TRA108 LET 352(061 ) Domoznanski oddelek 35 HAJDINČAN 2009 6006051,2 COBISS o KNJIŽNICA IVANA Župan sprejel NAJ-učence T^udi ob koncu letošnjega šolskega S. leta je župan Radoslav Simonič v prostorih občine pripravil krajši sprejem za najuspešnejše učence iz OS Hajdina in OS Breg. Ob tej priložnosti jim je čestital za odličen uspeh, podelil priložnostna darila ter jim v nadaljevanju šolanja zaželel veliko uspeha. Sprejema so se udeležili tudi ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah in ravnatelj OS Breg Milan Fakin, razredničarki 9. razredov Meteja Draškovič iz OŠ Hajdina in Andreja Letonja Vučič iz OŠ Breg, predsednica odbora za družbene dejavnosti Jožica Šijanec in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl. IN KDO SO LETOŠNJI NAJ-UČENCINA OBEH ŠOLAH... Na OŠ Hajdina sta najboljši uspeh vsa leta šolanja dosegli Sanja Kolarič iz Slovenje vasi in Katja Drevenšek iz Gerečje vasi. Župan Radoslav Simonič, ravnatelja in vsi ostali udeleženci županovega sprejema v družbi najuspešnejših učencev. Foto: TM Najboljši uspeh v zadnjem letu šolanja pa je Hajdina: Patricija Fajt iz Dražencev, Maša dosegel Aljoša Podhostnik iz Slovenje vasi. Hren iz Zg. Hajdine in Tina Lesjak iz Dra- Na OŠ Breg pa so najboljši uspeh vsa leta žencev. šolanja dosegle tudi tri učenke iz občine TM Hajdoški gasilci v Ostravo po olimpijsko medaljo Olimpijski ekipi članov B PGD Hajdoše želimo vso srečo na olimpiadi v Ostravi. ¥~^GD Hajdoše nadaljuje uspešno Ml serijo nastopov na gasilskih tekmovanjih, članom B pa se je uspelo uvrstiti tudi na letošnjo gasilsko olim-piado, ki bo potekala od 19. do 26. julija v Ostravi na Češkem v organizaciji mednarodne gasilske organizacije CTIF. Barve Slovenije bo na letošnji olimpiadi zastopalo 15 ekip, poleg tekmovalnih enot in vodstva reprezentance pa se je na pot podalo tudi 13 slovenskih sodnikov gasilsko-športnih disciplin. Člani B se na olimpijski nastop pripravljajo že drugič, za društvo pa je to sedma uvrstitev na olimpiado in so znova pred velikim pričakovanjem, potem ko so članice A trikrat zapored osvojile olimpijsko zlato. Hajdošani so lahko zelo ponosni, saj se z uvrstitvami na gasilskih tekmovanjih in mnogimi prejetimi odličji uvrščajo v sam evropski vrh. Člani olimpijske ekipe so: Franc Erlač, Janez Žumer, Marjan Horvat, Jakob Jerenko, Jože Teskač, Branko Tominc, Jože Tržan, Ivan Glažar, Drago Lenart, Ivan Brodnjak in Marjan Glažar. Trener ekipe je Franci Zupanič. Ivo Glažar, mentor in vodja ekipe članov B, je tik pred odhodom povedal: »Na olimpiado potujemo že drugič, zato je morda pritisk v ekipi in društvu malo večji, kot je bil pred štirimi leti v Varaždinu. Takrat nam je bilo vse manj znano, danes pa vemo o tem veliko več, zato so pričakovanja tudi malo večja kot prejšnja leta. Zavedamo se, da je težko priti na vrh, še težje pa tam ostati, oziroma biti čisto blizu vrha, kot je naši ekipi z 2. mestom to uspelo na prejšnji olimpiadi. Po mnenju trenerja in tudi mojem mnenju smo delali in se pripravljali dobro, tako da smo tik pred odhodom prepričani, da smo naredili tisto, kar smo tudi načrtovali. Težko je karkoli napovedati, s kančkom sreče pa se lahko nadejamo seveda tudi uspeha. Poleg opreme in domačih dobrot bomo v Ostravo vzeli predvsem veliko dobre volje in pozitivno vzdušje, vse v želji, da bi bil rezultat na koncu čim boljši. Veseli pa smo tudi, da bodo na olimpiadi za nas navijali naši domačini.« TM Županov uvodnik Poletje 2009, bomo pomnili po zgodovinskih projektih, gospodarski recesiji in deževnem vremenu. Pričel bom z zadnjim. Prva polovica leta je za nami, leto se je prevesilo v drugo polletje - dežuje pa skoraj vsak dan. Napovedi različnih poklicanih in nepoklicanih o veliki suši in vročini se dosedaj niso uresničile. Tudi obilno deževje s svojim zalivanjem ni pripomoglo k povečanju gospodarske rasti ali vsaj k stabilizaciji gospodarskih in družbenih razmer. Veleumne rešitve zakonodajne in izvršne oblasti, pa navkljub trudu in nenehnim zasedanjem ne najdejo pravega orodja za ureditev razmer. Po moje je izhod iz družbenih, gospodarskih ali zasebnih težav le eden: »Zavihati rokave - pljuniti v roke in zategniti pas«. Vse drugo je podaljševanje agonije. Iskanje krivcev in lastne težave »valiti« na druge ne obrodi sadov - ne prinaša rešitve. Velikokrat pa takšne - občini in občanom, neprijetne odločitve prihajajo, kot ukaz od »zgoraj« (beri evropske direktive). Sledi jim papagajevski prenos na raven države in nato, takorekoč v vsak davkoplačevalski žep. Na primer: Vlada je pred kratkim sprejela v skladu z evropsko direktivo novo Uredbo o odlaganju komunalnih odpadkov, kateri bo sledil Pravilnik o oblikovanju cen komunalnih odpadkov. Župani, občinski svetniki in uprava pa bomo v prihodnosti morali občanom razlagati zakaj nekajkratna podražitev komunalnih storitev. Res enostavno in neverjetno učinkovito prelaganje cenovne problematike navzdol! Sicer pa smo v občini zaključi dela na izgradnji sekundarnih kanalizacijskih odsekov po 1. javnem razpisu Regionalnih razvojnih programov v skupni dolžini 1859 m in v vrednosti 511.000 EUR (kanal Zg. Hajdina - PSC - Žagar - 395 m, kanal Zg. Hajdina - Žagar - Cestnik -144 m, kanal Draženci v naselju - 520 m, kanal Draženci - Kodrič - Tomanič - 672 m- slednji še ni tehnično prevzet in kanal Draženci - do vaškega doma - 127 m). Razen odseka v Dražencih - Kodrič - Tomanič, je možna izvedba hišnih priključkov. Na Zg. Hajdini še vedno potekajo dela na izgradnji pločnikov od gasilskega doma do železniške proge in ureditvi križišča pri Školibru. V tej trasi je tudi položena kanalizacija na odcepu Podhostnik - Majhen v izmeri 106 m in v vrednosti 38.000 EUR in od Majhna do proge. Križišče pri Školibru bo v končni fazi lepo urejeno. Sedanji začasni semaforji bodo postali stalni in vsa najrazličnejša napeljava, katera je sedaj potekala po zraku je že v zemlji. V tem križišču je sedaj v zemlji toliko najrazličnejše infrastrukture, da so ureditvena dela zahtevala najrazličnejše začasne rešitve prometa. Nastavljen bo tudi začetni del pločnika v smeri pokopališča. Nekateri v svoji nevednosti vedno pišejo in govorijo o tem, kar se že dela. Vsak občan pa o kakšnih tehničnih rešitvah dobi odgovor na takšna vprašanja na občini iz »prve roke« -kompetenten odgovor. Nekateri pač še ne vedo, daje lokalna skupnost organizirana kot občina in si sebe, brez občinskega sveta, brez uprave in župana predstavljajo kot poklicane za projektiranje in izvedbo (Štajerski Tednik z dne 14.7.2009) Na Sp. Hajdini se zaključujejo dela na dovozni cesti iz »Male gmajne« pri Vogrincu in Ambrožu z delom pločnika in razširitvijo ceste. Vrednost opravljenih del znaša 19.000 EUR. Prav tako so se pričela arheološka izkopavanja ob cesti Hajdina - Gruškovje. Dela vodi ZKD - Maribor. Sama kanalizacija od križišča do OŠ Hajdina pa bo potekala v tki. cestnem svetu. Na Zg. Hajdini se bo od PSC do Cestnik zamenjale še salonitne cevi z PVC cevmi z vsemi pripadajočimi nadzemnimi hidranti, šele nato sledi »prevezovanje« kanalizacijskih priključkov na desno (gledano proti Cestnik) stran naselja in nato asfaltna preplastitev. V Skorbi so izvedena dela na kanalih 9.1.3.1. od Koštomaja do doma krajanov Skorba v dolžini 565 m in kanal 9.1.3. - prečna ulica. Zaradi dotrajanih salonitnih cevi so se tudi te zamenjale z novimi PVC cevmi v dolžini trase kanalizacije v dolžini 230 m. Po vasi se je položilo tudi NN omrežje v zemljo. V Hajdošah je končan kanal 9.1.4. v dolžini 262 m - gravitacijski in 176 m položenega tlačnega voda v slepi ulici »Marčinko«. Pričela so se tudi sanacijska dela mostu čez kanal HE Zlatoličje. Prav tako so se pričela dela na kanalu 9.1.4.1 .na odcepu Zajšek - kapela. V Slovenje vasi so v sklopu konzorcija zaključena dela na kanalu 9.1.1.5. - tlačni in gravitacijski vod, ki sta posamično dolga 513 m. Zamenjale so se tudi salonitne cevi v skupni dolžini 680 m. V Gerečji vasi je potekala izgradnja kanala 9.2.0. kateri povezuje Kungoto in Skorbo in je zaključen v dolžini 4200m. Izvedeni so tudi hišni priključki. Zamenjava salonitnih cevi je izvršena v dolžini 2700 m. Na projektu konzorcija je izvedenih 50 % del. Po odprtju avtoceste Slivnica - Draženci se bodo pričela dela ob glavni cesti Maribor - Hajdina. V župnijski cerkvi Sv. Martina na Hajdini je bil v nedeljo 12. julija lep praznik. Obnovljena je fasada na cerkvi in zvoniku, nova je streha zvonika in obnovljena je notranjost v zvoniku. 4 novi zvonovi pa nas bodo opozarjali na vesele in žalostne trenutke v našem vsakdanjiku in cerkvene dogodke. Občina je sodelovala pri nabavi največjega - Martinovega zvona z 30.000 EUR. Proračun 2009 je zagotovil 15.000 EUR, medtem ko bomo 15.000 EUR zagotovili v proračunu za leto 2010 (napačne navedbe v Štajerskem Tedniku z dne 10.7.2009). Četrtek 16. julij bo otvoritev AC odseka Slivnica - Draženci v Slivnici. Končno si bodo prebivalci živeči ob glavni cesti Maribor - Hajdina lahko oddahnili od gostega tranzitnega prometa in zaživeli nekoliko drugače. Komisija za odnose z DARS-om, kot jo imenujemo na Hajdini je svoje delo opravljala in ga še bo v bodoče zelo korektno in delovno. Smo edina občina na trasi, katera je izbrala, takšen način reševanja problematike med gradnjo in po gradnji. Po otvoritvi pa bo že pogosto vprašanje in delo, kako z umirjanjem prometa na tej cesti v bodoče. V Hajdošah se obnavlja most preko kanala, v mesecu septembru se bo pričel obnavljati tudi most v Slovenje vasi. Pri mostu v Hajdošah se bo v času obnove mostu zgradilo krožišče, pa ne zaradi tega, ker so krožišča umna, lepa in praktična prometna rešitev, temveč predvsem iz varnostnih razlogov - umirjanja prometa. Najrazličnejše oblike varnosti (tudi prometne) ostajajo prioriteta dela in načrtovanja. Porazno pa ostaja divjanje mlajših voznikov in neupoštevanje prometnih predpisov (znakov). Te rešitve ne pozna župan, ne policija ne Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu, ne ... Gre za vzgojo in moralo tovrstnih »cestnih dejavnikov«, kateri pa žal največkrat izhajajo iz naše sredine. V zaključni fazi je javni razpis za izgradnjo otroškega vrtca pri OŠ Hajdina in še obilo drugih manjših del. Skratka občina je posledično na velike infrastrukturne investicije eno samo veliko gradbišče, zato ponovno apeliram na občane za strpnost in razumevanje. Tudi kanalizacija in drugo se gradi za več generacij. Ko bodo gradnje zaključne bomo v nekaj dneh pozabili na težave med gradnjo. Zaključim pa naj z nadaljevanjem začetnih misli, da po velikih padavinah v prvi polovici leta, bodo sigurno prišli lepši toplejši dnevi in bodo infrastrukturna dela lahko hitreje potekala. V prejšnjem Hajdinčanu sem obljubil preglednico investicijskih del po posameznih naseljih in skupnih investicij. Ta preglednica pa bi v tem trenutku bila precej nepopolna - nepregledna. Tako, da bo takšno preglednico objavila občinska uprava ob koncu oziroma ob pričetku naslednjega leta. Vsem občanom predvsem pa otrokom in dijakom, želim lepe in varne poletni dni. Delovno aktivnim pa zasluženi dopust, sicer pa se nismo rodili samo za delo in skrbi. Življenje potrebuje tudi počitek in praznike. Zupan Radoslav Simonič julij 2009 HAJDINČAN Z zasedanja občinskega sveta občine Hajdina 18. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina V mesecu aprilu se je Občinski svet sestal na 18. redni seji, ki je bila 23. aprila 2009, ob 17. uri, v prostorih Občine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto: 1. Sklep in zapisnik 7. dopisne seje, na kateri je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin. 2. Sklepi in zapisnika 17. redne seje. 3. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Hajdina za leto 2008. 4. Pravilnik o protokolarnih obveznostih Občine Hajdina, s katerim se določijo protokolarna pravila in dogodki, način financiranja protokolarnih dogodkov ter pravice in dolžnosti občinske uprave pri organiziranju in izvedbi protokolarnih dogodkov. 5. Pravilnik o protokolarnih obveznostih ob jubilejnih svečanostih občanov Občine Hajdina, s katerim se določijo protokolarne obveznosti Občine Hajdina ob jubilejnih svečanostih občanov Občine Hajdina, postopek pri izvedbi teh svečanosti, višino in način plačila za pooblaščeno osebo, matičarja ter druga vprašanja v zvezi s postopkom izvedbe svečanosti. 6. Sklep o potrditvi Investicijskega programa št. 2/2009 za otroški vrtec Hajdina, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrdi Investicijski program za otroški vrtec Hajdina. 7. Sklep o potrditvi Odločitve o javno-zasebnem partnerstvu za projekt izgradnja in oprema objekta, primernega za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje otrok - »vrtec Hajdina«, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrdi akt, s katerim Občina Hajdina določa predmet in pogoje za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo in opremo objekta, primernega za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje otrok -»vrtec Hajdina«. 8. Sklep o ugotovitvi javnega interesa za delovanje sklada RS za ljubiteljske dejavnosti na območju Občine Hajdina, s katerim Občinski svet Občine Hajdina ugotavlja javni interes za delovanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti na območju Občine Hajdina. Občina Hajdina in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti skleneta pogodbo o medsebojnih obveznostih in višini sredstev sofinanciranja. 9. Sklep o ugotovitvi javnega inter- esa za delovanje Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor na območju Občine Hajdina, s katerim Občinski svet Občine Hajdina ugotavlja javni interes za delovanje Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor na območju Občine Hajdina. Občina Hajdina in Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor skleneta pogodbo o medsebojnih obveznostih in višini sredstev sofinanciranja. 10. Sklep o imenovanju članov v svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, s katerim Občinski svet Občine Hajdina soglaša, da se v svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, kot predstavnika občin desnega brega Drave imenujeta: - Jože Krivec, Čermožiše 43, 2287 Žetale in - Evelin Makoter Jabločnik, Proletarska ul. 8, 2325 Kidričevo. 11. Sklep o dopolnitvi programa pridobitve občinskega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2009, 12. Sklep o potrditvi Meril za izračun dotacij iz proračuna Občine Hajdina namenjenih za dejavnost kulturnih društev za redno delovanje, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Merila za izračun dotacij iz proračuna Občine Hajdina, namenjena za dejavnost kulturnih društev za redno delovanje. 