOV POSLOVANJA OZD TOVARNA GLINICE ZA OBDOBJE OD I. do VI. 1972 in od I. do VI. 1973 Občutno izboljšanje proizvodnih dosežkov beležimo v obratu Elektrolize B, manij v obratu Elektrolize A. Opozoriti je potrebno, da v letošnjem letu zelo pogosto beležimo izpade električne energije, ki poslabšujejo »hod« električnih peči. Direktni izpad proizvodnje zaradi izpadov električne energije znaša 60930 kg. V začetku leta 1973 smo izgubili 125 proizvodnih peč/dni v obratu Elektrolize A, zaradi česar j.e nastal izpad proizvodnje za 44745 kg. Prevoz tekočega aluminija ELEKTROLIZA »A« ELEKTROLIZA »B164« TUJI: 892 min. 524 min. IZPADI ELEKTRIČNE ENERGIJE od 1. januarja do 30. junija 1973 LASTNI: SKUPAJ: 125 min. 5 min. 1017 min. 529 min. SKUPAJ: 1416 min. 130 min. 1546 min. 1. Manjša proizvodnja aluminija zaradi izpadov električne energije od 1. januarja do 30. (Upoštevan je samo čas, ko je bil tok na 0) junija 1973 Elektroliza »A« Elektroliza »B-164« Elektroliza »B 12 P« Elektroliza »B 12 S« Januar 226 min = 8260 kg 86 min = 3143 kg 86 min = 175 kg 86 min = 128 kg Februar 80 min = 3021 kg 83 min = 3276 kg 83 min = 181 kg 83 min = 138 kg Marec 103 min = 3935 kg 131 min = 5133 kg 134 min = 276 kg 131 min = 226 kg April 208 min = 8021 kg 84 min = 3358 kg 84 min = 170 kg 84 min = 158 kg Maj — — — — Junij 400 min = 15098 kg 145 min = 5667 kg 145 min = 294 kg 145 min = 272 kg 1017 min = 38335 kg 529 min = 2 0577 kg 529 min = 1096 kg 529 min = 922 kg Skupaj 38335 kg 2 0577 kg 1096 kg 922 kg 60 930 kg I. DOSEGANJE PROIZVODNJE GLINICE: 1. AI2O3 izluženo: 1972 1973 I,—VI. I,—VI Letmi plan t 59.940 61.833 Doseženo t 59.840 61.983 Odstopanje t — 100 + 150 Doseženo % 99,83 100,24 2. AI2O3 kalcinirano: Latrai Dlan t 52.780 56.337 Doseženo t 58.264,818 55.277,235 Odstopanje t + 5.484,818 — 1.059,765 Doseženo % 110,39 98,12 3. AI2O3 prodani hidrat: Letni plan t 6.600 4.998 Doseženo t 3.132,283 4.223,914 Odstopanje t — 3.467,717 — 774,086 Doseženo % 47,46 84,51 2.+ 3. AI2O3 kalcinirani + prodani hidrat kot AI2OX — skupaj: Letni plan t 59.380 61.335 Doseženo t 61.397,101 59.501,149 Odstopanje t + 2.017,101 — 1.833,851 Doseženo % 103,40 97,01 OZD Tovarna aluminija 1. Proizvodnja v elektrolizah Skupna proizvodnja je večja za 1,6% oziroma za 323728 kg Al napram letnemu planu. Večja proizvodnja je posledica boljšega izkoristka proizvodnih naprav in večjega števila pogonskih peči, dni. Odmor Srečanje Primerjava enakega obdobja z letam 1972 pokaže povečanje proizvodnje za 4,1%, kar znese skupaj 834360 kg. Vsi normativi porabe surovin so glede na ugodne izkoristke proizvodnih naprav v mejah planskih ali pa so nižji- Proizvodnja el. energije je še vedno nad plansko, čeprav je nižja kot v letu 1972. Vzrok za to je še vedno slabo stanje anodnega dela električnih peči, ki je posledica slabega vzdrževanja naprav v preteklih letih in nedoseganja plana vzdrževanja v- letošnjem letu. Delno je večja poraba električne energije posledica pogostih izpadov električne napetosti. Skupna potrošnja F soli je občutno nižja, ker smo v mesecih marcu, aprilu in maju povraćali material, ki je bil pod elektrolizo. 2. Proizvodnja v livarni Proizvodnja v livarni se po asortimanu precej razlikuje od planirane. Tako je proizvodnja gnetnih in livarskih zlitin ter proizvodnja E Al nižja od pla- nirane, proizvodnja H pa mnogo višja. Proizvodni program livarne je odvisen od naročil komercialnega sektorja in bo zato komercialni sektor dal natančnejša pojasnila o odstopanju. Proizvodnja sekundarnega Al je mnogo nižja, kot je to bilo planirano, zaradi pomanjkanja surovin. Izpada proizvodnje v naslednjem obdobju ne bo mogoče več nadomestiti. 3. Proizvodnja v obratu anodne mase Proizvodnja v obratu anodne mase sledi potrebam obratov elektrolize. Proizvodnja je normalna, brez večjih zastojev, žal pa še vedno brez ekzaktne kontrole kvalitete. 4. Obrat elektro energetike Usmerjanje električne energije je potekalo v danih pogojih dokaj normalno. Zelo pogoste so okvare na novih u-smerniških transformatorjih in le z občutno rezervo v us-memiških napravah je mogoče pokriti potrebe elektroliz. 5. Proizvodnja v regeneraciji kriolita Proizvodnja regeneriranega kriolita je mnogo nižja, kot smo to predvidevali v letnem planu. Rekonstrukcija sistema za odvod plinov poteka zelo počasi. Surovine Dobava surovin v letošnjem letu poteka brez bistvenih zastojev. Kvaliteta surovin za predelavo je izredno slaba in so potrebne pogoste reklamacije. Pri nabavi surovin bo potrebno odgovornejše ravnanje. Delovna sila V letošnjem letu beležimo občuten primanjkljaj delovne sile. Vzroki so v povečani fluktuaciji. delovne sile in v zdravstvenem stanju zaposlenih. V OZD Tovarna aluminija je zaposlenih precej delavcev, ki imajo zdravniško prepoved za opravljanje težkih del ali pa so celo nesposobni za dela na DM, katera zasedajo. Problem delovne sile je izredno pereč in bo potrebna hitra ak- Poslovni uspeli za I. polletje 1973 (Nadaljevanje s 3 strani) tev tega problema, sicer se bo nih kazalcih za naslednje ob- čija, predvsem KSS, za uredi- ta problem odražal v proizvod- dob j e. PROIZVODNI REZULTATI ZA ELEKTROLIZE — ZA CAS OD 1. JANUARJA DO 30. JUNIJA 1973 V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM V LETU 1972 ELEKTROLIZA »A« Enota Leto 1972 Leto 1973 Odstop, v % in kg 1. Proizvodnja Al v pečeh kg 9,918.669 9,867.772 — 50.897 — 0,5 2. Oddaja v livarno kg 9,849.509 9,790.432 — 0,5 3. Peči za proizvodnjo — peč X dan pxd 27.598 27.568 — 0,1 4. Povprečno število peči na dan p/d 151,6 152,3 + 0,5 ELEKTROLIZA »B« 1. Proizvodnja Al v pečeh kg 9,469.655 10,146.543 + 676.888 + 7,2 2. Oddaja v livarno kg 9,411.299 10,066.720 + 7,0 3. Peči za proizvodnjo — peč X dan pxd 28.036 28.104 + 0,2 4. Povprečno število peči na dan p/d 154,0 155,3 + 0,8 ELEKTROLIZA »B 12 P« 1. Proizvodnja Al v pečeh kg 737.204 535.141 ' 2 — 202,063 — 27,6 2. Oddaja v livarno kg 749.134 533.521 — 28,8 3. Peči za proizvodnjo — peč X dan pxd 1.542 1.086 — 29,6 4. Povprečno število peči na dan p/d 8,5 6 — 29,4 ELEKTROLIZA »B 12 S« 1. Proizvodnja Al v pečeh kg 40.810 451.232 + 410.422 + 1.105,7 2i Oddaja v livarno kg 30.820 440.169 + 1.428,2 3. Peči za proizvodnjo — peč X dan pxd 95 1.002 + 1.054,7 4. Povprečno število peči na dan p/d 0,52 5,53 + 1.065,4 ELEKTROLIZA SKUPAJ: 1. Proizvodnja Al v pečeh kg 20,166.338 21,000.688 + 834.350 + 4,1 2. Oddaja v livarno kg 20,040.762 20,830.842 + 3,9 3. Peči za proizvodnjo — peč X dan pxd 57.271 57.760 + 0,8 4. Povprečno število peči na dan p/d 314,7 319,12 + 1,4 PROIZVODNI REZULTATI V LIVARNI OD 1. JANUARJA 1973 DO 30. JUNIJA 1973 V PRIMERJAVI Z LETNIM PLANOM Enota Plan Doseženo Odstopanje v % 1. Livarske zlitine kg 4,999,998 4,690.499 — 6,19 2. Gnetne zlitine kg 2,800.002 2,751.763 — 1,72 3. E Al formati kg 5,130.000 3,655.964,5 — 28,73 4. Al formati kg 7,300.002 6,530.709 — 10,54 5. H in T formati kg 1,403.502 3,298.108 + 134,99 6. Odrezki kg — 118.033,5 4- 100 7. Ostružki kg 85.002 80.000 — 5,88 Skupaj kg 21,718.506 21,125.077 — 2,73 Sekundarni Al. kg 349.998 23.900 — 93,17 Al Mn-predzlitina kg 118.998 22.800 — 80,84 PROIZVODNI REZULTATI V LIVARNI Od 1. januarja do 30. junija 1972 Od 1. januarja do 30. junija 1973 1. Livarske zlitine 2. Gnetne zlitine 3. E Al formati 4. Al formati 5. H in T formati 6. Odrezki 7. Ostružki Enota kg kg kg kg kg kg kg 1972 4.392.401.5 3,479.329 3,053.956 5.403.028.5 3.757.444.5 281.431,5 145.000 1973 4,690.499 2,751.763 3,655.964,5 6,530.709 3,298.108 118.033,5 80.000 Odstopanje + 6,78 — 20,91 + 19,71 + 20,87 — 12,22 — 58,06 — 44,83 Skupaj kg 20,512.591,0 21,125.077 + 2,99 Sekundarni Al. kg 23.900 + 100 Al Mn-predzlitina kg — 22.800 + 100 Komercialni sektor Glede na komercialno poslovanje v polletju tega leta je potrebno omeniti naslednje bistvene spremembe, .ki so vplivale na učinek boljše prodaje in ugodnejše nabave: 1. FRODA JA Od meseca januarja opažamo zboljšanje situacije prodaje na tržišču aluminija. Tako se je cena. na prostem londonskem trgu gibala takole: januar 187 — 191 £ februar 195 — 200 £ marec 216 — 222 £ april 220 — 224 £ maj 240 — 245 £ j-unij 243 — 248 £ S porastom cen je prišlo tudi do večjega povpraševanja za aluminij. Tudi na domačem trgu je prišlo do bolj intenzivne zahteve po aluminiju in njegovih zlitinah, tako da pro- daja ni predstavljala posebnega problema. Domača cena ni bila usklajena z novo nastalo situacijo na zunanjem trgu in je na višini okrog 500 dolarjev bila nižja od cene, ki se je formirala na inozemskih tržiščih. Zaradi tega je celo prvo polletje potekalo v borbi za prilagoditev domače cene na novo nastali situaciji. Bilo je dosti sestankov v okviru združenja aluminijske industrije, kjer so se dogovarjali o višini nove cene in mehanizmu, katerega bi naj v bodoče uveljavili in po katerem bi se naj do,mača cena avtomatično prilagajala situaciji na inozemskem trgu. Tako je koncem maja bil dosežen sporazum za družbeni dogovor o formiranju cene za aluminij, v začetku junija pa je bil podpisan samoupravni sporazum, ki, bolj natančno predpisuje način in mehanizem, po katerem bo v bodoče urejevana cena alumini- ja in izdelkov na bazi aluminija. Nove cene so veljavne s 30. junijem, t.j. od zadnjega dne v I. polletju. 