13. Sklep o potrditvi Točkovnega vrednotenja kulturnih društev in skupin v letu 2009, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Točkovno vrednotenje kulturnih društev in skupin v letu 2009. 14. Sklep o potrditvi Letnega finančnega programa kulture v občini Hajdina v okviru sredstev proračuna občine za leto 2009, s katerim občinski svet potrjuje Letni finančni program kulture v Občini Hajdina v okviru sredstev proračuna za leto 2009. 15. Sklep o potrditvi Finančnega načrta Športne zveze Hajdina za šport za leto 2009, s katerim se potrdi Finančni načrt Športne zveze Hajdina za šport za leto 2009. 16. Sklep o potrditvi točkovnega in finančnega ovrednotenja programov športa Občine Hajdina za leto 2009, s katerim Občinski svet potrdi točkovno in finančno ovrednotenje programov športa za leto 2009. Obravnavani so bili: - Predlog Odloka o priznanjih Občine Hajdina, - Predlog Sklepa o potrditvi Lokalno energetskega koncepta Občine Hajdina, - Peticija občanov dela Zg. Hajdine. Podana je bila Informacija o zdravstvenih storitvah v splošni in zobozdravstveni ambulanti Zdravstvenega doma Ptuj na Hajdini. Podana bi morala biti tudi Informacija o trenutnem stanju na projektu Megalaxija na Zg. Hajdini, vendar se predstavniki podjetja Cross d.o.o., ki bi naj podali to informacijo, seje niso udeležili, poslali pa so opravičilo. Občinska uprava HAJDINČAN julij 2009 Prve tožbe občanov ob cesti Sentilj-Gruškovje že konec julija ^^dbor civilne iniciative Miklavž V^za Ptujsko cesto je bil ustanovljen v letu 2007. Ustanovili smo ga zaradi problematike glavne ceste Gl/l Šentilj-Gruškovje. Prebivalci ob tej cesti imamo namreč močno poškodovane hiše, več desetletij že trpimo zaradi prekomernega hrupa, vibracij in izpušnih plinov. Zato smo v letu 2007 ustanovili naš odbor ter imeli z županom Miklavža Leom Kremžarjem več sestankov na to temo, hkrati nam je župan pomagal sklicati sestanek z vodilnimi iz DRSC-ja in DDC, kjer smo jim lahko predstavili s kakšnimi problemi se srečujemo. Cesta Šentilj - Gruškovje je namreč zelo obremenjena, povprečen dnevni promet je okrog 25. 000 vozil, od tega je 1500 težkih tovornjakov, v času prometnih konic, predvsem pred prazniki in v času turistične sezone je pa ta številka mnogo večja, saj znaša dnevni promet tudi 70.000 - 80.000 vozil dnevno. Zaradi tega prekomernega prometa prebivalci ob tej cesti zelo trpimo, ko pride do zastojev je cesta popolnoma zatrpana, ljudje ne morejo v službo in šolo, ne morejo domov, zatrpane so tudi intervencijske poti, turisti, ki stojijo v kolonah se sprehajajo po naših dvoriščih, smetijo naše okolje, tovornjaki pa uničujejo naše domove, kajti ko pelje tovornjak mimo hiš se vse trese, imaš občutek, daje non stop potres. Da ne govorimo o vseh smrtnih žrtvah, ki jih je zahtevala ta cesta. V tem času smo sodelovali tudi z Odbori civilnih iniciativ iz Pomurja, ki so se prav tako soočali s podobnimi problemi. Ko so se ljudje v Pomurju odločili, da bodo zaradi prekomernega hrupa, vibracij in izpušnih plinov tožili državo in so tožbe začeli dobivati, smo se mi odločili enako. Osnovna človekova pravica je tudi pravica do čistega in mirnega okolja, kar pa je nam že dolga leta kršena. Zato smo najprej skupaj z županom občine Miklavž organizirali sestanek s prizadetimi občani Miklavža, na katerem smo jim predstavili naše delo, na kasnejšem sestanku pa je bil prisoten tudi odvetnik g. Zvonko Kolšek, ki je prebivalce seznanil z možnostjo tožb, za katere se je kasneje odločila večina oškodovancev. ■Kati: ^IriFIe Nova turistična sezona je na cesti povzročila še večjo gnečo. Po odprtju avtoceste Slivnica - Draženci naj bi bilo prometa manj, vendar dolgoletne posledice ostajajo. Foto: TM 11. AVGUSTA V HAJDOŠAH ODBOR O PODROBNOSTIH VLAGANJA ODŠKODNINSKIH TOŽB Zdaj smo se odločili, da bomo zadeve razširili vse do meje, kajti prizadeti so vsi prebivalci ob tej zloglasni cesti. Zato smo zadevo predstavili tudi županu občine Hajdina g. Radoslavu Simoniču, ki nas je v naših prizadevanjih podprl. Zato bomo 28. 7. 2009 s pomočjo občine Hajdina in pomočjo župana g. Simoniča organizirali sestanek v gasilskem domu v Hajdošah, da tudi v tej občini seznanimo ljudi z našim delom in da jim odvetnik g.Zvonko Kolšek pojasni vse v zvezi z odškodninskimi tožbami. Lep pozdrav Odbor civilne iniciative Miklavž za Ptujsko cesto INVESTICIJE LETOŠNJEGA POLETJA Smela in dolga pot do zaščite vodnih virov T/ ot vsaka pot se je tudi pot Imizgradnje kanalizacijskega sistema na območju občine Hajdina pričela na začetku z dokaj skromno dediščino bivše občine Ptuj in zgrajenimi skromnimi 180 m kanalizacijskega kanala in brez celovite rešitve odvodnjavanja in čiščenja odpadnih vod na območju novonastale občine Hajdina. Že septembra 1999 je občina potrdila projektno nalogo za izdelavo idejne zasnove za sistem fekalne kanalizacije v občini Hajdina, ki jo je izdelalo podjetje TMD Invest d.o.o. iz Ptuja . Januarja 2000 je bila izdelana idejna zasnova sistema fekalne kanalizacije v občini Hajdina, ki jo je prav tako izdelalo podjetje TMD Invest, št. proj. 6036-99-K/VK. Leta 2002 je bila izdelana projektna dokumentacija v obliki (PGD,PZI) za vsa naselja na območju občine Hajdina: Dražence, Gerečjo vas, Skorbo, Hajdoše, Slovenjo vas, Spodnjo in Zgornjo Hajdin. V sklopu projektne dokumentacije je zajeto tudi naselje Kungota pri Ptuju, ki leži na območju občine Kidričevo-,gravitira pa na čistilno napravo Ptuj. Izgradnja kanalizacijskega sistema na Sp. Hajdini, pri osnovni šoli, kjer je sredi julija odprto eno od gradbišč v občini. Dela potekajo tudi v naselju Skorba ... Na območju občine Hajdina bo potrebno izgraditi naslednje dolžine kanalizacijskega omrežja za fekalne odpadne vode: Draženci 6.359m Hajdina 8.464m Skorba 6.805m Slovenja vas, Hajdoše 11.526m Gerečja vas 3.956m Skupaj v občini Hajdina 37.110m Skupaj z izgradnjo kanalizacije se je tudi odločalo o rešitvah za čiščenje odpadnih voda in se je od predvidenih dveh malih čistilnih naprav (naselja Draženci, Zg. in Sp, Hajdina v CČN Ptuj, Kungota pri Ptuju, Gerečja vas, 1/2 Hajdoš v MČN Skorba, Slovenja vas, " Hajdoš v MČNN Slovenja vas) odločilo na osnovi ekonomskih in ekoloških parametrov za priključitev V naselju Slovenja vas je kanalizacijski sistem že zelo razvejan. na centralno čistilno napravo Ptuj. Po izdelanih projektih se je pristopilo k pridobivanju upravnih dovoljenj in s tem povezanimi pridobitvami soglasij za pravico graditi na zemljiščih, ki so v privatni lasti. Kljub naporom in dejstvu, da se kanalizacija gradi za občane, je bilo vloženega mnogo truda, da so se pridobila gradbena dovoljenja za vsa naselja v občini, razen, žal za naselje Hajdoše še za sekundarno kanalizacijsko omrežje do danes ni pridobljeno gradbeno dovoljenje, kljub temu, da je župan že dvakrat sklical zbor občanov. Ob pridobitvi gradbenih dovoljenj se je lahko pričelo tudi s samo fizično izgradnjo kanalizacijskega omrežja. V nadaljevanju prispevka bo prikazan kronološki potek izgradnje po posameznih letih izgradnje, saj so se dela pričela tam, kjer je bilo najprej pridobljeno gradbeno dovoljenje. Dela v Gerečji vasi so zaenkrat opravljena, cesta skozi naselje, ki je trenutno Za nadaljevanje izgradnje kanalizacij-makadamska, pa še čaka na modernizacijo. skega omrežja pa so sprejeta določila v HAJDINČAN julij 2009 SKUPAJ ŽE ZGRAJENEGA 10.636 METROV KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA 10 do RJ 16), - v letu 2003 je bilo zgrajenih 385 m v naselju Spodnja Hajdina (kanal 3.0 odsek od RJ 65a do RJ 68), - v letu 2004 je bilo zgrajenih 168 m v naselju Zgornja Hajdina (kanal 3.0 odsek od RJ 68 do RJ 61), - v letu 2005 je bil izveden odcep na kanalu 4.1 v dolžini 134m od RJ 69 do RJ 64/A v naselju Zgornja Hajdina, kanal 4.2 je bil izveden v dolžini 68m od črpališča ČRP 4.1 do RJ 92. Prav tako je bil izveden tlačni vod v dolžini 166m, - v letu 2005 je v naselju Draženci bil izgrajen kanal 1.0 v dolžini 580m od RJ 16 do RJ 35 ter kanal 1.1 v dolžini 232m od RJ 1 do RJ 10 ter kanal 1.2 v dolžini 179 m od RJ 1 do RJ 5 s kanalom 1.2 v dolžini 125 m od RJ 1 do RJ 5, - v letu 2008 so se v sklopu konzorcija izgradili naslednji kanal 9.2.0 v dolžini 2497m od RJ 59 do RJ 125 v naselju Gerečja vas, kanal 9.3.2. v dolžini 250 m od RJ 61 do RJ 54 . V naselju Zgornja Hajdina so se izgradili naslednji kanali : kanal 4.2 v dolžini 395m od RJ 92 do RJ 82, kanal 4.2.1. v dolžini 1143m od RJ 82 do RJ 94, kanal 3.0 v dolžini 342m. V naselju Draženci kanal 1.3 v dolžini 519,58m na odcepu od RJ 1 do RJ 23 , kanal 1.5 v dolžini 1.5 v dolžini 127m od RJ 35 do RJ 5. - V letu 2009 so bili v prvem polletju zgrajeni naslednji kanali: Draženci: kanal 1.2 v dolžini 672 m Zgornja Hajdina: kanal 3.0 v dolžini 106,OOm in kanal 9.3.2 v dolžini 834m Skorba: kanal 9.1.3.1. - G v dolžini 565,OOm in T v dolžini 138,OOm, kanal 9.1.3 v dolžini 230m Hajdoše: kanal 9.1.4. -G v dolžini 262 in T v dolžini 174m Slovenja vas: kanal 9.1.15. - G v dolžini 513m in T 539m in kanal 9.1.15.1. v dolžini 300m. Most čez dravski kanal v Hajdošah bo po obnovi širši ... V letošnjem in prihodnjem letu 2010 načrtujemo izvesti 8.328 m primarnega in 1.676 sekundarnega kanalizacijskega omrežja. S tem bo končanih 2.640 m kanalizacijskega omrežja, kar bo predstavljalo 56% zastavljenega cilja do leta 2017. V izgradnjo kanalizacijskega omrežja občine Hajdina je bilo do sedaj in še bo v prihodnjem letu namenjeno 7.602.813 € sredstev. Križišče na Zg. Hajdini je trenutno brez semaforjev, dela tam so v polnem teku, semaforje pa bodo v križišče vrnili kmalu ... državnem operativnem programu, kjer so natančno določena območja (aglomeracije) s potrebno gostoto prebivalcev, ki se morajo zgraditi najprej oz. do sprejetih rokov, ki ga določajo evropske direktive, to pa je do leta 2017. Seveda pa je tukaj potrebno upoštevati tudi zaščitena območja, kot je vodovarstveno, kjer mora biti izgradnja izvršena v prvi fazi. Da seje lahko pristopilo k pričetku izvedbe tako obsežno zastavljenega projekta, ki je v sami fazi izgradnje sila nepriljubljen zaradi razkopanih cest, obvozov in obilice vzporednih del na ostali gospodarski infrastrukturi in zahteva veliko mero potrpežljivosti, predvsem tistih, katerim je namenjen, je bilo potrebno zagotoviti še tisto, brez česar bi projekti ostali prašni na policah arhivov - to pa je DENAR. Ker pa je za takšen projekt predvideno ogromno denarja je bilo potrebno poiskati različne vire sofinanciranja, do katerih, pa so bile poti vedno posute z trnjem, prej kot z rožicami. - V letu 2000 je bilo zgrajenih 358m v naselju Spodnja Hajdina (kanal 5.0 odcep od obstoječega jaška do jaška št. 14), - v letu 2001 je bilo zgrajenih 235m v naselju Spodnja Hajdina (nadaljevanje kanala 5.0 odcep od revizijskega jaška J14 do revizijskega jaška št. 22), - v letu 2002 je bilo zgrajenih 279m v naselju Draženci (kanal 1.0 odsek od obstoječega jaška J1266 do revizijskega jaška J10), - v letu 2003 je bilo zgrajenih 111 m v naselju Draženci (kanal 1.0 odsek od RJ julij 2009 HAJDINČAN Za rekonstrukcijo centralne čistilne naprave Ptuj bo od teh sredstev namenjenih 808.222€. Glede na vire sredstev bi lahko financiranje izgradnje kanalizacije razdelili na naslednje: Lastna sredstva občine Hajdina 17% Takse 10% Subvencije RS 11% Dodatna sredstva MOP 12% Kohezijska sredstva 50% SKUPAJ: 100% Kljub temu, da bo projekt prihodnje leto prešel polovico poti, pa je kot za vsako začeto trnovo pot bil potreben prvi korak, ki je v tem primeru bil smel in odločen. Občinska uprava Hajdina Ko bo zaključena obnova mostu v Hajdošah bodo obnovili in razširili še most v Slovenji vasi, skozi katerega je trenutno speljan obvoz. Foto: TM Poročilo o kvaliteti pitne vode v Občini Hajdina PRIPOROČILA ZA VZDRŽEVANJE HIŠNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA (navodilo Inštituta za varovanje zdravja Ljubljana) Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati. Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. Uporabniki pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja v Občini Hajdina so oskrbovani s pitno vodo direktno iz centralnega črpališča Skorba. Naselja Slovenja vas, Hajdoše in Skorba so napajana po cevovodu premera 200 mm, naselje Gere-čja vas po cevovodu premera 350 mm, naselja Zg. Hajdina in Draženci po cevovodu premera 400 mm, naselje Sp. Hajdina pa po cevovodu premera 300 mm . Vodovodna voda je mešanica plitve in globinske podtalnice v razmerju 2:1. Kvaliteto pitne vode spremljamo v okviru notranjega nadzora z rednim jemanjem in analizo vzorcev pitne vode v črpališču Skorba in pri končnih porabnikih na omrežju. V črpališču imamo nameščen biološki indikator z mladicami postrvi. Dodatna kontrola se izvaja v okviru državnega monitoringa pitne vode. Odvzemna mesta za vzorce pitne vode v Občini Hajdina so v črpališču Skorba, v gostilni Čelan v Slovenji vasi (cevovod 200 mm) ter posredno v Kungoti (cevovod 350 mm) in na Selški cesti (cevovod 400 mm). Odvzemno mesto za državni monitoring je hotelu Roškar v Hajdošah. V črpališču Skorba je bilo v letu 2009 odvzetih 68 vzorcev za mikrobiološke, 23 vzorcev za osnovne kemijske preiskave in 5 za široke kemijske preiskave (stanje 19. junij). Na vodovodnem omrežju v Občini Hajdina je bilo odvzetih 28 vzorcev pitne vode - od tega 12 vzorcev za mikrobiološke in 12 za osnovne kemijske preiskave. Na posrednih odjemnih mestih so bili odvzeti še štirje vzorci za kontrolo pesticidov. Izvidi vzorcev, odvzetih za mikrobiološke preiskave, so bili vsi skladni s pravilnikom o pitni vodi, tako v črpališču kot tudi na omrežju v Občini Hajdina. Izvidi vzorcev, odvzetih za osnovne kemijske analize, so bili prav tako skladni s pravilnikom o pitni vodi. Vrednosti nitratov so se gibale med 28 in 40 mg/l vode (dovoljena vrednost je 50 miligramov/liter). Izvidi vzorcev za široke kemijske preiskave so bili neskladni zaradi nekoliko preseženih vrednosti za atrazin in desetil atrazin. Izmerjene vrednosti so se gibale med 0.11 in 0.14 mikrogrami/liter (cevovoda 300 in 400 mm), med 0.05 in 0.10 mikrogrami/liter (cevovod 350 mm) ter med 0.09 in 0.13 mikrogrami/l (cevovod 200 mm). Dovoljena vrednost je 0.1 mikrograma/liter za posamezen pesticid oz. 0.5 mikrogramov/l za vsoto pesticidov. Za presežene vrednosti atrazina in desetil atrazina imamo od ZZV Maribor pridobljeno strokovno zdravstveno mnenje, na osnovi katerega izjavljamo, da izmerjene vrednosti ne predstavljajo tveganja za zdravje uporabnikov. Neskladni izvidi za atrazin in desetil atra- zin so posledica preseženih vrednosti le-teh v plitvi podtalnici Dravskega polja. Ta predstavlja glavne zaloge pitne vode za naš vodooskrbni sistem. Kljub že nekajletni prepovedi uporabe atrazinskih škropiv se vrednosti atrazina v podtalnici niso zmanjšale. Glede na dana izhodišča pri izvajanju javne oskrbe s pitno vodo štejemo doseženo kemijsko stanje na pipah uporabnikov za primerno. Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem sistemu in z nadzorovanjem vodovarstvenih pasov črpališč v skladu z načrtom notranjega nadzora. Zaradi dobre mikrobiološke kvalitete vode na vodnih virih le-te ni potrebno klorirati. Ptuj, 06.07.2009 Pripravil: Ivan Dobnik, univ. dipl. inž. Direktor: Jože Cvetko, univ. dipl. inž. HAJDINČAN julij 2009 Voda - naše veliko bogastvo dragocenosti, ki jo ima v življe-nju vsakega posameznika voda, o vodi, ki je vir živlejnja in brez katere ne bi mogli živeti, so se v začetku junija pogovarjali na Hajdini, v prostorih gasilskega doma. Tam je namreč Društvo žena in deklet Občine Hajdina je za Hajdinčane in pripravilo nadvse zanimivo predavanje pod naslovom Voda - bogastvo, ki ga imamo, a se ga ne zavedamo. S pomočjo študenta medicine Mateja Serdinška s Hajdine in Ivana Dobnika, univ. dipl. ing. kemije iz Komunalnega podjetja Ptuj, ki odgovarja za kvaliteto pitne vode v ptujskem vodovodu, pa so na Hajdini skušali odgovoriti na zelo pogosto vprašanje o tem, ali je res potrebno kupovati embalirano vodo. Odgovori so bili zanimivi, predavanje zelo poučno in koristno, priporočila obeh predavatelj pa predvsem zelo uporabna v vsakdanjem življenju. EMBALIRANA VODA ALI VODA IZ VODOVODA - ODLOČITEV VSAKEGA POSAMEZNIKA Matej Serdinšek, ki se je embalirani vodi posvetil skozi raziskovanje, je o njej med drugim povedal, da je to voda, ki je naprodaj kot naravna in izvirska voda ali celo kot voda z okusom in podobno, kar pa v bistvu ni voda. Kajti voda je po definiciji prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa, to pa za vode z okusom ne velja. Vode z različnimi okusi so v bistvu brez- Mladi raziskovalci iz OŠ Hajdina so predstavili delček iz projekta, s katerim so se letos spomladi nadvse uspešno pod mentorskim vodstvom ravnatelja in učitelja geografije Jožeta Laha predstavili na festivalu TZ Slovenije -Turizmu pomaga lastna glava. V svoji okolici so poiskali studenec in preverili, kako čista voda je v njih ... Foto: TM Voda ima v hajdinski občini velik pomen, saj je na njenem območju ogromen vodovarstveni pas, v Skorbi pa tudi črpališče za regionalni vodovod. O vodi in njenem bogastvu sta Hajdinčanom predavala Ivan Dobnik (levo) iz Komunalnega podjetja Ptuj, in študent medicine Matej Serdinšek (desno) s Hajdine. alkoholne pijače z energijsko vsebnostjo, je dodal Serdinšek, in svetoval, da prevelike količine niso priporočljive, saj so to napitki, ki jim dodajajo sladkor in kisline, to pa povzroča zobno gnilobo. Pri embalirani vodi je potrebno paziti tudi na to, daje ne izpostavljamo neposredno sončni svetlobi, ker lahko nekatere snovi embalaže prodrejo v vodo. Sicer pa je plastična embalaža varna in nima pomembnega vpliva na zdravje, a predstavlja toliko večjo obremenitev za okolje, je med drugim še poudaril Serdinšek. Torej, embalirana voda je vsekakor zelo priročna na potovanjih in v izrednih razmerah, v normalnih razmerah pa naj bi uporabljali vodo iz vodovoda, sta se strinjala oba predavatelja, Ivan Dobnik, pa je k temu še dodal, da je voda iz pipe pri redni uporabi vedno sveža, je pod stalnim zdravstvenim nadzorom in nikakor ni klorirana. Voda iz plastenk ima močno podporo v medijih, medtem ko vode iz pipe nihče ne propagira, je še dodal Dobnik, ki je hkrati predstavil tudi zgodbo o ptujskem vodovodu, ki sega že v leto 1947, in danes oskrbuje že 16 občin ter okrog 75.000 uporabnikov. TM julij 2009 HAJDINČAN POSLANSKI KOTIČEK Drage občanke in občani! Kar nekaj časa je že minilo, odkar je nova vlada prevzela odgovornost za vodenje naše države. In to ravno v času, ko se je začela največja gospodarska in finančna kriza v zgodovini naše države. Neglede na to, je danes jasno, da vladna ekipa daje vse od sebe, da s pravimi ukrepi blaži posledice, ki jih kriza prinaša. To še zdaleč ni konec aktivnega delovanja vlade na tem področju, prihajali bodo novi ukrepi in programsko usmerjen proračun. Bistveno je, da še naprej oharnimo stabilnost javnih financ in še bolj aktivno posežemo po novih rešitvah. Sprejetih je bilo kar nekaj dobrih ukrepov, eden izmed njih je sigurno sofinanciranje polnega delovnega časa, pri čemer so analize pokazale, da je bilo do sedaj rešenih okrog 10 tisoč delovnih mest. Drug tak ukrep je sofinanciranje čakanja na delo, kjer lahko delodajalec za 9 mesecev pošlje delavca na čakanje, država sofinancira njegovo plačo, zraven se izvaja tudi izobraževalni proces, bistveno pa je, da ga delodajalec po čakanju ne sme odpustiti. Tretji ukrep je bistveno povečanje sredstev za aktivno politiko zaposlovanja v višini 23,5 mio eur, kar je še posebej pomembno v tem obdobju, saj omogoča zaposlenim dodatno usposabljanje in izobraževanje, mladim pa hitrejši vstop na trg dela. Četrti ukrep je vzpodbujanje javnih del, teh bo po novem kar 10 tisoč kar je za 6 tisoč več kot prej. Peti ukrep, zame tudi eden izmed bistvenih, je jamstvena shema za prebivalstvo, kjer bodo lahko do kreditov dostopali tudi mladi, zaposleni za določen čas in brezposelni. Sesti ukrep je enkratna finančna pomoč za socialno ogrožene, ki jo bodo prejeli v višini od 80 do 160 eur za posemznike in 200 eur za družine. Sedmi ukrep je sofinanciranje investicij, razvoja in novih tehnoloških rešitev znotraj podjetij v višini 100 mio eur. Na tega se veže osmi ukrep, imenovan ukrep male vrednosti ali minimis, v višini 120 mio eur, ki bo omogočil, da začeti projekti znotraj podjetij, zaradi likvidnostih težav, ne bodo zamrli. Deveti ukrep je vezan na večjo preglednost in boljšo realizacijo javnih naročil, deseti ukrep pa se nanaša na pomoč podjetjem v okviru zelene davčne reforme, modernizacije Zavodov za zaposlovanje in boljšega prostorskega planiranja. Iz tretjega paketa ukrepov sem na kratko povzel 10 najbolj bistvenih, v prvem in drugem paketu je bilo sprejetih več kot 80 ukrepov, ki danes že kažejo rezultate. Tudi področje mladih je do sedaj že bilo nekoliko urejeno, čaka nas še veliko dela. Zelo pomembna se mi zdi sprememba štipendijskega zakona, kjer se v cenzus več ne bo štel otroški dodatek, pokojnina ali drugi prispevki, kar je v pretekosti povzročilo, daje pred vrati za pridobitev štipendije ostalo več kot 17 tisoč prosilcev. Zraven tega smo zvišali cenzus iz 65% minimalne plače na 68%, na 70% pa za otroke iz enostraševskih družin in tiste s posebnimi potrebami. To pomeni, da bomo novo šolsko leto začeli z 8000 novih štipendij. Ustanovljen je bil tudi svet vlade za mladinska vprašanja in pododbor za mladino v državnem zboru RS. Pripravljen je Zakon o mladinskem delu in mladinski politiki, ki ga čez poletje čaka javna razprava in potem vladna ter parlamentarna procedura, kar bo dobra in nujna podlaga za nacionalni program za delo z mladimi. Uspeli smo tudi s pobudo, da država prazna stanovanja nameni mladim in mladim družinam. Tako bo jeseni na stanovanjski sklad RS prenešenih 170 stanovanj, ki bodo na voljo takoj, pripravlja se nova strategija na neprofitni najemniški trg in dokapitalizacija stanovanjskega sklada, kar pomeni več stanovanj in večjo dostopnost. Da pa ne pozabim na lokalno okolje, v nacionalni program za izgradnjo avtocest nam je uspelo vstaviti postavko za izgradnjo hitre ceste Ormož - Gorišnica, kar je dober nastavek, da poiščemo rešitev za nadaljevanje te ceste mimo Markove, Ptuja, Hajdine in vse do priključka na avtocesto v Slovenski bistrici. Prav tako smo uspeli z amandmajem za cesto skozi Podvince v višini 50 tisoč eur že v letu 2009, kar je po prvotnem planu bilo mišljeno šele v letu 2011. V rebalansu so tudi zagotovljena sredstva za nadaljevanje druge faze gradnje Osnovne šole Ljudski vrt ter vrtca v Gorišnici in na Hajdini. Veliko nas še čaka, to je zgolj začetek. V drugačnih okoliščinah bi bilo verjetno lažje, je pa zato delovanje v takšnih časih izziv in priložnost. Do naslednjič vam želim vse lepo. Piše: Dejan Levanič, poslanec DZ RS Začelo se je leta 1860... ... ko je iznajdljivi in podjetni Francoz pričel premožnim Parižanom prodajati ustekleničeno vodo. Danes nam po embalirano vodo ni potrebno vse do Pariza, saj se nam s polic bližnje trgovine ponuja brezmejno število plastenk z vodo. V plastenke ujeta voda, ki šibi police slovenskih trgovin, nosi različne oznake. Lahko je označena kot naravna mineralna voda, lahko kot izvirska voda, kot namizna voda ali nosi napis embalirana pitna voda. Pa se kdaj vprašamo, kaj se skriva za temi oznakami? Oznako naravna mineralna voda dobi voda, ki vsebuje zahtevano količino mineralnih snovi in kemijskih elementov, zaradi katerih lahko ima ta voda določene prehrambeno fiziološke učinke, kot so pospeševanje prebave ali blago odvajalno delovanje. Značilnost izvirske vode je, da se ta voda polni na samem izviru. Namizna voda se pripravi bodisi iz pitne vode, iz naravne mineralne vode ali iz izvirske vode tako, da se uporabljeni vodi dodajo aditivi, kot so raznoliki kloridi, karbonati, sulfati. Tej vrsti vode se lahko doda tudi ogljikov dioksid ali pa morska voda. Verjamem, da ima vsak uporabnik embalirane vode svoje, zanj zagotovo tehtne vzroke za pitje embalirane oz. predpakirane vode. Verjetno se v vzgibih mnogih potrošnikov embalirane vode zrcali prepričanje, da je voda v embalaži kvalitetnejša od vode iz pipe. A Pravilnik o pitni vodi tega prepričanja ne podpira. Pravilnik namreč veleva, da se v pitni vodi iz javne oskrbe, t.j. v vodi iz pipe in v embalirani vodi pregledajo enaki parametri. Se več! Mejne vrednosti parametrov, ki jih nadzorujejo v pitni vodi iz javne oskrbe in v embalirani vodi, so enake. Edina razlika, ki obstaja pri predpisanem nadzoru pitne vode izjavne oskrbe in embalirane vode, je iz vrst mikrobioloških parametrov, kjer je embalirana voda zaradi skladiščenja vode pred uporabo nekoliko strožje nadzorovana. Ali je potem za staro vodo v plastenki smiselno odšteti tudi nekaj stokrat več denarja kot za svežo vodo enake kakovosti, natočeno iz domače pipe? Preden namenim nekaj besed embalaži, naj se z nekaj stavki dotaknem vse bolj priljubljene brezalkoholne pijače, ki pa se mnogokrat oglašuje kot voda z okusom. Pa gre res za vodo? Voda je po definiciji iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika naravna prozorna tekočina, brez barve, vonja in okusa. Pijače, o katerih je govora v tem odstavku, so sicer prozorne, pogosto tudi brez barve, a z mamljivo aromo in mnogoterimi okusi. In zato te pijače ne sodijo v HAJDINČAN julij 2009 skupino vod, ampak v skupino brezalkoholnih pijač. Osebna kritičnost do uporabe besedne zveze - voda z okusom - za oglaševanje omenjenih pijač, izvira iz grozeče nevarnosti, da bodo ljudje pričeli te pijače dojemati kot vodo - torej kot tekočino, ki je življenju nujna ter zdravju neškodljiva. A to ni res! Zaradi dodanih sladkorjev, zaradi prisotnih kislin v dodanih sadnih ekstraktih te pijače pospešujejo nastanek kariesa. Vse tovrstne pijače vsebujejo kalorije. In če teh, s pijačo privzetih kalorij, ne upoštevamo pri vnosu hrane, ne smemo biti presenečeni, če bomo pridobili na teži. In zaradi navedenega svetujem, da tovrstne pijače uporabljate kritično. Verjetno imate mnogi pomisleke glede uporabe embalirane vode zaradi njene embalaže. Se zlasti v zadnjem času, ko steklenice, ki so kemijsko najprimernejše za shranjevanje vode, zamenjujejo plastenke, izdelane iz polimernega materiala imenovanega polietilen tereftalat. Embalaža res lahko škodljivo vpliva na kakovost predpa-kirane vode, a do sedaj opravljene raziskave govorijo, daje tudi plastična embalaža varna in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Če si torej lahko oddahnemo, ker embalaža nima pomembnega vpliva na zdravje, pa nas mora skrbeti vpliv embalaže na okolje. Bil sem zgrožen, ko sem izvedel, da se za vsak liter predpakirane vode v procesu izdelave embalirane vode potroši, izgubi še vsaj en dodatni liter vode. Naftna črpališča zaradi embalirane vode izčrpajo ogromne količine nafte. To črno zlato je potrebno v procesu izdelave plastenk, ogromne količine nafte pa se porabijo tudi za distribucijo embalirane vode po svetu. O zapuščini v podobi nepreglednih kupov plastenk, pa ne bom izgubljal besed. Po napisanem bi o embalirani vodi zaključil naslednje: prednost embalirane vode se gotovo pokaže na potovanjih ali v primeru izrednih razmer, ko lahko celo rešuje življenja. V normalnih razmerah, ko nam iz pipe priteče kakovostna, skladna voda, pa se moramo zavedati, da predstavlja embalirana voda ogromno breme za okolje, zato je potrebno to vodo uporabljati skrajno odgovorno. Matej Serdinšek Zobozdravstveno ambulanto na Hajdini obiskuje vedno več ljudi V letu 2008 je Občina Hajdina odprla novo zobozdravstveno ambulanto. To je bila zagotovo velika pridobitev za občino, ki omogoča veliko boljšo dostopnost do zobozdravnika. V ambulanti se je zaposlila zobozdravnica Simona Čeh Šmigoc, dr. dent. med,, ki se na Hajdini počuti zelo domače in prijetno. Veliko domačinov jo je že obiskalo in danes ambulanto obiskuje že več kot 1300 ljudi. Čehova je po osnovni šoli izobraževanje nadaljevala na ptujski gimnaziji. Najprej je sanjarila o tem, da bi postala fiziotera- Pomembno opozorilo Zaradi uvedbe glavarinskega sistema v zobozdravstvenih ambulantah naj se vsi občani (tudi otroci), ki želijo za svojo zobozdravnico Simono Čeh Šmigoc, dr. dent. med., javijo v zobni ambulanti, kjer bodo podpisali izjavo in si tako zagotovili kvalitetno zobozdravstveno oskrbo. Ko bo število mest polno, ne bo mogla več sprejemati dodatnih pacientov, četudi so občani Občine Hajdina. Naročijo se lahko vsak dan med 12.30 in 13.30 uro na telefonsko številko 02 781 0046. Čehova še vsem pacientom sporoča, da se naj prenaročijo, če imajo na že dogovorjen datum druge obveznosti, saj bodo tako prispevali h krajšim čakalnim dobam. Zobozdravnica Simona Čeh Šmigoc pravi, da se je na Hajdini že »udomačila«. Foto: TM pevtka ali učiteljica matematike in kemije, vendar se je na koncu odločila za študij stomatologije v Ljubljani. S to željo je presenetila tako sošolce kot starše. Mama je želela, da bi se vseeno odločila za študij v Mariboru, saj bi tako ostala bliže domu. »Oče pa je takoj dodal, da naj študiram tisto, kar me zares veseli«, pravi Čehova. Po končanem študiju stomatologije se je vrnila na Štajersko. S študijem je bila sicer zadovoljna, vendar meni, da bi moralo biti več poudarka na osebnem pristopu do pacienta. Takoj po opravljenem zadnjem izpitu je dobila pripravništvo na Ptuju in v Mariboru ter po enem letu uspešno opravila strokovni izpit in pridobila licenco za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti. Nekaj časa je delala v Trnovski vasi, Zavrču, Kidričevem, Žetalah in na Ptuju, nato pa jo je pot pripeljala na Hajdino. V novi ambulanti delo poteka po ustaljenem urniku. Čehova izpostavlja le nekaj več usklajevanja pri protetiki, saj so tehniki oddaljeni, zato mora včasih pacient na Ptuj in potem znova nazaj, da je protetični izdelek prej končan. »To moje delo zunaj zdravstvenega doma malo otežuje, vendar s pacienti vedno najdemo dogovor.