2. NABAVA Na področju nabave je prišlo do povečanja cen praktično vseh domačih in uvoznih surovin. Navajamo le nekaj osnovnih predmetov, ki so se podražili, v tem letu: boksit — domači za 0,5 %, železniški promet — tovorni za 15 %, premog za 20 %, silicij — metal za 15 %, apno za 18,9%, domači petrol — koks za 15,8%, ELEKTRIČNA E-NERGIJ1A za 15,8.% Prišlo je do podražitve tistih .surovin, katere smo imeli pogodbeno dogovorjene v ZR Nemčiji, zaradi revalvacije DM; to sta predvsem Na-lug in krio,lit. Pri ostalih uvoznih surovinah ni prišlo do zvišanja nabavne cene. CRIKVENICA Igra na terasi Kuhinja Jedilnica med kosilom Transport razmisli - odloči V septembru in oktobru se bodo pričeli v organizaciji našega izobraževalnega centra tečaji za PK, KV in VKV delavce kem-metalurške stroke (za elekrolizerje, livarje, gli-ničarje, voznike dostavnih vozil, žerjavovodje in po potrebi še za kakšne druge stroke). Tečaji bodo organizirani v popoldanskem času in prilagojeni delavcem v izmenah. V primeru, da bo dovolj prijav iz posameznih izmen, bo imela vsaka izmena svoj oddelek (paralelko). Po sprejetju pravilnikov o sistemizaciji in o delitvi OD, ni več dvomov, kdo si mora med sodelavci pridobiti strokovno usposobljenost in komu je pravilnik »prizanesel«. Vsi zaposleni v podjetju, ki še niso stari 50 let (žene 45) in nimajo 15 let staža v TGA, so si dolžni zagotoviti strokovno usposobljenost, ostali pa se seveda lahko tudi vključijo. Delovna skupnost nudi prizadetim vse pogoje brezplačno, posameznik bo prispeval le del svojega prostega tasa in nekaj dobre volje. S tem, ko delavec opravi izpit za PK ali KV delavca, mu bo mesečni OD povečan za 260 do 320 din, na leto pa za dvanajstkrat več -— koliko torej, si lahko izračuna vsak sam. Večji osebni dohodek pa je le ena od ugodnosti. katero mu prinaša izpolnjena strokovna izobrazba. S pridobljenim znanjem si bo vsakdo olajšal delo, imel bo občutek sigurnosti. Dobro poznavanja tehnologije in varstva pri delu prinaša to, da je osebno delo učinkovitejše in varnejše za posameznika in skupnost. K večletni praksi pri delu na delovnem mestu je primerno teoretično znanje zelo koristno dopolnila, ki oblikuje posameznika v samostojno in zavestnejšo osebnost. Tečaji bodo organizirani tako, da v poletnih mesecih, ko je najbolj vroče in je sezona •dopustov, ne bo predavanj, saj je ta čas manj primeren za u-čenje kot ostali letni časi. Na želio tečajnikov bo lahko tečaj tudi za teden ali dva prekinjen, če bo kakšna nu.jna zadeva, ki bo prizadela večino udeležencev (trgatev ali podobno). Prav tako bo možen dogovor, da bo tečaj notekal čez vso leto in bo na ta način zaključen v precej krajšem času. Vsak član kolektiva ima možnosti, da si s pomočjo delovne skupnosti pridobi manjkajočo izobrazbo, vendar imajo neposredni proizvajalci prednost pred ostalimi, ker je njihovo šolanje organizirano povsem v podjetju. Vsi ostali, ki se vpisujejo na razne srednje, višje in visoke šole, imajo kljub pomoči podjetja še dodatne stroške in porabijo za študij več časa. Člani kolektiva, katerim manjka strokovna izobrazba, dobro premislite in izkoristite ugodnost, katera vam je ponujena. V enem letu lahko pridobite poleg službe (teče vam delovni staž in pokojninski staž) potrebno strokovno usposoblje- 15. junija 1973 se je težje poškodoval Franc LEPEJ, preddelavec v II. izmeni hale A. Imenovani je upravljal elektro voziček — trikolico, za katerega je bil priklopljen bunker za prevoz glinice. Do nezgode je prišlo v trenutku spel j ava -nja trikolice z mesta pri odvzemnem mestu glinice v hali A, ko je zadel ob betonsko steno, kjer j,e utrpel na desni nogi zlom mečnice in poškodbo na skočnem sklepu. Po nastali nezgodi je bila po pomočniku glavnega direktorja za tehnične službe imenovana komisija z nalogo, da ugotovi vzrok nastale nezgode in da predlaga morebitne u-krepe. Komisija je po rekonstrukciji nezgode na ikraju samem in po zaslišanju prič ter prizadetih ugotovila, da: — se je nezgoda resnično pripetila Francu LEPE JU v Elektrolizi A; — Franc LEPEJ ni imel ustreznega izpita, kateri