« Ambulanta je tudi opremljena s sodobno tehnologijo, vendar si Čehova želi, da bi dobila okna, ki se dajo odpirati. »Tako bi lahko prostor prezračili. To bi bilo v dobro pacientov, saj bi bilo tudi manj nevšečnosti, kot so slabosti in kolapsi.« Sicer pa se je Čehova 9. julija vrnila s porodniškega dopusta. Poleg dela v zobni ambulanti je namreč ponosna mamica triletnega Nejca in leto dni stare Žive. Estera Korošec Kako skrbimo za ustno higieno Zobe umivamo vsaj dvakrat na dan in sicer od dlesni proti zobu. Če se ob ščetkanju pojavi krvavitev dlesni, moramo dosledno krtačiti to mesto, kljub krvavitvi. Redno uporabljamo zobno nitko ali medzobne ščetke. Redno čistimo tudi pod mostički. K zobozdravniku moramo vsaj enkrat na leto. Čehova pravi, da je takrat, ko nas zob boli ponavadi že prepozno. Glede skrbi za zobne proteze pa takole: umivamo jih s krtačo za roke pod tekočo vodo z milnico, čez noč jo vzamemo iz ust in jo položimo v kozarec z vodo. Protez ne umivamo s pastami, ker jo obrabljajo. julij 2009 HAJDINČAN Ob Aloj živem vaški praznik Gerečjevaščanov Praznično mašo je daroval Anton Pačnik, župnik iz Kidričevega, ob njem tudi domači hajdinski župnik naddekan Marijan Fesel. Foto: JL erečani letos ob svojem 4. VJ vaškem prazniku, ki so ga posvetili patronu Alojzu, ponovno niso imeli sreče z vremenom. Slovesnost, ki so jo pripravili v nedeljo, 28. junija, je zmotil dež, vendar to ni prekinilo njihovega druženja. Praznovanje, ki so ga pripravili vaški odbor, PGD, društvo deklet in žena ter športno društvo Gerečja vas, so pričeli s slovesno mašo, ki jo je daroval g. Anton Pačnik, župnik iz Kidričevega. Slovesnost je s svojim petjem popestril mešani pevski zbor Gerečja vas, kar v dežju pa so zaplesali tudi plesalci folklornega društva Sv. Stefan iz Kozjanskega. Kljub slabemu vremenu se je tega dogodka udeležilo veliko vaščanov in drugih gostov, med katerimi so bili tudi predstavniki Občine Hajdina župan Radoslav Simonič, podžupana Karl Svenšek in Janko Merc, svetnici Jožica Sijanec in Dragica Meglič ter farni župnik naddekan Marijan Fesel. Vaščani Gerečje vasi so poskrbeli tudi za pogostitev in povabili vse na ponovno srečanje v naslednjem letu ob Alojzijevem. Upajo, da jim bo naslednje leto vreme bolj naklonjeno. JL S kolesom po Občini Hajdina pa so pot v športnem parku na Sp. Hajdini, kjer je bilo tudi družabno srečanje vseh udeležencev. Nadaljevalo se je s športno-humanitarno prireditvijo S srcem za ljudi, na kateri so se pomerili ljubitelji nogometa in na tak način pomagali tistim, ki pomoč zelo potrebujejo. Uvodni pozdravni nagovor je imel predsednik OO SDS Hajdina dr. Marjan Leber, ki je vsem kolesarjem zaželel srečno pot, ob tem pa poudaril, da si želijo, da bi jih ta dogodek v občini kar najbolj povezal, ter napovedal, da bodo s tradicijo prav gotovo nadaljevali. Letos se jim je pridružilo več kot 30 kolesarjev, ki so v dobrih dveh urah prevozili okrog 20 kilometrov po nekaterih naseljih občine, marsikje pa zaradi gradbenih del naleteli tudi na cestne ovire. A to jih ni preveč zmotilo, na poti sta kolesarje ves čas spremljala tudi lepo sončno vreme in dobra volja, vsi, ki so se na praznični dan na pot po Občni Hajdina podali na kolesu, pa so se lahko tudi prepričali, da v občini mnogi lepo skrbijo za urejenost vasi ter da je občina v fazi velikega razvoja. Ob dnevu državnosti s kolesom po Občini Hajdina. Foto: Črtomir Goznik JM 1 TSDM in občinskem odboru SDS žaben, športno-rekreativni dogodek. V Hajdina so tudi letos ob dnevu Že tradicionalno so na ta dan pripra-državnosti 25. juniju, ko je Slovenija vi,i kraJšo kolesarsko turo po naseljih postala polnoletna, poskrbeli za dru- °bčine Hajdina, začeli in zaključili HAJDINČAN julij 2009 Košnja trave ostaja tradicija V Gerečji vasi so letos kosile tudi ženske ... Vsi vaški petelini in sonce za ^goro sladko so še smrčali, ko mi že vstali smo«, so prepevali kosci v nedeljo, 24. maja, v Gerečji vasi na Nemčovem travniku na že 6. tradicionalni prireditvi Košnja trave nekoč. Organizator te vsakoletne, za Gereč-jevaščane in občino že tradicionalne prireditve je Društvo žena in deklet Gerečja vas, ki že kar nekaj let skrbi za to, da tradicionalni način košnje trave nekoč ne bi utonil v pozabo. V veliki meri jim pri tem s svojimi idejami, vsakoletnim odstopom vrta za košnjo in pomoči pri organizaciji nudi in redno sodeluje predsednik VO Gerečja vas Marjan Rozman in gasilci, ki pripravijo ob travniku mize, poskrbijo za senco in varnost vseh udeležencev na prireditvi. Tudi naš župan Radoslav Simonič si močno prizadeva, da ta običaj ohranimo. Vsako leto je med kosci, ki jih je vedno več, vodilni, letos pa so se jim prvič pridružile tudi ženske. Le koliko žensk danes še zna kositi z ročno koso? Zelo malo, saj so ročne kose zamenjale kosilnice. Kosci pravijo, daje košnja najlepša zgodaj zjutraj, ko je hladno in je na travi rosa. Takrat kosa tudi bolje »vreže«. Če je bila popoldan že trava suha, pa so bila vsaj njihova grla mokra, za kar so poskrbele ženske. USPEŠNO TDUl V KUHANJU GOLAŽA -PRVA DRUŽINA TOMČIČ IZ SLOVENJE VASI Ročno košnjo trave pa so Gerečani letos popestrili še s tekmovanjem v kuhanju govejega golaža ekip iz naše občine. Tekmovanja se je udeležilo 5 ekip: dve ekipi iz Slovenje vasi, ekipa iz Hajdoš, Valek mojstri iz Hajdine in dve ekipi iz Gerečje vasi. Komisija, ki sojo sestavljali Robert Lukas, Boris Perpar in Jelica Kovše, je po strokovni odločitvi - po pokušini vsakega golaža, razglasila tri najboljše. Prvo mesto je osvojila ekipa družine Tomčič iz Slovenja vasi, drugo Valek mojstri iz Hajdine in tretje mesto ženska ekipa Društva žena in deklet Gerečja vas. Golaža je bilo toliko, da smo ga lahko jedli vsi, ki smo se prireditve udeležili in povedati moram, da so bili vsi zelo dobri. Tudi sladkosnedi so ta dan prišli na svoj račun, saj je bilo domačega peciva na pretek. Organizatorji so bili veseli, da jim je vreme služilo, druženje s pesmijo pa je trajalo še pozno v noč. Preden so se poslovili, so obljubili, da se naslednje leto ponovno srečajo na Nemčovem travniku, tako kosci kot tudi kuharji, saj bodo s tekmovanjem v kuhanju golaža nadaljevali. Jožica Lešnik Domačinke so poskrbele za žejne kosce V kuhanju golaža je zmagal ekipa družine Tomšič iz Slovenje vasi. Foto: JL julij 2009 HAJDINČAN Večer spominov - 25 let gledališke skupine Skorba T/ ulturno društvo Skorba je ob 25-letnici gledališke Imskupine 24. maja pripravilo slovesno prireditev. Program je pripravila Simona Hazimali, režiserka Otroške in odrasle gledališke skupine, in Tanja Furek, predsednica Odrasle gledališke skupine. Zbrane je najprej v imenu Občine Hajdina pozdravila Jožica Sijanec, predsednica odbora za družbene dejavnosti, v imenu Kulturno-pro-svetnega društva Stane Petrovič Hajdina pa je gledališki skupini vse dobro zaželel Janko Turnšek. Nagovoril jih je tudi Ivan Ogrinc, predsednik Kulturnega društva Skorba in povedal nekaj misli o kulturni dejavnosti v Skorbi. 25-letno bogato zgodovino gledališke skupine je s pomočjo diapro-kecije predstavila Tanja Furek. Vmes pa so sedanji in bivši člani Odrasle gledališke skupine odigrali odlomke iz že odigranih treh komediji, in sicer Dve nevesti, Zmagovita ljubezen ter Miss Agata. Posebej domiselni in zanimivi so bili člani otroške gledališke skupine. Foto: Estera Korošec Za več kot deset let delovanja v gledališki skupini so bronaste Linhartove značke prejeli Drago Brumec, Emil Ogrizek in Tanja Furek, na odru pa v družbi predsednika KD Skorba Ivana Ogrinca in nove vodje območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti Ptuj Ive Ferlinc. Prireditev so na zanimiv način povezovali člani Otroške gledališke skupine, s svojo pesmijo in dobro voljo pa so jo popestrile Ljudske pevke Kulturnega društva Skorba. Večer je bil namenjen še zahvalam in podelitvi priznanj. Za več kot deset let delovanja v gledališki skupini so bronaste Linhartove značke prejeli Drago Brumec, Emil Ogrizek in Tanja Furek. Slednja se je za pomoč in opravljeno delo v 25-ih letih pri gledališki skupini zahvalila Ivanu Ogrincu, tudi ustanovitelju gledaliških skupin in predsedniku Kulturnega društva Skorba. V okviru prireditev pa je bila na ogled tudi razstava plakatov in fotografij vse od ustanovitve društva do danes. Estera Korošec v 10-letnica KD Valentin Žumer Hajdoše ^adnje dni meseca maja je bilo v £aHajdošah praznično. V KD Valentin Žumer so proslavili deseto obletnico delovanja. Svečano proslavo so priredili 29. maja, v uvodnem nagovoru pa je spregovoril predsednik društva Alfonz Strnad, ki je pozdravil prisotne goste in se sprehodil skozi desetletno delo društva. Posebej se je zahvalil Občini Hajdina in županu, ki podpira delo društev moralno in tudi finančno. Slovesnosti se je udeležil tudi župan občine Hajdina Radoslav Simonič, ki je čestital ob jubileju in se vsem kulturnikom zahvalil za vloženo delo. Nastopili so Štajerski frajtonarji, Gmajnarice, mlade plesalke, MoPZ PGD Hajdoše, ljudske pevke iz Hajdine in pevke. Društvo je v svojem desetletnem delo- vanju postalo znano daleč naokrog. Po ubranem petju so nastopile znane pevke Gmajnarice, ki prav tako letos praznujejo 10 let uspešnega delovanja. Izdale so že dve kaseti in zgoščenki. Pevke vodi od Na proslavi ob 10-letnici KD Hajdoše so nastopile tudi Gmajnarice. vsega začetka Silva Kajtezovič. Nekaj posebnega so Štajerski frajtonarji, ki nastopajo širom po Sloveniji in tudi v tujini. Delujeta mlajša in starejša skupina. Oboje vodi Primož Kelenc. Na slovesnosti so predstavili svojo novo, že tretjo zgoščenko. V društvu deluje tudi likovna sekcija, ki vsako leto organizira praznične likovne delavnice, ki so dobro obiskane. Znani so tudi »mautarji« in mlade plesalke. Na prireditvah se predstavljajo tudi recitatorji. Vse sekcije delajo uspešno. Društvo je znano tudi po prireditvi Štajerska frajtonarica, ki je tekmovalnega značaja. Hajdoški kulturniki so lahko ponosni na svoje uspešno delo. Ne manjka jim načrtov in idej tudi za delo naprej. Hilda Bedrač Novi izzivi kot posledica preteklih uspehov KD Draženci www.sustreatrer.si I/ ulturno društvo Draženci je na ErVmajski redni letni skupščini izvolilo novo vodstvo. Na čelu društva je Elviro Janžekovič zamenjala Saška Serec. Pri delu ji bodo pomagali ožji sodelavci upravnega odbora: Aljaž Godec, Drago Lesjak, Damijan Zago-ršek, Katja Svenšek, Jana Žerak. Vizija društva ostaja ustvarjanje kvalitetnih kulturnih vsebin na področju vseh zvrsti kulture. Za to bodo v prvi vrsti skrbele tri utečene in v preteklosti izjemno aktivne sekcije: recitatorska, etnološka sekcija kurentov in dramska sekcija ŠUS teater. Etnološka sekcija je v pustnem času opravka častno vlogo spremljevalne garde princa karnevala. To organizacijsko izjemno naporno opravilo so člani opravili z odliko in s kvalitetnim programom ter dovršenimi kostumi poskrbeli za promocijo kraja in društva po vsej Sloveniji. IZJEMEN USPEH ŠUS TEATRA Sekciji ŠUS teater je v dramski sezoni 2009 uspelo uprizoriti 15 ponovitev alko-kome-dije Klinika Kozarcky Med odmevnejšimi gostovanji sta bila nastopa na študentskih majskih igrah v Ljubljani in nastop v Prevaljah na Koroškem. Omenjena alko-kome-dija je bila na Medobmočnem srečanju gledaliških skupin izbrana med štiri najkvalitetnejše. S tem se je ŠUS teater že drugič zapored uvrstil na regijsko Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin, ki je letos potekalo v Slovenski Bistrici. Jeseni sledijo nova gostovanja. V Miklavžu na Dr. polju in v Staršah bo Klinika Kozarcky ena izmed abonmajskih predstav. Sledilo bo poslovanje v Pesnici pri Mariboru in v Šentvidu pri Ljubljani. S komedijo Afera poln kufer pa se bomo 2. septembra 2009 predstavili širši maribosrki publiki na tradicionalnem in prestižnem festivalu Špas fest. Vzporedno z gostovanji bo potekala študija nove predstave, katere premiera bo januarja prihodnje leto. Umetniški vodja in režiser ŠUS teatra Aljaž Godec ravno v teh poletnih mesecih prebira dramske tekste in išče besedilo, ob katerem bi se v času študije zabavali igralci in kasneje gledalci. V tem trenutku je kar nekaj pomislekov, katero besedilo bi bilo tisto pravo. Lahko da bo besedilo kontroverzno, z veliko satire in črnega humarja. Lahko hudomu- ŠALJIVO NAREČJE Lepo postavo Gerčka je mela, pjebe si je zbirala. Po vesi je špancirala, norca se je iz pjebov delala. Posestvo meli so tak srednji, lepo živeli so, ne v bednji. Starša Gerčko sta v šolo dala, da enkrat nekaj bi postala. V mestu je študirala, po ulicah pjebe je osvajala. Knjige, zvezke je vrgla v koš, zanjo niso vredne en počen groš. Tudi na zemlji ne bo delala, roke bi si zamazala. Kupla si je ležalni stol, si mislila, da zdaj je kul. Dene si klobuk na glavo in očale, gledala je starša iz daljave. S šurcom brišeta si znojno lice, nimata vode ne potice. Starša na njivi sta okapala, Gerčka se je pa potepala. Nek večer so pjebi vkup se zbrali, slamnatega deda so ji na okno dali. Gerčka mislila je, da je pravi, noter v hišo ga povabi. Tako deklini se zgodi, v keri je preveč ošabnosti. Dostikrat se ji je sejalo, kak' bo vse se nadaljevalo. Cisto sama je ostala, za vse je hudo žalovala. Počuti gnes se kaznovana, na kmetiji je ostala sama. Kaj si gnes ona če začeti, ko hiša če se ji podreti. Ostala ji je le še mačka, ki po dvoriši lačna mjavka. Terezija GOLOB šno, lahkotno in sproščujoče. Zagotovo pa bomo na premeri spet uživali v zabavnih situacijah, duhovitih dialogih, posrečenih karakterjih in kar se da kvalitetni ter inovativni celostni izvedbi, ki jo ljubiteljski teater pač lahko ponudi. Poslanstvo ostaja enako. Skozi humor držati ogledalo družbi in opominjati na tiste male porednosti, ki jih drugače sploh ne opazimo. KD Draženci PREGLED PRETEKLIH KULTURNIH DOGODKOV KD Skorba V našem kulturnem društvu smo uspešno zaključili prvo polletje. Odrasla gledališka skupina s komedijo »Niti tat ne more pošteno krasti« in otroška gledališka skupina z igrico »Štiri sestre« sta uspešno zaključili sezono. Etnografska skupina mautarji - v mesecu aprilu so predstavili stare šege in navade na mavti ob poroki Cilke Vučak. V tem mesecu smo uspešno izvedli otroške gledališke urice. V mesecu maju smo proslavili 25-obletnico delovanja gledališke skupine, kjer so sodelovali otroška gledališka skupina, ljudske pevke ter sedanji in bivši igralci odrasle gledališka skupine z odlomki komedij in predstavitvijo kronike. KD Draženci Društvo ima po majski skupščini novo vodstvo. Njihova dramska sekcija je v letošnjem letu zelo uspešna. ŠUS teater je prikazal 15 ponovitev komedije Klinika Kozarcky , med njimi nekatere zelo odmevne. S to komedijo so bili ria Medobmočnem srečanju gledaliških skupin izbrani med štiri najkvalitetnejše. S tem se je ŠUS teater že drugič zapored uvrstil na regijsko Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin, ki je letos potekalo v Slovenski Bistrici. Pripravila: Klavdija Beber julij 2009 HAJDINČAN KULTURNI NAPOVEDNIK ZKD Občine Hajdina prireja: - likovne delavnice z likovno pedagoginjo Mojco Grula - 12. 13. in 14. 8. 2009, - Gledališki tabor v Izoli (udeleženci tabora so iz KD Hajdina, Skorba in Draženci) - od 6. - 10. 7. tabor za osnovnošolce v Skorbi (Praha) KD Skorba Odrasla gledališka skupina bo po kratkem oddihu začela z vajami nove komedije, predvidoma v mesecu septembru. Otroška gledališka skupina pa bo z vajami za novo igrico začela proti koncu leta. Ljudske pevke so nastopale tako doma kot na gostovanjih. V prihajajočih mesecih bodo sodelovale na praznovanju ob prazniku Občine Hajdina, na prireditvi »Praznujmo s pesmijo«, ki bo letos v naši vasi, ter na raznih prireditvah, kamor bodo povabljene. KD Skorba bo sodelovalo tudi na prireditvi v mesecu novembru »Iz mošta vino pridi na Hajdino!«. Letošnji kletar namreč prihaja iz Skorbe. Na prireditvi bodo sodelovale ljudske pevke, odrasla in otroška gledališka skupina ter etnografska skupina mautarji. V okviru te prireditve bomo v mesecu oktobru organizirali srečanje ljudskih pevcev in godcev s tematiko primernih pesmi ob času trgatve in martinovanja. KD »Valentin Žumer« Hajdoše Pripravili bodo tradicionalno prireditev Frajtonarica, ki je načrtovana za 6.11.2009, pred tem pa bodo Gmajnarice v septembru praznovale 10. obletnico delovanja. Jubilej bodo počastile s koncertom. KD Draženci Jeseni gostujejo s Kliniko Kozarcky v Pesnici pri Mariboru in v Šentvidu pri Ljubljani. V Miklavžu na Dr. polju in v Staršah bo ena izmed abonmajskih predstav. S komedijo Afera poln kufer se bodo 2. septembra 2009 predstavili na festivalu Špas fest. Vzporedno z gostovanji poteka študija nove predstave, katere premiera bo januarja prihodnje leto. KPD »Stane Petrovič« Hajdina Člani dramske sekcije bodo imeli gledališke delavnice v Izoli v času od 24. do 30. avgusta 2009. Z monokomedijo Čistilka Marija bodo 22.8. ob 19. uri gostovali v Tržiču v okviru Tržiških poletnih prireditev 2009. Novo gledališko delo bodo pripravili v jesenskih mesecih, ko bo priprave na novo sezono imela tudi lutkovna sekcija. Zelo aktivni so ljudski pevci in pevke, saj imajo skoraj vsak teden nastop znotraj ali pa izven naše občine. Zraven tega pa bodo ljudski pevci imeli avgusta koncert še v Strunjanu, izdali in predstavili pa bodo tudi novi CD. Pripravila: Klavdija Beber Zlata poroka Franca in Štefanije Purg iz Skorbe v lanskega decembre je ^jminilo 50 let, ko sta se poročila Štefanija Purg, rojena Eberl in Franc Purg, zlato poroko pa sta slavila sredi maja na Hajdini v župnijski cerkvi, kjer so se zbrali njuni sorodniki in prijatelji. Za zlatoporočenca je Purgova proglasil župan Radoslav Simonič, čestital jima je tudi Andrej Tkalec ter jima izročil posebno darilo občine - sliko farne cerkve, zapeli so Štajerski koledniki, zlati poročni obred pa je vodil naddkena Marijan Fesel. Zupan Simonič je v svojem nagovoru med drugim povedal, so jima da trdna volja, vera in povezanost zagotovili ohraniti življenjsko moč in trdnost v 50. letih skupnega življenja. Uspelo jima je izpolniti obljube, ki sta jih kot mladoporočenca izrekla, ko sta stopila na skupno življenjsko pot. »Bodita ponosna na ta uspeh, na to pot in na vajino srečo,« je še dodal Simonič in jima zaželel še na mnoga, skupna leta. Zlati ženin Franc Purg se je rodil 20. januarja 1936 v Preši, zlata nevesta Štefanija Purg pa 25. decembra 1939 na Jelovicah. Po poroki v Majšperku sta si Purgova skupen dom ustvarila v Skorbi, kjer jesen življenja preživljata tudi danes. V zakonu se jima je rodil sin Branko, danes pa sta jima v veliko veselje tudi vnuka Ina in Jakob. Zlatoporočencema Purg iskrene čestitke tudi iz uredništva Hajdin-čan. TM W m m ^7 •< 4. A E mm | „. Ati I f L/j Zlatoporočenca Purg v družbi prič: sina Branka in snahe Andreje v Martinovi cerkvi na Hajdini. Foto: Družinski album Purg ZKD OBČINE HAJDINA VABI osnovnošolce na počitniške likovne delavnice. Delavnice se bodo odvijale 12.,13. in 14. avgusta 2009 v Skorbi pod vodstvom likovne pedagoginje Mojce Grula. Če želite, da vaš otrok ustvarjalno preživi nekaj počitniških dni, pokličite na telefonsko številko 041 526 973 (Hilda Bedrač) do 5. 8. 2009. VLJUDNO VABLJENI! HAJDINČAN julij 2009 Sončen dan druženja treh generacij /"XŠ Hajdina, ena izmed sloven- V^/skih eko in zdravih šol, je v sodelovanju z Občino Hajdina in nekaterimi društvi v mesecu maju organizirala dobro obiskan športno-zabavni dogodek Dan gibanja in druženja treh generacij v okviru vseslovenske prireditve Šport špas, ki so jo na isti dan pripravili po številnih vrtcih, šolah in ustanovah po Sloveniji. Gre za prireditev, ki povezuje note zdravja, humanosti, varovanja okolja in medgeneracijskega druženja, na Hajdini pa so se tri generacije letos pridružile v zelo velikem številu. Zbrane v Skorbi so pozdravili ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah, učiteljica športne vzgoje Tatjana Pačnik in tudi župan Radoslav Simonič, ki je bil izredno vesel dobrega odziva svojih občank in občanov, vsem pa že na začetku zaželel prijeten in varen pohod. Letošnje druženje treh generacij so začeli in tudi zaključili na novi lokaciji, pri domu krajanov v Skorbi, kjer se je v sončnem majskem sobotnem dopoldnevu zbrala množica malih in velikih, ki so z veliko mero dobre volje pokazali željo po skupnih druženjih. Mnogi od teh so se odpravili na Hajdinski učenci so vozili mini avtomobilčke metnem okolju, ko so postavljeni v vlogo voznika in doživljajo dogodke, kot jih opaža in zaznava voznik v pravem prometu. Odziv in navdušenje sta bila pričakovana, v mini avtomobilčkih pa so bili mali vozniki že zelo spretni. Ideja za program Jumicar prihaja iz Finske, izvaja pa se v vseh večjih evropskih državah, v katerih je izredno uspešen in množično podprt. Zmago Berlec, direktor Jumicar Slovenija, je na Hajdini med drugim poudaril, da je ta program namenjen otrokom druge triade osnovne šole, kjer se otroci preizkusijo v vožnji z mini avtomobilčki s pravimi bencinskimi motorji. Mini avtomobilček vsebuje vse elemente pravega vozila od varnostnega pasu, zavornega pedala in pedala za plin. In prav projekt JUMICAR bi lahko v bodočnosti pomembno pripomogel k večji varnosti na slovenskih cestah, je še povedal naš sogovornik, ki je bil zadovoljen z znanjem in spretnostjo malih, bodočih voznikov. TM T Tčenci na OŠ Hajdina so še pred ložnost spoznati program Jumicar, ki U koncem šolskega leta imeli pri- otroke poučuje, kako se vesti v pro- V vožnji z mini avtomobilčki so pokazali veliko spretnosti ... Foto: TM V Skorbi se je zbrala množica malih in velikih, ki so enega od sončnih majskih dni namenili gibanju in druženju pohod, pokazali so jim tudi kako se upo- je seveda vključeno predvsem veliko giba- rabljajo palice za nordijsko hojo in nasploh nja in sproščanja v naravi. predstavili zdrav način življenja, v katerega TM julij 2009 HAJDINČAN Počitnikarji tudi letos na Gajserjevi domačiji Občine Hajdina in Društvo Praha iz Skorbe vsako £jleto organizirata počitniški tabor za osnovnošolce na domačiji Vide Gajser, ki je tudi glavna organizatorica tabora. Tabor sofinancira Občina Hajdina. Tudi letos je 30 mladih nadebudnežev iz Občine Hajdina preživelo pet posebnih počitniških dni. To je bil zares pravi tabor, saj so spali v šotorih. Ves čas so potekale različne aktivnosti po vodstvom mentoric Vide, Silve in Urške, ki so noč in dan skrbele za otroke. Spoznali so marsikaj novega. Obiskali so jih radioamaterji, lovec, ob tabornem ognju so pekli skavtski kruh in se hodili kopat v Terme Ptuj. Vreme jim je sicer nagajalo, saj je vsak dan deževalo, vendar dež ni bil ovira za prijetne dogodke. Spanje pod šotori je vsekakor posebno doživetje. Prav je, da mladi preživijo svoj prosti čas ustvarjalno in v družbi s svojimi vrstniki. To so verjetno doživetja, kijih bodo dolgo pomnili. Posebna zahvala velja Občini Hajdina, ki takšne aktivnosti tudi delno sofinancira, kar je dokaz, da jim je mar, kako najmlajši preživljajo prosti čas v času poletnih počitnic. Hilda Bedrač Na počitniškem taboru so jih obiskali tudi radioamaterji. Na predstavitvi njihovega dela pa je bilo nadvse zanimivo ... Foto: TM Deseta tradicionalna poletna nogometna šola -‘«Wi►» . Sandi Mertelj, predsednik Športne zveze Hajdina, je navdušenje nad potekom letošnje poletne nogometne šole delil s številnimi mladinimi nogometnimi navdušenci, ki so tudi z napisi na svojih majicah pokazali, kdo so njihovi vzorniki na nogometnih igriščih. ¥ Torganizaciji Športne zveze V občine Hajdina je tudi letos potekala poletna nogometna šola, ki so se je udeležili otroci v starosti od pet do 14 let, med njimi tudi deklice. Letošnja, ki se je začela 29. junija in končala 3. julija, je bila že deseta po vrsti. Z njo so začeli že ob ustanovitvi zveze leta 1999, večjo prireditev načrtujejo v jeseni, poletna nogometna šola pa je tudi že ena od prireditev v okviru tega jubileja. Kot se za jubilej pritiče, je presegla vse dosedanje. Sodelovalo je kar 70 otrok iz treh občin, Hajdine, Kidričevega in Ptuja oziroma ob hajdinski še nogometnih šol Drave in Aluminija. Že v pripravah na letošnjo šolo so se zelo potrudili, zato je bil odziv pričakovano dober. Mladi nogometni navdušenci so ves teden pridno spoznavali veščine nogometne igre, nekateri so se šole udeležili prvič, drugi so že stari znanci hajdinske poletne nogometne šole, ki poteka v Športnem parku Hajdina, kjer je za te namen na voljo odlična infrastruktura. Kot je povedal predsednik Športne zveze občine Hajdina Sandi Mertelj, se v enem tednu ne da posebej veliko naučiti, bolj je ta poletna šola namenjena promociji nogometne igre, zagotovo pa skozi to šolo mladi nogometni navdušenci spoznajo nekatere osnovne elemente te igre. Šola je neke vrste tudi kadrovska baza za vse klube, da lahko v jesenskih mesecih, HAJDINČAN julij 2009 V 10. že tradicionalni poletni nogometni šoli na Hajdini je letos sodelovalo 70 otrok iz občin Hajdina, Ptuj in Kidričevo. ko se začne redna vadba, priključijo Čim več mladih. Najboljši pa se kasneje lahko vključijo v redno vadbo ptujske Drave in kidričevskega Aluminija. V Športni zvezi občine Hajdina so se odločili, da najmlajše selekcije za vse nogometne klube združijo na enem mestu. Sandi Mertelj poudarja, da ni pomembno, za kateri klub oziroma selekcijo igrajo, Skorbo, Hajdino, Gerečjo vas, Slovenjo vas ali Hajdoše. Pomembno je, da so skupaj, da se družijo, da jih je več in da lahko organizirana vadba normalno poteka. Hajdinsko poletno nogometno šolo financira občina Hajdina, nogometno šolo Golgeter, ki poteka skozi celo leto, pa ob občini Hajdina, ki prispeva levji delež, tudi starši, donatorji in sponzorji. Ker je letošnja poletna nogometna šola presegla vsa pričakovanja, je sodelovalo tudi večje število strokovnih sodelavcev oziroma vaditeljev. Sandiju Mertlju je pri najmlajših pomagal Bojan Pišek, pri malo večjih je osnove nogometne igre učil Tomaž Vindiš, pri največjih pa Vojko Mišič in Aleksander Verlak. Mladi nogometni navdušenci so ob koncu poletne nogometne šole na prireditvi, ki je bila 3. julija v Športnem parku Hajdina, pokazali, kaj so v poletni nogometni šoli pridobili. Staršem in starejšim ljubiteljem nogometne igre se je pridružil tudi hajdinski župan Radoslav Simonič. MG, Štajerski Tednik Poletna teniška šola f^oleg zelo množično obiskane M šole nogometa je v občini Hajdina potekala še šola tenisa; to je pod pokroviteljstvom Športne zveze Hajdina organiziral TK Skorba. Od ponedeljka do petka se je v Skorbi potilo 12 mladih ljubiteljev tenisa, ki so bili glede na predznanje razdeljeni v tri skupine. Za njih je skrbel učitelj Luka. Otroci so bili s šolo zelo zadovoljni, podobno pa velja tudi za učitelja, ki je udeležence zelo pohvalil za prizadevnost. V soboto so organizatorji pripravili zaključni turnir, kjer so se mladi pomerili med seboj. “Zavijte kdaj na teniška igrišča tudi med letom, srečamo pa se spet v naslednjih počitnicah,” so bile zaključne besede Franca Mohorka, predsednika TK Skorba. JM, Štajerski tednik j3rr-j 3—X L, ŽSSBHIHBdfc- En j Večina udeležencev poletne šole tenisa s trenerjem Lukom Malekom in predsednikom TK Skorba Francem Mohorkom. Foto: Matija Brodnjak julij 2009 HAJDINČAN Ob koncu še enega šolskega leta oje delo ob koncu vsakega iTlšolskega leta je zbirka samoe-valvacijskega pedagoškega dela vseh strokovnih delavcev šole, iz katerega naj bo razvidno, kako pravilno smo načrtovali in kako smo z najbolj optimalnimi metodami in načini dela prišli do cilja. Vsaka sprememba zahteva premišljen pristop in utemeljene argumente, zato smo vsak majhen korak sproti kritično presojali. Zavedamo se, da spremembe niso enkratni dogodek, ki se je zgodil s spremembo šolske zakonodaje, ampak je to proces, v katerega smo vstopili iz prepričanja, da bodo te spremembe prinesle prijaznejšo osnovno šolo, sodobnejše oblike in načine dela s ciljem, da učenci pridobijo čim več znanja za življenje. Z doseženimi rezultati dela - učnim uspehom učencev po predmetih smo zadovoljni. Prvič v tem šolskem letu so dobili učenci zaključna šolska spričevala brez ugotavljanja šolskega uspeha. V tem šolskem letu je uspešno zaključila šolanje druga generacija devetletkarjev. Po prikazani preglednici statističnih podatkov o učnem uspehu po predmetih je od 249 vpisanih učencev 47 takšnih, ki so prejeli pohvale za najboljši uspeh (odličen uspeh). Ugotavljamo pa, da je po ocenah uspeh učencev zadovoljiv, vendar je potrebnega znanja in logičnega razmišljanja nekoliko manj zaradi kampanjskega učenja ali celo učenja zaradi ocene in ne-pisanja domačih nalog. V tem šolskem letu smo z učenci sodelovali na tekmovanjih iz različnih predmetnih področij, kjer so naši učenci prejeli skupaj 1 zlato, 3 srebrne in 64 bronastih priznanj. Pohvale za delo v razrednih skupnostih, v skupnosti učencev in za pomoč sošolcem je prejelo 39 