je zahtevan za upravljanje z elektro vozički, kar k,ar tudi ni bil strokovno usposobljen ; — je na dan nezgode trikoli-ca o,znake I. — 11, s katero se je pripetila nesreča, bila v brezhibnem stanju; nost in s tem v zvezi že navedene ugodnosti. Malo dobre volje in poguma, da premagamo prve začetne dni in se kaj kmalu privadimo na »šolske klopi«. Vsak pri sebi naj pomisli: »Kaj zmorejo tisoči in tisoči, zmorem trdi sam«! Nobenega naj ne motijo odklonilne govorice, ki se včasih pojavijo v delovni sredini in so lahko večkrat izvor nevoščljivosti ali strahu za lastno avtoriteto, kar je seveda popolnoma brez osnove. Se vedno velja geslo, da je zdravje in znanje največji kapital vsakega posameznika; torej tudi vaš! -čk- — je na dan nezgode kljub odsotnosti obeh glmdčarjev zasipavanje peči bilo možno izvesti brez ovir iz razloga, ker je vodij® Izmene imel od osmih na »razpolago sedem delavcev, ki rso imeli izpit za upravljanje z e-lektro vozički in s katerimi bi lahko organiziral delo. Zaradi teh ugotovitev je komisija predlagala direktorju OZD Aluminij : — ker je poškodovanec upravljal z vozilom, za katerega ni imel ustrezno usposobljenost, OE, izpita, in ker je tudi bil .seznanjen z varnostnimi določili obrata, kjer je med drugimi izrecno določeno., da sme upravljati z elektro vozičkom samo oseba, katera àmia- ustrezen izpit, in slednjič, -ker delo ni odklonil, je bil Franc LEPEJ predlagan za disciplinski postopek. Ker je vodja izmene Boris SOLOVJEV imel na dan nesreče na razpolago sedem delavcev, kateri .so imeli izpit za upravljanje z elektro vozički in s katerimi bi lahko v redu opravil zasipavanje peči z glinico v svoji izmeni — pa je kljub temu dovolil, da Slaba organizacija dela v izmeni Vhod v naš dom Dvorišče v sezoni Neurejen prehod ob našem domu, na tem prostoru so stale naše vikend hišice. Ne tako, tovariš(i)! Le nekaj vrstic, bolje rečeno, ena sama beseda me je vzpodbudila, da se prvič oglašam v našem tovarniškem listu. V julijski številki me imate za samovoljneža, ki se je brez izpita za upravljanje e-lektro vozička težko poškodoval. Na kratko: nedisciplinirani sodelavec! Ali je to res? Ali ne bi kazalo problema obrniti in videti, kje dejansko tiči zajec? Poskušal bom to storiti, kajti bolečina še zdaleč ni bila tako žgoča kot »črno na belem«, da sem jo zakrivil zaradi samovolje! sodelavca iz grupe? Verjetno bi se v primeru nezgode krepko zagovarjal, saj sta, tako kot jaz, brez izpita za opravljanje tega dela. Naj bo tako ali drugače, nezgode nisem povzročil hote. Želel sem le preprečiti materialno škodo in poskrbeti za čim-boljši izkoristek energije. S tem pa ni rečeno, da ne cenim zdravja ali celo življenja. Nasprotno! Postavljam ga na prvo mesto in zato predlagam varnostnim tehnikom, da se o varnosti pri delu bolj pogosto pogovarjajo z delavci na delovnih mestih, pomanjkljivosti pa odpravljajo po nadrejenih vodilnih delavcih in samoupravnih organih. Samo opozorilna tabla, razgovor na vrhu ipd. pač ni dovolj. Kompleks varnosti je širok in razprostranjen, poln drobnih, obrobnih momentov, katere moramo res vsi — upoštevati! Še nekaj! »Aluminij« je naš list, zato bodimo realni isn objektivni pri obveščanju. Zatorej, ne tako, tovariš(i)! Z eno, s samo eno besedo lahko sodelavca — sotovariša moralno očrnimo, uničimo. FRANC LEPEJ Popravilo v Glinici » Rog lej mo resnici v oci« Avtorja poročila o nezgodi sta verjetno še kako dobro seznanjena o pomanjkanju delovne sile, zlasti v Elektrolizi A, in o kršenju varnostnih predpisov, saj smo vodstvo OZD ALUMINIJ po vodji izmene že dalj časa (3 mesece) opozarjali, da smo brez glini-čarjev. Od dvanajstih elektro-lizerjev v n. izmeni severnega dela hale A je tega dne imel izpit za elektro voziček — tri-kolico le eden iz grupe Al. Moram omeniti, da sta bila od teh dvanajstih dva izposojena od gradbenega podjetja DRAVA (komaj nekaj dni na tem delovnem mestu). Tovariš(i), ni nam preostalo nič drugega, kot to, da si zasipamo peči sami. Vprašam vas, kakšna bi bila reakcija tedaj, če bi upravičeno prekinili normalni zasip peči z glinico? Usodnega dne smo ponovno opozorili na problem v zvezi z zasipanjem peči in zahtevali vodjo hale A na razgovor. Ta se našemu vabilu ni odzval, pač pa je naročil izmenskemu, vodji približno takole: »V soboto (16. junija) bomo odstranili vrzel s tovarišem iz IV. izmene, v ponedeljek pa pride novi sodelavec, a danes še naj zasipavamo sami.