učencev od 1. do 9. razreda. Učenci, vključeni v interesno dejavnost MCRK, so se udeležili dveh medobčinskih tekmovanj, sodelovali smo tudi na tekmovanju o poznavanju sladkorne bolezni, na tekmovanju iz prve pomoči. Učenci naše šole so sodelovali tudi na nekaterih regijskih in republiških likovnih natečajih. Prvo nagrado v kategoriji srednje stopnje Kmetijske gospodarske zbornice Slovenije za likovni izdelek so dobili 4 učenci 5. b razreda na natečaju Rdečega križa. Na šolskem projektu Srednje biotehniške šole v Ptuju je bila nagrajena za najboljšo risbo ena učenka iz sedmega razreda. V republiškem projektu Pasavček pa so bili najboljši učenci prvega in tretjega razreda, prejeli so manjša praktična darila. Tu je še tekmovanje v prometu, katerega nadgradnja je projekt Connect, ki ga vodi Tehnična fakulteta UM. Športna tekmovanja so nadgradnja šolske športne vzgoje, kjer učenci prikažejo svoja znanja in sposobnosti tudi na tekmovanjih izven šole. V letošnjem šolskem letu so se udeležili medobčinskih tekmovanj v krosu (1 srebrna, 2 bronasti medalji), nogometu st. učenci (5. mesto), nogometu ml. učenci (1. mesto), veleslalomu, atletsko tekmovanje (3 srebrne, 1 bronasta), v judu ( 2 zlati, 1 srebrna), kickboxingu (1 zlata medalja). Najpomembnejši cilj vseh tekmovanj je bil skupno prizadevanje za dosego cilja, spoštovanje vseh sodelujočih, medsebojna pomoč in vzgoja za to, da se znamo veseliti uspeha in poraza. Ob koncu šolskega leta smo začeli zbirati prispevke za jubilejno 50. številko šolskega literarnega glasila Najdihojca. Glede na pomembnost tako dolgega izdajanja bomo ob dnevu šole v novem šolskem letu pripravili javno šolsko prireditev. Že sedaj vabljeni. Ob vseh šolskih projektih smo še posebej ponosni na Ekošolo in Zdravo šolo. Rdeča nit prvega projekta v tem šolskem letu je bila ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG IN MEDSEBOJNI ODNOSI. Seveda pa smo veliko skrb posvečali tudi zdravi prehrani in pomembnosti gibanja oz. telesne aktivnosti nas vseh (V ta namen smo izvedli športni dan - Dan druženja treh generacij.). Mostove med nami pa smo gradili tudi, ko smo ugotavljali pomen pitne vode in ohranjanje zdrave podtalnice na področju Občine Hajdina. S turistično raziskovalno nalogo Studenček, studenček, povej, je voda še čista kot prej? smo skušali pritegniti širši krog ljudi k razmišljanju o pomenu te naravne dobrine. Voda - zdravje - izziv za prihodnost je bil moto te naloge. V Sloveniji imamo za zdaj še povsod pitno vodo. Vprašanje pa je, ali se tega dovolj zavedamo. Ustekleničena voda je za nas na srečo povsem nepotrebna, hkrati pa spet nepogrešljiva, saj jo srečujemo na vsakem koraku. Na turistični tržnici Turizmu pomaga lastna glava smo s takim razmišljanjem usvojili srebrno za nalogo in zlato priznanje za tržnico. Nagrada je naše otroke ponesla v Ljubljano. Ne smem pa pozabiti na vse ostale aktivnosti, na strokovne delavce, predvsem pa na starše, brez katerih so naša prizadevanja brezpredmetna. Tukaj se z veseljem zahvaljujem tudi našemu ustanovitelju, ki seveda skrbi za nemoten poteg našega dela in prizadevanj. Vsi pričakujemo in si želimo, da bi postala šola in šolsko delo še kvalitetnejša, kajti priprava učencev za poklic, izobraževanje in življenje v sodobnem času je naša velika skupna odgovornost. V dopustniških dneh naj bo oddih tisto, kar nas bo napolnilo z energijo za nove izzive. Ravnatelj Jože Lah Foto: Sabina Sakelšek HAJDINČAN V' Iz OS Hajdina julij 2009 f/o pišem, dežuje, a slabo vreme * *ni zmotilo dobrega namena, da predstavim še tisto, kar smo skupaj načrtovali do konca tega šolskega leta. Veliko stvari so povzele sodelavke, uspehi in dejavnosti so zajete v ravnateljevem sestavku, zato naj fotografije povzamejo tisto, kar je še ostalo skrito očem. Fotografije je pripravila Sabina Sakelšek. SH Slika desno: Ob igri smo mislili na praktično uporabnost in tako nagradili učence 5. a razreda z učiteljico Jožico Novak. &____ Veliko nam pomenijo pravljice. Tokrat nas je obiskalo sonce in nam res poklonilo svoje žarke. Tako smo z njimi uživali v plesih(skupina folkloristov, Povver dancer in Sanja K. ter Katja D. v svojem vrhunskem nastopu - tvvirlinga), glasbi in petju. Ob koncu se je ravnatelj zahvalil vsem za prijetno sodelovanje skozi vse leto in ustanovitelju za pomoč ter vzpodbude učencem. Ena izmed njih so tudi karte Term Ptuj za vse učence, ki jih je tokrat ravnatelju izročila predsednica Odbora za družbene dejavnosti ga. Jožica Sijanec. Poletje Ko poletje se začne, konec šole je. S spričevalom v roki vsak domov hiti in se poletja veseli. Lahko do polnoči bediš in čričke glasne slišiš, ki pojo zelo lepo, brezplačen ti koncert predvajajo. Gledaš filme dolge, ki trajajo do polnoči, zjutraj pa na kavču te mucica zbudi. Plezaš na drevo, s kolesom voziš se. Tako zapelješ v blato, da odtis pozna se še. Na morje odpotuješ za dolge tedne tri. Tam si ladje ogleduješ vse lepe sončne dni. A poletja hitro konec je in šola hitro bliža se. Poletje hitro se poslavlja, poštar zvezke nam dostavlja. Gabriela Stumberger, 5. a julij 2009 HAJDINČAN Uspešen zaključek za prvošolce Utrinki iz zaključne prireditve. Foto: Sabina Sakelšek Za učence prvih razredov je bilo letošnje šolsko leto še posebej zanimivo in polno dogodivščin. Ne samo, da smo se naučili šteti in računati, smo tudi sodelovali v različnih projektih (Pasavček, Connect). Uspešno pa smo izpeljali tudi razredni projekt ZOBNA MIŠKA. Posebej smo v letošnjem šolskem letu posvetili pozornost ustni higieni. Večkrat na leto nas je obiskala medicinska sestra, ki je pregledala zobe in svetovala, kako za zobe poskrbeti, da bodo ostali zdravi. Obiskali smo tudi zobozdravstveno ordinacijo na Hajdini in si izdelali zobne miške. Ob koncu šolskega leta smo projekt predstavili tudi staršem. Pripravili smo tudi zaključno prireditev, na kateri so učenci svojim staršem pokazali, kaj vse so se med letom naučili. Kljub temu, da so učenci radi prihajali v šolo, so ob koncu že nestrpno pričakovali zaslužene počitnice. Razredničarki in vzgojiteljica Dragica Kosi Vesna M. Lorber Dragica Rozman v Planinci iz OS Hajdina Tudi planinci naše šole smo v tem šolskem letu izvedli naslednje izlete: 1. izlet nas je 20.09.2008 popeljal na Kopitu ik. Z avtobusom smo se odpravili do Rimskih Toplic in se po dolgi poti odpravili na vrh Kopitnika. 2. Na drugem izletu smo 11.10.2008 uživali sredi pohorskih gozdov in se sprostili v naravi. O tem tudi zgovorno priča fotografija iz Areha. 3. izlet nas je popeljal na Resevno. 7.3.2009 smo tam uživali ob pogledu na pravo spomladansko cvetje in se sprehodili do bližnjega hriba. 4. Z vlakom smo se zapeljali 4.4.2009 do Laškega, saj je bil naš cilj Šmohor. Nanj smo se od tam povzpeli peš. Bilo je čudovito. Mentorica PK Olga Serdinšek HAJDINČAN julij 2009 Studenček, studenček povej, je voda še tako čista kot prej! (Turistična projektna naloga) Na 23. festivalu Turizmu pomaga lastna glava na temo Voda - zdravje - izziv za prihodnost, ki gaje Turistična zveza Slovenije organizirala skupaj z Zavodom RS za šolstvo, so učenci naše šole sodelovali tudi v letošnjem šolskem letu. Za svojo raziskovalno nalogo in njeno predstavitev v Mercatorjevem centru na Ptuju (19. 3. 09) smo prejeli srebrno priznanje. Za delo pri predstavitvi naše tržnice pa smo osvojili zlato priznanje. Navdih za delo smo iskali v tradiciji in pomenu vaškega studenca v Občini Hajdina, hkrati pa opisali tudi njegov kulturno socialni in etnološki pomen. Izhodišče naše raziskovalne naloge je tako temeljilo na ohranjanju vodnih virov in trajnostni uporabi pitne vode, povezane z zdravjem, poudarek pa na studencu kot regionalni posebnosti. Dejstvo je, da prihajamo v dobo, kjer bo ponovni glavni poudarek na hrani in vodi, vendar ne v smislu količine temveč kakovosti in skrbi za zdravo življenje. Cilj raziskovalne naloge je bil tudi, da izberemo najbolj tipično obliko studenca, ki bi ga predlagali kot turistično zanimivost nudenja osvežitve z zdravo pitno vodo. Studenec bi ob pomoči občine in lokalnih društev postavili ob kolesarsko-rekreacijski poti ob dravskem kanalu na najbolj primerni lokaciji v Hajdošah, ki so od ptujskih Term oddaljene 2 km. Turistični objekt bi poimenovali studen-čna hišica, kjer bi mimoidoči obiskovalci in turisti pridobili določene turistične informacije o okolju, možnost pitja vode iz studenca in še kaj. Med prebivalci Občine Hajdina, kjer še živijo zgodbe o neokrnjeni Studenčnici in studenčkih ob njej, je odnos do vode že nekoliko omajan. Upamo, da bomo s hajdoškim studenčkom in studenčno hišico našli stik z ljudmi in turisti in ozavestili v njih prvinskost zdravega odnosa do uporabe, predvsem pa negovanja in skrbi za zdravo pitno vodo. Svojo nalogo smo ponovno predstavili 26. aprila v Ljubljani na osrednji predstavitvi, na kateri so se zbrale vse šole, ki so prejele zlato priznanje. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo vsem za pomoč in vzpodbudo pri izdelavi naše raziskovalne naloge. Mentor Jože Lah Kaj veš o prometu Tudi letošnje šolsko leto smo na OŠ Hajdina organizirali šolsko tekmovanje Kaj veš o prometu? Tekmovanje je dodatna spodbuda za učenje prometnih pravil, razvijanje spretnosti in pravilne vožnje v prometu. Pri šolskem tekmovanju smo vključili teoretični del - znanje prometnih predpisov in praktični del - spretnostno vožnjo na poligonu. Tekmovali so učenci od 6. do 9. razreda. Učenci, ki so dosegli najboljše rezultate, so se udeležili 11. medobčinskega tekmovanja, ki je bilo 16.5.2009 v Žetalah. V ekipi so bili Tibor Pernarčič, Kristjan Kovačec, Tadej Bauman in Janez Kočar. Connect Učenci in učitelji OŠ Hajdina že drugo leto sodelujemo v mednarodnem projektu CONNECT. V projekt je vključenih osem evropskih držav. Iz Slovenije je sedem osnovnih šol, med njimi tudi naša. Cilj projekta je 20% povečati okolju prijazna potovanja v šolo. Projekt CONNECT je 11.2. 2009 v Bruslju s strani generalnega direktorata za energetiko in promet pri evropski komisiji prejel zelo prestižno nagrado Evropa trajnostne energije 2009 "Sustai-nable Energy Europe Award 2009". Projekt je zmagal v kategoriji "Izobraževalne, komunikacijske in promocijske aktivnosti", kjer je sodelovalo več kot 100 projektov s področja celotne Evrope. Naši učenci so v šolo potovali okolju prijazno - peš, z rolerji, s kolesom, javnim prevoznim sredstvom ali vsaj s kombinacijo vožnje in pešačenja. S pomočjo nalepk smo sestavili »prometno kačo«. julij 2009 HAJDINCAN Pasavček V okolici šole smo zmanjšali promet in s tem emisijo plinov. Cilj smo dosegli skupaj s starši. Veseli nas, da je okoljevarstvena zavest učencev vedno večja, saj kljub zaključku projekta veliko učencev še vedno izbira okolju prijazna potovanja. Zaključno prireditev so si ogledali mag. gospod Sebastijan Toplak- vodja projekta v Sloveniji, gospod župan Radoslav Simonič in gospod Slavko Burjan, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Učenci so bili nagrajeni s kapami. Projekt Pasavček, ki smo ga izvajali v 1. triadi, se za letošnje šolsko leto končuje. Projekt je bil zelo uspešen, saj večina otrok ve za osnovno sporočilo, daje potrebno biti v avtu vedno pripet z varnostnim pasom ali nameščen v ustrezen otroški varnostni sedež. Po podatkih republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je v projektu sodelovalo več kot 15.200 otrok iz vseh koncev Slovenije. Strokovna komisija je izbrala 313 skupin in oddelkov, ki so glede na prikazano v poročilu najbolje izvajali aktivnosti. Med nagrajenimi so tudi učenci naše šole. Zahvaljujemo se staršem in vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi projekta. Karmen Jerenko, mentorica prometne vzgoje Mesec maj v Vrtcu Ptuj - enoti Zvonček Prireditev ob 25. prazniku vrtca Ptuj, ki je potekala 8.5.2009, je napolnila dvorano SSC Ptuj do zadnjega kotička. Na prireditvi so otroci predstavili slovenske šege in običaje. Skozi vse leto so se seznanjali z različnimi vsebinami. Se posebej so jim bile všeč vsebine, povezane z običajem lukarjev, zato smo si jih izbrali in se z njimi predstavili na sami prireditvi ob prazniku vrtca. ZVONČKI NA POHODU Naše zadnje srečanje v šolskem letu 2008/2009 je potekalo v naravi. Vzgojiteljice smo v sodelovanju z družinami Hotko, Leljak, Gabrovec in Malinger pripravile pohod. Udeležilo se ga je veliko otrok ter njihovih staršev. Zbrali smo se pred Vrtcem Ptuj - enoto Zvonček in se odpravili mimo ptujskih term v Skorbo, kjer je bil naš cilj. Tam so nam pripravili obilico dobrot. Otroci so si lahko ogledali konje in jih po želji tudi zajahali. HAJDINČAN POHOD MINIMATURANTOV V ponedeljek, 22.6.2009, smo se udeležili pohoda minimaturantov Vrtca Ptuj. Pohod je potekal po mestnih ulicah z zaključkom pred mestno hišo, kjer nas je pozdravil župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan. Zaželel nam je vse lepo. Kljub slabemu vremenu smo bili veselo razpoloženi. Zvok naših piščalk pa se je slišal po celem mestnem jedru... Pripravila: vzgojiteljica Iris Dužič julij 2009 n ■ Utrinki iz vrtca Vijolica, kjer je pestro in veselo V spomladanskem času smo v vrtcu Vijolica izpeljali več dogodkov. Spomladi smo izpeljali skupni spomladanski tek, urejali (grabljali in s samokolnicami smo odvažali pokošeno travo), čistili in poskrbeli smo za naše cvetlične gredice, sprehodili pa smo se tudi do majskega drevesa in se spočili v senci pod lipo. V sklopu prometa smo se seznanjali z realnimi prometnimi situacijami (sprehodi ob cestišču, odpravili smo se na železniško postajo, vozili smo se z različnimi prevoznimi sredstvi: skiroji, tricikli, kolesi ...) in se veliko pogovarjali o varnosti, prometnih znakih. Najmlajši smo si izdelali svoje avtomobile in se naučili pesem rdeči avto (M. Voglar). Otroci I -2 let pri vzgojiteljici Alenki in Nevenki. julij 2009 HAJDINČAN F #5! HPjL |F g; M ' ayjja Zaključni izlet otrok I -2 let, 2-3 let in 3-5 let iz vrtca Vijolica. Podali smo se po travniku in gozdičku. Okrepčali smo se z dobrotami iz nahrbtnika. Pri vzgojiteljici Blanki, Binci in Vesni je bil izveden nastop v okviru projekta »Tu, kjer sem doma«. Otroci z vzgojiteljicami so predstavili stare običaje, kot sta košicnbal in kožu-hanje. Zaplesali so ob pesmi Jaz pa grem na zeleno travco ... Šolsko leto v enoti Vijolica smo zaključili s skupnim druženjem str. delavk, otrok in njihovih staršev. Skupaj smo se razgibali ob glasbi čarovnika Grega, telovadili na poligonu in se veselo družili. Pripravila: Alenka Čuš v Šmarnice pri kapeli v Gerečji vasi Prvo nedeljo v mesecu juniju je v župnijski cerkvi sv. Martina na Hajdini zelo slovesno, saj ta dan prejmejo prvo sveto obhajilo prvoobhajanci iz hajdinske fare. Na to slovesnost pa se morajo prvoobhajanci pridno pripravljati že mesece prej. Redno morajo obiskovati svete maše, verouk in meseca maja tudi obiskovati šmarnice v cerkvi ali pri vaških kapelah. Otroci iz Gerečje vasi, ki so se jim pridružili tudi odrasli, so šmarnice obiskovali pri vaški kapeli v Gerečji vasi. Kot že nekaj let nazaj jih je tudi letos vodila domačinka Alojzija Malinger, ki je povedala, da so bila to prijetna druženja, ki so jih otroci radi obiskovali. JL Šmarnice so otroci radi obiskovali. Foto: JL OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000. 