« Pojem »sami« si sicer lahko razlagamo na več načinov1 vsaka grupa zase ali tovariš, ki ima izpit in je v sestavi grupe; dalje nekdo iz grupe itd. Odveč bi bilo razmišljanje o tem, ali bi preddelavec grupe Ai pristal na to, da bi omenjeni vozač zasipal za vse štiri grupe, ker bi bila potem grupa okrnjena. Sicer pa naj o tem razmišljajo drugi — odgovorni! Res, da ni nihče pokazal s prstom name, češ ti zasipaj peči, toda druge izbire nisem imel. Ali bi naj morda za to delo kot preddelavec zadolžil Tudi to se dogaja! Jedilnica v livarni, katera je bila urejena po sanitarno-higienskih predpisih, je nenadoma postala prostor, ki se ne more več imenovati jedilnica, ampak na žalost, če se milo izrazim — SMETIŠČE! Omenjeni naziv je dobila 2. avgusta 1973 v dopoldanskem času, k čemur so pretežno pripomogli delavci prejšnje popoldanske in nočne izmene. Stanje je bilo naslednje: tla so bila nastlana s papirjem, čistilno volno, ostanki hrane, lesenih tresk, mastnih krp. Košara za smeti pa je prazna ležala pod mizo. Strop in stene so bile zapackane in zamazane; v podobnem stanju je bil tudi obstoječi inventar, da o barvi umivalnika sploh ne govorimo. Podobno je tudi bilo s posodo za čaj in mleko. Mislim, da je dovolj nazorno opisano stanje v tem prostoru. Pripominjam pa, da je delno vzrok za takšno stanje tudi dejstvo, ker obrat livarne nima organizirano čiščenje in ne kontrolo nad jedilnico — po izmenah. Kljub temu pa menim, da do takšnega zanemarjenja ne bi smelo priti iz razloga, ker bi lahko delavci po izmenah z malo večjim čutom do higiene tudi organizirali čiščenje.. Prepričan sem, da imajo »prizadeti« delavci doma čist in vzoren dom, pa da upoštevajo tiste osnovne higienske navade, katere so neobhodno potrebne za lepo in zdravo življenje! Zaradi takšnega stanja je SVD prepovedala uporabo jedilnice do časa, dokler ne bodo odpravljene pomanjkljivosti.. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža Ferdinanda Lepeja upokojenca se najiskreneje zahvaljujem sindikalni organizaciji TGA za izraze sožalja in denarno pomoč! Njiverce, 30. julija 1973 Žalujoča: žena Marija IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrtič — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado Sere, Konrad Rižnar, dipl. Inž. Stojan Kerbler In odgovorni urednik tovarnlikega časopisa — Stane Tonejc, dipl. Inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Člani kolektiva la upokojenci dobivajo Ust brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo. Omeniti moram, da takšna prepoved uporabljanja jedilnice v livarni ni prvi primer, da je bil podoben tudi. primer pred tremi leti z jedilnico livarne. ki je bila pri priročnih skladiščih v hali »B«. Apeliram na vse delavce, kateri so in še bodo po sanaciji v bodoče uporabljali to jedilnico, naj poskušajo vsaj malo u-poštevati HIGIENO; zavedajo naj se, da sredstva, katera bo moralo vodstvo obrata livarne prispevati za odpravo pomanjkljivosti, ne bodo ravno mala! -k Čestitamo Pred dinevi, 13. avgusta 1973, so delavci naše varnostne 'službe —- stražarji dokončali tečaj za pridobitev-predpisane kvalifikacije. Kot marsikaterega od nas, je tudi stražarje »prizadel« novi pravilnik o delitvi OD glede nepopolne strokovne izobrazbe. Za potrebe naše stražarske službe • je bil organiziran tečaj in tako dana možnost, da si vsak od njih pridobi manjkajoče znanje. To priložnost so vsi izkoristili in v rekordnem času — 5 mesecev — absolvirali celotni tečaj in ga vsi prijavljeni zaključili z zavidljivo dobrim uspehom. Med njimi je bila domala polovica takih, katerim po novem pravilniku ni-več potrebno opravljati izpita za kvalifikacijo, pa so vendarle vztrajali do konca, kljub petindvajset in večletni praksi v stražarski službi. Vsem našim stražarjem — za dosežene uspehe — iskrene čestitke, pa mnogo zadovoljstva in uspehov pri nadaljnjem delu! — čk — Stališča II. konference Zveze sindikatov občine Ptuj 1. Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih so temeljni nosilci stano- 5. vanjske politike v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj in odločajo o tem po svojih delegatih. 6. 2. Vztrajati je potrebno, da bo takoj konstituirana samoupravna stanovanjska interesna skupnost v občini Ptuj — z določitvijo ustreznih kriterijev. Nosilci akcije za volitve delegatov so: — osnovne organizacije sindikatov v delovnih organizacijah; — krajevne konference 7. SZDL na terenu. 3. K že zbranim sredstvom iz naslova solidarnosti in drugih zbranih sredstev je treba pritegniti delovne organizacije, ki naj nastopajo pri soudeležbi in si tako pridobi- 8. jo razpolagalno pravico s stanovanji — v sorazmerju z vloženimi sredstvi. 4. Vsa sredstva, ki so zbi-rana iz naslova stanovanjskega prispevka pri manjših delovnih organizacijah, v družbenih dejavnostih, v političnih organizacijah in društvih, je potrebno vklju- čiti v združena oročena sredstva, da bo s tem dosežena racionalna poraba teh sredstev. V družbena sredstva za gradnjo stanovanj morajo biti vključena tudi obstoječa sredstva stanovanjskega sklada. Da bodo sredstva za stanovanjsko izgradnjo povečana, je potrebno pritegniti — v obliki varčevanja — tudi sredstva delavcev, na ta način, da bodo sindikati posameznih delovnih organizacij skupaj s poslovno banko izvedli širšo akcijo za dolgoročno varčevanje za stanovanjsko izgradnjo. Takoj je potrebno določiti najugodnejše lokacije za družbene gradnje, pripraviti načrte in delo zaupati najugodnejšemu, najcenejšemu in najkvalitetnejšemu ponudniku. Ker predstavlja komunalni prispevek pri novogradnjah okrog 11% predračunske vrednosti, je potrebno proučiti u-mestnost tega prispevka pri družbeni stanovanjski izgradnji in doseči oprostitev za gradnjo stanovanj s sredstvi, zbranimi v solidarnostnem skladu. Prav tako je potrebno proučiti u- pravičenost prometnega davka na gradbeni material. 9. Delitev stanovanj, zgrajenih z družbenimi sredstvi, mora biti usmerjena prvenstveno k družinam z nižjim dohodkom, mladim družinam in mladim delavcem. Prav tako je potrebno iz tega fonda pokrivati potrebe po stanovanjih za kadre, od katerih je odvisen nadaljnji razvoj našega območja. 10. Proučiti je potrebno tudi možnosti za racionalno koriščenje obstoječega stanovanjskega fonda, ker ugotavljamo, da so posamezna stanovanja neracionalno zasedena in bi tudi tako lahko rešili najnujnejše stanovanjske probleme. 11. Delo hišnih svetov je potrebno oživeti. Z novim statutom stanovanjske skupnosti je potrebno vzpodbuditi prizadevanja skupnosti stanovalcev za vzdrževanje hiš. 12. Pri usmerjani družbeni gradnji so dolžni sindikati in druge družbenopolitične organizacije u-veljaviti začrtano politiko in stališča — z ustreznim družbenim vplivom. Pospešiti organiziranje TOZD in integracijo ali: tri osrednje naloge komunistov V drugi polovici avgusta je bil skupen sestanek osnovne organizacije (več o tem bomo poročali prihodnjič), na katerem so prevladovale predvsem tri pomembne točke dnevnega reda: pod prvo točko »Komunisti in javna ustavna razprava«, dalje ocena priprav za ustanovitev XOZ0 in izvedbo integracije z IMPOLOM, naloge članov ZK v zvezi s temi akcijami in končno še: nekaj o kadrovskih pripravah za VII. kongres ZK Slovenije. vsi tisti, ki niso pripravljeni ali pa nočejo realizirati dogovorjene politike, ne morejo biti na odgovornih vodilnih delovnih mestih. Dejal je še, da Zveza komunistov zahteva od svoijih članov, da v sleherni delovni organizaciji takoj o-predelijo svoj odnos do formiranja temeljnih organizacij združenega dela in do integra,-cij, da se akcijsko in politično angažirajo skupno z ostalimi delavci pri samoupravnem organiziranju in povezovanju organizacij združenega dela. Čeprav je dosedaj med našimi člani kolektiva še zelo malo znano o poteku dogovorov in priprav v zvezi z in- Glede ustanovitve temeljnih organizacij združenega dela pri nas je bilo v zadnjem času mnogo polemike, predvsem o tem, da vsa zadeva trenutno ni bila premaknjena niti maio naprej, kot da se vsi skupaj ne zavedamo posledic, katere nam v zvezi s tem pretijo, če ne bomo do konca leta ustanovili TOZD. Posebna komisija je imela nalogo, da pripravi vso potrebno gradivo, s katerim bi ■se moral seznaniti sleherni član naše delovne skupnosti; pravim: moral — zato, ker sem prepričan, da lepo število članov kolektiva tega gradiva sploh ni prebrala in tako tudi ni seznanjena o tem, kaj je to TOZD in kaj pravzaprav prinaša novega med nas. 2e zadnjič sem poudaril, da tudi sestanki, ki so bili organizirani o tej temi, niso dosegli svojega namena, ker velika večina zaposlenih menda misli, da jih to ne zadeva in ■da pač naj o tem računajo drugi, kar je seveda povsem zgrešeno. Tega pa se prav gotovo zavedata osnovna organizacija sindikata in osnovna organizacija Zveze komunistov, ki sta sklenili, da .se o omenjenih vprašanjih konkretno pogovorimo in o tem seznanimo ves kolektiv, ki mora zvedeti