79/2001, 30/2002. 56/2002-ZIU. I 27/2006-ZIZR 14/2007-ZSPDPO in 109/08) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel 43 I Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 123.247 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 25 1.627 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -826.174 ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2008 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Hajdina za leto 2008. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Hajdina zajema: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2008 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.302.438 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.61 1.696 70 DAVČNI PRIHODKI 2.295.019 700 Davki na dohodek in dobiček 1.682.198 703 Davki na premoženje 517.512 704 Domači davki na blago in storitve 95.309 71 NEDAVČNI PRIHODKI 316.677 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 226.357 71 I Takse in pristojbine 1.082 712 Denarne kazni 1. 167 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 73 714 Drugi nedavčni prihodki 87.998 72 KAPITALSKI PRIHODKI 9.967 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 9.967 73 PREJETE DONACIJE 63.842 730 Prejete donacije iz domačih virov 63.842 73 I Prejete donacije iz tujine 616.933 74 TRANSFERNI PRIHODKI 366.794 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 250.139 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.128.612 40 TEKOČI ODHODKI 1.355.998 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 221.620 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 34.377 402 Izdatki za blago in storitve 720.439 403 Plačila domačih obresti 26.9 10 409 Rezerve 352.652 41 TEKOČI TRANSFERI 864.887 410 Subvencije 37.309 41 I Transferi posameznikom in gospodinjstvom 440.616 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam I 53.236 413 Drugi tekoči domači transferi 233.726 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.532.853 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.532.853 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 374.874 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2008 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 +752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 75 I Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441 +442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA v EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2008 VII. ZADOLŽEVANJE (500 + 501) 859.000 50 ZADOLŽEVANJE 859.000 500 Domače zadolževanje 859.000 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550 + 551) 52.509 55 ODPLAČILA DOLGA 52.509 550 Odplačila domačega dolga 52.509 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA -19.683 RAČUNU (l. + IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) 806.491 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.=-X.) 826.174 3. člen Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 403-1/2008 Datum: 23.4.2009 Radoslav SIMONIČ, I. r. župan Občine Hajdina Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/07, 27/08-Odl. US in 76/08), 6. člen Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Ur. list RS, št. 20/06, 46/06-sklep in 33/07-Odl.US) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel PRAVILNIK O PROTOKOLARNIH OBVEZNOSTIH OBČINE HAJDINA 1. člen (uvodne določbe) S tem pravilnikom se določijo protokolarna pravila in dogodki, način financiranja protokolarnih dogodkov ter pravice in dolžnosti občinske uprave pri organiziranju in izvedbi protokolarnih dogodkov. 2. člen (1) Protokolarne zadeve po tem pravilniku pripravlja in izvaja tajništvo občinske uprave Občine Hajdina, ki skrbi za njihovo organizacijsko in strokovno tehnično izvedbo. (2) Sredstva za financiranje posameznih protokolarnih dejanj iz tega pravilnika se zagotavljajo v občinskem proračunu. 3. člen Kot protokolarni dogodki se štejejo: - uradni in delovni obiski doma in v tujini, - sprejemi, ki jih prireja župan, - proslave in druge prireditve, - posebne jubilejne svečanosti občanov (zlate, biserne, diamantne ... poroke). 4. člen (uradni obiski iz tujine) (1) Ob obisku tujih delegacij v Občini Hajdina je gostitelj župan. (2) Goste ob prihodu v občino pozdravijo, oziroma se ob odhodu od njih poslovijo župan ali eden oziroma dva podžupana in direktor občinske uprave. (3) Sobote, nedelje, prazniki in dela prosti dnevi praviloma niso protokolarni dnevi za uradne obiske. (4) Protokolarni čas je med 9. in 21. uro. 5. člen (1) Ob uradnih obiskih tujih delegacij lahko župan priredi svečano kosilo ali večerjo. (2) Na slovesnosti ob prihodu ali odhodu tujih delegacij ter kosilu ali večerji župan določi seznam vabljenih. (3) Župan lahko posameznemu gostu izroči darilo, katerega vrednost praviloma ne sme presegati višine 100 EUR. Vsebina darila mora biti povezana z eno izmed značilnosti Občine Hajdina. (4) Ob obisku tujih delegacij v občini se lahko stroški bivanja in prevozov uradnih oseb krijejo iz občinskega proračuna. 6. člen Za izbiro, pripravo, usklajevanje in nabavo daril skrbi občinska uprava, ki vodi evidenco o gostih in izročenih darilih. 7. člen (uradni obisk v tujini) (1) Ob uradnih obiskih predstavnikov Občine Hajdina v tujini občinska uprava s koordinatorjem obiska sodeluje pri organizacijskih in protokolarnih vprašanjih. (2) Ob teh obiskih se gostitelju izroči darilo v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega pravilnika. 8. člen Seznam sodelujočih oziroma udeležencev uradnih obiskov v tujini določi župan. 9. člen Uradni in delovni obiski v tujini trajajo praviloma do tri delovne dni. 10. člen (sprejemi, ki jih prireja župan) (I) Župan lahko priredi sprejem za občane, skupine občanov, društva ali druge, ki so dosegli pomembne uspehe ali zasluge doma ali v tujini na področju: gospodarstva, kulture, športa, varnosti, varstva pred naravnimi nesrečami, gasilskih tekmovanj, zdravstva, šolstva, izobrazbe in drugih dosežkov, pomembnih za osebe ali skupine iz Občine Hajdina in za Občino Hajdina. (2) Župan lahko priredi sprejem tudi za osebe, ki niso občani Občine Hajdina, vendar so s svojimi zaslugami pomembno vplivali na razvoj Občine Hajdina, prispevali k njeni prepoznavnosti in drugo. I I. člen (proslave in druge prireditve) Občinska uprava sodeluje pri organizaciji proslav ob državnih in občinskem prazniku, pri podelitvi priznanj in zahval, pri kulturni prireditvi »Iz mošta vino - pridi na Hajdino!« in drugih prireditvah in otvoritvah, pomembnih za občino. I 2. člen (posebne jubilejne svečanosti) Izvedba, protokol, organizacija in podelitev priložnostnih daril ter drugo ob posebnih jubilejnih svečanostih ureja posebni pravilnik, ki ga sprejme občinski svet. 13. člen (nosilci občinskih priznanj) Občina izkaže pozornost nosilcem občinskih priznanj (zahval idr.): - s svečano podelitvijo na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, - z novoletno ali drugo praznično čestitko, - z novoletnim sprejemom pri županu za častne občane, - z osmrtnico in vencem ali cvetličnim aranžmajem ob smrti častnega občana ter govorom ob grobu, ki ga opravi župan, podžupan ali drug občinski funkcionar v primeru, da svojci za to izrazijo željo, - z izobešanjem črne zastave na prostoru pred občino ob smrti častnega občana Občine Hajdina, - s sožalno brzojavko svojcem ob smrti častnega občana in ostalih nosilcev občinskih priznanj. 14. člen (občinski funkcionarji) Aktivnim občinskim funkcionarjem (župan, podžupan, član občinskega sveta) občina izkaže pozornost: - s svečano podelitvijo na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, - z novoletno čestitk, - s prijateljskim srečanjem ob novem letu in ob koncu mandata, - z osmrtnico in cvetličnim aranžmajem ob smrti in z govorom župana ali drugega občinskega funkcionarja ob grobu v primeru izražene želje s strani svojcev, - z žalno sejo občinskega sveta ob smrti občinskega funkcionarja, - z izobešanjem črne zastave na prostem pred zgradbo občinske uprave. 15. člen (nadzorni odbor) Aktivnim članom nadzornega odbora občine občina izkaže pozornost: - z novoletno čestitko, - s čestitko ob rojstnem dnevu, - s prijateljskim srečanjem ob novem letu in ob koncu mandata, - s sožalno brzojavko svojcem ob smrti. 16. člen (člani odborov in komisij občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta) Članom odborov in komisij občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, občina izkaže pozornost: - z novoletno čestitko, - s sožalno brzojavko svojcem ob smrti. I 7. člen (priložnostna darila) Priložnostna darila iz 14. in 15. člen izbere občinska uprava in ne smejo presegati z zakonom določene meje. 18. člen (protokolarna darila) Protokolarna darila so tista darila, ki se lahko podarijo ob priliki protokolarnih dogodkov iz tega pravilnika in drugih predpisov Občine Hajdina. Vsebinsko morajo biti vezana na katero od značilnosti Občine Hajdina kot npr. slikarsko delo, kipec Mitra, monografijo Občine Hajdina in drugo. 19. člen Ob izjemnih dogodkih, ki niso predvideni s tem pravilnikom, določi protokolarne aktivnosti občine župan za vsak primer posebej. 20. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 081-1/2009 Datum: 23. 4. 2009 Radoslav SIMONIČ župan Občine Hajdina Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/38-Odl. US in 76/08) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) ter v skladu s Pravilnikom o sklepanju zakonske zveze (Uradni list RS, št. 71 /03, 13 I /04, 73/05, 55/07 in 3 I /08) je Občinski svet Občine Hajdina na 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel PRAVILNIK o protokolarnih obveznostih ob jubilejnih svečanostih občanov Občine Hajdina 1. člen S tem pravilnikom se določijo protokolarne obveznosti Občine Hajdina ob jubilejnih svečanostih občanov Občine Hajdina, postopek pri izvedbi teh svečanosti, višina in način plačila za pooblaščeno osebo, matičar ter druga vprašanja v zvezi s postopkom izvedbe svečanosti. 2. člen Za jubilejno svečanost se šteje ponovitev svečane zaobljube ob petindvajseti, petdeseti, šestdeseti in sedemdeseti obletnici sklenitve zakonske zveze, ko je podan srebrn, zlati, biserni ali diamantni jubilej. 3. člen Zaradi posebnega pomena, ki ga ima v življenju zakoncev ponovitev svečanosti ob jubileju, zaradi pomena družine in partnerstva ter zaradi utrjevanja pripadnosti lokalni skupnosti, Občina Hajdina ob izvedbi jubileja zagotovi protokolarno darilo. Protokolarno darilo je praviloma slika z motivom iz Občine Hajdina. 4. člen (1) Zakonca, ki nameravata ponoviti svečano zaobljubo, se osebno ali po zastopniku, (ki je lahko najožji družinski član) prijavita v tajništvu Občine Hajdina. (2) Datum, uro in prostor opravljanja obreda jubilejne poroke izbereta zakonca po lastni želji oziroma se v dogovoru z občinsko upravo lahko določi drug termin izvedbe svečanosti. 5. člen (I) Jubilejno svečanost praviloma vodi župan Občine Hajdina ob priso- tnosti matičarja v uradnih prostorih občine ali na izbrani lokaciji po želji zakoncev. Prisotnost matičarja ni obvezna. (2) Po razglasitvi, da je zlata poroka sklenjena, župan oz. matičar zakoncem izroči dokazilo o sklenitvi zlate poroke v svečani mapi. 6. člen Evidenco jubilejnih svečanosti v obliki »Knjige zlatoporočencev« vodi tajništvo občine. Evidenca vsebuje pomembne podatke zakoncev, oseb, ki sodelujejo pri izvedbi svečanosti, kraj in čas obreda in drugo. Obvezna priloga »Knjigi zlatoporočencev« je izvod listine o sklenitvi jubilejne poroke. Evidenca jubilantov se hrani v arhivu Občine Hajdina. 7. člen Plačilo opravljenih storitev se izvede na podlagi podjemne pogodbe. Pooblaščena oseba za sklenitev zakonske zveze je upravičena do povračila stroškov na podlagi predpisa, ki ureja sklepanje zakonske zveze. 8. člen Sredstva za izvedbo zlatih porok se zagotovijo v proračunu Občine Hajdina v poglavju »organi občine«. 9. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 081 -2/2009 Datum: 23. 4. 2009 Radoslav SIMONIČ, ir. župan Občine Hajdina Na podlagi 3. odstavka 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Ur. list RS, št. 63/07) je Občinski svet Hajdina na 18. seji dne 23. 4. 2009 na predlog župana sprejel naslednji SKLEP i. Program pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Hajdina za leto 2009 se dopolni, in sicer: I. PRIDOBIVANJE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA Zap.št. sefi.. Upravljalec Vrsta nepremičnine Orientacijska vrednost Namen ZEMLJIŠČA 1. Del nepremičnine pare. št.: 292, k.o. Slovenja vas (393) pašnik, v skupni izmeri 1760 m2; od tega bo predmet nakupa del parcele v izmeri 360 m2, v naravi javna asfaltirana cesta. 7.326,00 € Nakup zaradi ureditve lastništva javne ceste. 2. Del nepremičnine pare. št.: 492/17, k.o. Hajdoše (395) travnik, v skupni izmeri 305 m2; od tega bo predmet nakupa del parcele v izmeri 35 m2, v naravi javna kolesarska steza. 647,50 € Nakup zaradi ureditve lastništva javne kolesarske 3. Del pare. št.: 130/1, k.o. Hajdina (397), dvorišče, pašnik, stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje, v skupni izmeri 826 m2, od tega bo predmet pridobitve 96/1200 deleža. / Brezplačna pridobitev od Občine Ptuj. 4. Del pare. št.: 54/1, k.o. Hajdina (397), njiva, v skupni izmeri 1522 m2, od tega bo predmet pridobitve 96/1200 deleža. / Brezplačna pridobitev od Republike Slovenije 5. Del nepremičnine pare.: št. 481, k.o. Skorba (396), njiva, travnik, pašnik v skupni izmeri 6130 m2, po opravljeni odmeri se bo pridobil del nepremičnine (cca 451 m2). Severni del parcele, ki je predmet pridobitve se nahaja v poselitvenem območju. / Brezplačna pridobitev od Republike Slovenije 6. Del nepremičnine pare. št.: 529/37, njiva in pašnik v skupni izmeri 8367 m2 in del pare. št.: 529/45, travnik, v izmeri 117 m2, oboje k.o. Hajdina (397), po opravljeni odmeri (cca 320 m2). 15,00 €/m2 Nakup zaradi ureditve pločnika ob javni cesti. 7. Del nepremičnine pare. št.: 492/9, k.o. Hajdoše (395) dvorišče, v skupni izmeri 1082 m2; od tega bo predmet nakupa del parcele v izmeri 4 m2, v naravi javna kolesarska steza. 