vse, kar se dogaja v kolektivu in izven njega — v zvezi z ustanavljanjem TOZD in o pripravah na bodočo morebitno inte--gracijo s tovarno IMPOL iz Slovenske Bistrice. Prej ali slej bodo prav člani celotne delovne skupnosti poklicani, da se o tem dokončno odločijo. Kar zadeva ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela v naši tovarni, prav gdtovo ne moremo biti zadovoljni, saj to ni prav nič napredovalo v zadnjem času, nasprotno, vse je postalo mirno in tiho o tem vprašanju, zato ni moglo priti drugo, kot to, da sta OOS in OO ZK sklenili, da je treba celotno zadevo .premakniti z mrtve točke. Verjetno bo držalo to, da je takšen mir ali zatišje pripisati nekaterim soremembam, saj •so nekateri tovariši odšli iz podjetja, na njihova mesta pa še: niso prišli ljudje, ki bi to delo nadaljevali. Toda, naj bo tako ali drugače, časa za odlaganje ni več in krepko bo treba prijeti zadevo v roke, da bi v določenem roku ustanovili TOZD, čeprav dobro vemo, da v tako relativno kratkem času vsekakor ne bomo kos vsem ■nalogam in da ne bomo mogli napraviti vsega. Toda korak naprej ie vendar treba storiti. Zavedajoč se težavne, zahtevne naloge, bomo morali, s tem delom pričeti prav vsi v 'podjetju, vsak po svojih zmožnostih prispevati svoj delež k temu, da bomo to nalogo opravili v predpisanem roku. Prav člani ZK in sindikata morajo biti osnovni in .glavni nosilci te akcije, kajti njihova odgovornost je nedvomno mnogo večj.a od odgovornosti ostalih članov kolektiva, ki zaradi tega kajpak ne smejo tištati ob strani samo kot pasivni opazovalci, ampak še morajo: z vso vnemo i.n brez odlašanja lotiti akcije -— na pravem mestu.. fi- f...„.’s Priznati si moramo, da srno vsi. skupaj, mnogo premalo,storili za- to, da bi proces ustanavljanja TOZD v našem ko- lektivu potekal skozi ves čas, kajti mnogi smo nekaj časa zelo aktivno delali na tem področju, nato pa prav tako naglo popustili, kot da smo na vse skupaj pozabili, kot da imamo časa — na pretek. Vedno bolj nam postaja jasno, da se bomo morali prav komunisti postaviti na čelo in odločno zahtevati od odgovornih ljudi, da bo tft izvedeno tako, kot je potrebno, Pri tem bo vsekakor treba, povečati odgovornost vodilnih ljudi, odgovornih za nastajanje temeljnih organizacij združenega dela in integracijo. Tako nekako je med drugim dejal tudi tov. France Popit v Kranju, kjer je še dodal, da tegracijo z IMPOLOM, pa vseeno moramo poudariti nekaj osnovnih misli o tem vprašanju, čeprav bo več o tem povedanega na omenjenem' sestanku komunistov in nato posredovano tudi vsem članom delovne skupnosti. Mislim, da se vsi dobro zavedamo situacije, v kateri smo, in da se nam ne obetajo kaj prida rožnati časi, če želimo ostati sami zase. Zato je prav, da naši vodilni tovariši iz podjetja delajo1 na tem, da analizirajo vse potrebne podatke o taki predvideni združitvi, ki bi domala zanesljivo pomenila krepak korak naprej za oiba delovna kolektiya, saj bi mnogo laže nastopala na svetovnem tržišču in lahko smeleje gledala v prihodnost. Seveda je še . prerano govoriti o nečem, o čemer še ni na voljo bolj konkretnih podatkov in analiz, prav pa je, da se na vse to že sedaj temeljito pripravimo, da bomo lahko takoj, ko nam bodo znani določeni rezultati, lahko pričeli z .akcijo za združitev. Še veliko bomo morali sto^ riti za to, da bomo pospešili organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in se konkretneje pogovorili o predvideni integraciji, Preden se bomo odločili za »DA«, ‘bomo morali še marsikaj premisliti in se natančneje seznaniti s celotnim poslovanjem obeh kolektivov; jasno pa nam mora biti povedano,, kakšna je naša skupna perspektiva. Vendar o tem kaj več in morda bolj konkretno; — drugič! F. Meško V bodoče: profesionalec za rekreacijo? (Nadaljevanje z 2. strani) Vsak naj odgovarja za svoje delo in vsak naj v sindikatu in organih upravljanja dela le tisto, kar mu je zaupano, nikakor pa se naj samovoljno ne vmešava v drugo delo. Ko je IO OOS v Glinici razpravljal o rekreaciji in o namenskih sredstvih zanj, je ugotovil, da je za to dejavnost premalo sredstev in je predlagal predsedniku TOS, da zaprosi po odboru za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu za dodatna sredstva za rekreacijo v znesku 20 tisoč dinarjev. To je menda sto- Z A H V iA L A družine Jančec Ob boleči izgubi sina STANISLAVA izkoriščamo priložnost, da se zahvalimo v tovarniškem glasilu: tovarniškemu zboru, sindikata, godbi na pihala, mojim sodelavcem, vsem stanovalcem bloka št. 8, mladinski organizaciji, mladincem bloka št. 8, stanovalcem bloka št. 10 in 15 in vsem, ki so prispevali vence in cvetje. Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. Žalujoči: mama Slava, brat Jože in sestra Marica Slaba organizacija dela v izmeni (Nadaljevanje s 5. strani) je z elektro vozičkom, oz. tri-kolico upravljal delavec, ki nima ustreznega izpita — je bil vodij a izmene predlagan za disciplinski postopek. Pripomniti je treba, da je vodja izmene odgovoren za organizacijo dela v svoji izme-, ni, mad drugim, tudi za razporeditev delavcev, kakor je tudi razumljivo, da mora poznati, svoje delavce po kvalifikacijah, strokovni usposobljenosti itd. -K rila tudi OOS v OZD Aluminij. Sredstva so bila zagotovljena, toda spet se je pojavilo nekaj, česar ne želimo in kar se nikakor ne bi smelo dogoditi. Ob izletu v Stubiške, menda 15. julija 1973, so se na poti domov ustavili tudi v znanem sindikalnem domu na Gorci pri Podlehniku, kjer so malce zaplesali in popili, nakar je prišlo do tistega, kar ne bi smelo — do pretepa, ko so seveda polomili precej inventarja, s čimer je bila napravljena večja gmotna škoda. To bi se morda še dalo poravnati, toda madež je ostal in kako naj gredo v bodoče še tja tisti, ki si želijo samo oddiha, pravega razvedrila in rekreacije. Temna senca, katero bo težko opravičevati! Ne gre namreč skupaj, ko tarnamo in prosimo za dodatna sredstva, potem pa tako rekreacijo spremenimo v čisto nekaj nasprotnega. Zato bo takim negativnim pojavom treba napraviti konec brez kakršnegakoli oklevanja! Predsedstvo je na svoji seji že obravnavalo take negativne pojave in se formalno že odločilo, da bo predlagalo TZS, da razišče možnost za zaposlitev profesionalca za rekreacijo, ki se bo u-kvarjal le s to problematiko in bo urejal zadeve tako, da bo rekreacija resnično prava rekreacija, ne pa nasprotno. Ob koncu želim omeniti še neko zadevo, ki se prav tako ne bi smela dogoditi. Ob zadnjem odhodu nekaterih tovarišev iz OZD Glinica v zaslužni pokoj ni bilo prisotnega nobenega predstavnika sindikata ali vodstva iz OZD Glinica, kar so seveda prizadeti zamerili in so bili razočarani, češ, mar nismo vredni niti toliko, da bi nam ob slovesu še kdo od sodelavcev stisnil roko, zaželel srečo in zdravje. Kot prizadeti moram vsem prizadetim javno povedati, da nihče od vodstva obrata Glinica niti od IO OOS v OZD Glinica ni bil obveščen o tem srečanju. Zato ni nobene krivde pri prizadetih v Glinici. Zahtevali pa smo na seji IO_, da se prizadetim opraviči tisti, ki je za to kriv, in sklenili, da za to tudi mora nekdo odgovarjati; v bodoče pa se kaj takega ne bi smelo ponoviti. To in še marsikaj drugega so morda vsakodnevne ali občasne nepravilnosti, katere je treba odločno odpravljati in težiti za tem, da bo postalo sindikalno delo u-strezno družbeno utemeljenemu sindikalnemu poslanstvu; takih in podobnih problemov pa naj bo čimmanj, kajti to le hromi delo, katerega bomo tudi sicer morali spremeniti! F. Meško iszptie v juliju till (Nadaljevanje z 2. strani) OZD SKUPNE SLUŽBE 1. FRANC DOBNIK iz Transportne skupine službe Prometa si je 23. julija 1973 ob razlaganju vreč z glinico laže poškodoval komolec desne roke. Kot je razvidno, smo imeli julija najmanj nezgod, samo deset. Od teh pa je po vzrokih nastajanja še vedno na prvem mestu osebni faktor — človek, s sedmimi primeri od skupnega števila nezgod. Poleg teh priznanih primerov pa je tudi bilo nekaj nezgod, katere pa niso bile priznane kot nezgode pri delu. Med temi je bil JOŽE DIKAVCIČ iz lil. izmene Elektrolize »A«, imenovani se je baje poškodoval v podjetju 29. julija 1973, vendar pa — ni imel priče; po »nastali« nezgodi ni iskal prvo pomoč v tukajšnji obratni ambulanti, pa tudi svojemu nadrejenemu — vodji izmene — nezgode ni prijavil do konca dela izmene. S tem je delavec huje prekršil varnostna pravila in zato mu nastala nezgoda ni bila priznana kot nezgoda pri delu. Zraven tega pa je bil tudi predlagan za disciplinski postopek. -K X članku »ČESTITAMO« na 6. strani: V odmoru med predavanjem J® SO iHkisftinF SODOfciN 4TRx)l ift MOLID NE, DOPUST IM« I i)On«ČTui?iCT~i Tfl ]£ Pfj witHV *«PpT? J tUBNo poste« DRiavnflul *Un» ie Pfi ur 20i/B^Bi gì Lo UILoVhe sitg !*? **«■•, K* ^ 0SL^O Gu*V cprtfS_ jHRRNlDMfl DflHQSnit DoiT\ ita AA2ISKV)3t 1 TF\ 1£ OP DELAVCA vsak mA *ve^ Tei ft ve y TO 3E PùTR6\>nìk mUSwi I