74,00 € Nakup zaradi ureditve lastništva javne kolesarske II. RAZPOLAGANJE Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM Zap.št. Vrsta nepremičnine Orientacijska vrednost Namen pravi jalec ZEMLJIŠČA 1. Del nepremičnine pare. št.: 481, k.o. Skorba (396), njiva, travnik, pašnik v skupni izmeri 6130 m2, po opravljeni odmeri se bo pridobil del nepremičnine (cca 451 m2). Severni del parcele, ki je predmet odtujitve se nahaja v poselitvenem območju. Po cenilnem zapisniku, ki bo opravljen naknadno. Prodaja zaradi dovoza na pare. št. 354 in 353, k.o. Skorba (396). 2. Del pare. št.: 130/1, k.o. Hajdina (397), dvorišče, pašnik, stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje, v skupni izmeri 826 m2, od tega bo predmet odtujitve 96/1200 deleža. Po cenilnem zapisniku, ki bo opravljen naknadno. Prodaja zaradi ureditve lastništva. 3. Del pare. št.: 54/1, k.o. Hajdina (397), njiva, v skupni izmeri 1522 m2, od tega bo predmet odtujitve 96/1200 deleža. Po cenilnem zapisniku, ki bo opravljen naknadno. Prodaja ureditve lastništva. 4. Parcelne št.: 479/2, stanovanjska stavba, gos. poslopje in dvorišče, v skupni odmeri 1116 m2, par. št.: 479/1, travnik, v izmeri 4000 m2, pare. št.: 473/1, travnik v izmeri 1691 m2 in pare. št.: 482/1, njiva, v izmeri 1823 m2, k.o. Hajdina (397). Predmet odtujitve je delež, na katerem je vpisana Občina Hajdina. 19.613,25 € Soglasje k prodaji zaradi plačila storitev institucionalnega varstva, ki ga dolguje g. Ivan Zupanič. Številka: 410-2-2/2009 Datum: 23. 4. 2009 Radoslav SIMONIČ, I. r. župan Občine Hajdina Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo ZLS-UPB2 in 76/08 ZLS-O, ) in na podlagi prvega odstavka I I. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; - ZJZP) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel ODLOČITEV O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU za projekt izgradnja in oprema objekta, primernega za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje otrok - »vrtec Hajdina« I. člen (vsebina akta) Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izbor optimalne oblike javno-zasebnega partner- 4 stva. /NL S tem aktom Občina Hajdina določa predmet in pogoje za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo in opremo objekta, primernega za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje otrok - »vrtec Hajdina«. 2. člen (javni interes) Občina Hajdina skladno s šesto alinejo 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo ZLS-UPB2 in 76/2008; ZLS-O) v povezavi z 12. in 13. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 28/08; ZVrt-D) in v povezavi s 41. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. I 6/07; ZOFVI-UPB5 in 36/08) ugotavlja javni interes za izgradnjo in opremo objekta, primernega za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje otrok v Občini Hajdina. 3. člen (model javno-zasebnega partnerstva) Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva v obliki koncesije gradnje po modelu zgradi -prenesi v last - upravljaj (BTO). 4. člen (predmet razmerja javno-zasebnega partnerstva) Predmet razmerja javno-zasebnega partnerstva je: - izgradnja in oprema objekta, primernega za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje otrok v Občini Hajdina; - upravljanje in vzdrževanje objekta skladno z določili pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Javno-zasebno partnerstvo se izvede na podlagi prostorsko izvedbene in projektne dokumentacije Občine Hajdina, ki bo opredeljena s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. 5. člen (pogoji, ki jih mora izpolnjevati zasebni partner) Zasebni partner mora poleg z javnim razpisom določenih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje: • da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki bo predmet javnega razpisa; ■ da zasebni partner in vsak njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem in drugem odstavku 42. člena ZJN-2; ■ da ima poravnane vse davke in prispevke; ■ da ima poravnane vse obveznosti do vseh dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadle do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni od roka za oddajo prijav ■ da ima ustrezne reference, ki se nanašajo na gradnjo podobnih objektov, pri čemer pojem podobnega objekta določi javni partner v razpisni dokumentaciji; • zasebni partner mora izkazati, da bo v predvidenem času gradnje imel v posesti ali drugače zagotovljen dostop (preko najema, zakupa, pogodbe o nakupu ali na kak drug način) do ključne opreme potrebne za izvedbo predmetne gradnje, pri čemer seznam potrebne opreme določi javni partner v razpisni dokumentacij; ■ da bo podal pisno izjavo, da ima dovolj prostih kapacitet v predvidenem času izvedbe tega posla, da bo lahko gradnjo realiziral po ponujenem terminskem planu; • da bo podal pisno izjavo, da ni podal neresničnih ali zavajajočih podatkov v ponudbi, ki bi lahko vplivali na odločitev javnega partnerja; ■ da predloži finančni načrt iz katerega bodo razvidni stroški gradnje, vzdrževanja in upravljanja predmetnega objekta, ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov; • da bo podal pisno izjavo, s katero se bo zavezal, da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem prevzetih obveznosti povzročijo pri zasebnem partnerju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi; • da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da sprejema vse obvezno- sti, določene s tem aktom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe; ■ da bo podal pisno izjavo, s katero se bo zavezal vzdrževati in upravljati predmeten objekt skozi celotno dogovorjeno obdobje. 6. člen (merila za izbor zasebnega partnerja) Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe usposobljenega kandidata. 7. člen (dolžnosti zasebnega partnerja) Zasebni partner mora ves čas veljavnosti pogodbe izpolnjevati pogodbeno določene pogoje iz 5. člena tega akta in mora ob pogojih, določenih v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu vzdrževati in upravljati celoten objekt na način, kot bo dogovorjeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Vse ostale pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se natančneje uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva, in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa 8. člen (dolžnosti javnega partnerja) Dolžnost javnega partnerja je zlasti, da zagotavlja takšno višino plačil, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost vzdrževanje objekta, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, ohranja njihova vrednost. 9. člen (trajanje pogodbe) Razmerje javno-zasebnega partnerstva se začne s podpisom pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu in traja največ 10 let. Obveznosti, ki izhajajo iz tega razmerja se izvedejo skladno s terminskim planom, ki je opredeljen v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu. 10. člen (sklenitev pogodbe) Zasebni partner pridobi pravice in dolžnosti iz tega razmerja s sklenitvijo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Šteje se, da je pogodba sklenjena, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki. Odločitev o izboru zasebnega partnerja preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu iz razlogov, ki so na strani zasebnega partnerja. Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu, ki je v bistvenem nasprotju s tem aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja ta akt. I I. člen (viri financiranja) Financiranje prevzetih obveznosti zasebnega partnerja se zagotavlja iz sredstev proračuna Občine Hajdina. 12. člen (izhodiščne tarife in njihovo spreminjanje) V izhodiščni tarifi morajo biti definirana vsa plačila, ki jih javni partnerji plačujejo zasebnemu partnerju. Izhodiščna tarifa in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. O spreminjanju tarif odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi zasebni partner in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov, realno bistveno povečanje stroškov izvajanja predmeta javno-zasebnega partnerstva ...). Cene izvajanja prevzetih obveznosti se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije. Zasebni partner je dolžan pripravljeni predlog tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Zasebni partner mora dati javnemu partnerju na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev in izračun tarife. 13. člen (zavarovanje odgovornosti) Za izvajanje prevzetih obveznosti je odgovoren zasebni partner. Zasebni partner je v skladu z zakonom odgovoren za tudi škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem prevzetih obveznosti povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Hajdina, uporabnikom ali tretjim osebam. Zasebni partner je pred sklenitvijo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu dolžan, iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem prevzetih obveznosti, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem prevzetih obveznosti povzročijo pri njem zaposlene osebe drugim osebam.). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine. 14. člen (način izbora zasebnega partnerja) Javni partner za izbor zasebnega partnerja izvede postopek javnega razpisa. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. Javni razpis se izvede ob upoštevanju določb: - Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, - Zakona o javnem naročanju. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil. V postopku izbire mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov. 15. člen (pooblastilo) Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire in izbiro zasebnega partnerja se pooblasti občinsko upravo. Za podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana. I 6. člen (strokovna komisija) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih ponudb ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo. Strokovna komisija ima predsednika in najmanj štiri člane. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oz. prijav. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana. Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje). Poročilo o ocenjevanju prispelih prijav oz. ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije. Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro zasebnega partnerja. Na podlagi poročila strokovne komisije odloči v imenu javnega partnerja o izboru zasebnega partnerja z aktom izbire občinska uprava. Poročilo se posreduje v vednost občinskemu svetu. 17. člen (nadzor nad izvajanjem razmerja) Nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu izvaja javni partner. Javni partner lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti zasebnega partnerja in tretjih oseb, praviloma le v njegovem poslovnem času. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik zasebnega in javnega partnerja. 18. člen (dolžnost poročanja) Zasebni partner mora na zahtevo javnega partnerja predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja prevzetih obveznosti. 19. člen (načini prenehanja razmerja) Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena ali iz razlogov, ki so opredeljeni s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. 20. člen (prenos pravic) Zasebni partner ne sme brez dovoljenja javnega partnerja prenesti pravic iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu na tretjo osebo. V primeru prenosa na univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje ...) zasebnega partnerja mora ta o tem obvestiti javnega partnerja. 21. člen (uporaba prava) Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega razmerja javno-zasebnega partnerstva, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije. 22. člen (arbitražna klavzula) S pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med partnerjema razmerja pristojna arbitraža. 23. člen (pričetek veljavnosti) Ta akt vstopi v veljavo naslednji dan po sprejetju. Številka: 602-1/2009 Datum: 23. 4. 2009 Radoslav Simonič, l.r. župan Občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Ur. list RS, št. 63/07), 5. člena Zakona o skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 1/96 in 22/00) in ob smiselni uporabi 68. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 URBI in 56/08) je Občinski svet Občine Hajdine na svoji 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel naslednji SKLEP o ugotovitvi javnega interesa za delovanje sklada RS za ljubiteljske dejavnosti na območju Občine Hajdina 1. Občinski svet Občine Hajdina ugotavlja javni interes za delovanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti na območju Občine Hajdina. 2. Občina Hajdina in javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti skleneta pogodbo o medsebojnih obveznostih in višini sredstev sofinanciranja. 3. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 610-3/2009 Datum: 23. 04. 2009 Radoslav Simonič župan Občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Ur. list RS, št. 63/07), 21. členu Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94//07-ZLS-UPB2, 27/08 in 76/08) in po 97. členu Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 03/07-UPB2) je Občinski svet Občine Hajdine na svoji 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel naslednji SKLEP o ugotovitvi javnega interesa za delovanje Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor na območju Občine Hajdina Občinski svet Občine Hajdina ugotavlja javni interes za delovanje Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor na območju Občine Hajdina. 2. Občina Hajdina in Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor skleneta pogodbo o medsebojnih obveznostih in višini sredstev sofinanciranja. I. člen 3. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 414-1-1/2009 Datum: 23. 4. 2009 Radoslav Simonič župan Občine Hajdine Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Odločitev o javno-zasebnem partnerstvu za projekt Izgradnja in oprema objekta, primernega za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje otrok - »vrtec Hajdina«. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 602-1-6/2009 Hajdina, dne 23. aprila 2009 Radoslav Simonič, I. r. župan Občine Hajdina SKLEP o potrditvi Investicijskega programa št. 2/2009 za otroški vrtec Hajdina I. člen Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (Uradni list RS, št. 9/04 in spremembe) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel naslednji Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Investicijski program št. 2/2009 za otroški vrtec Hajdina. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 602-1 -5/2009 Hajdina, dne 23. aprila 2009 Radoslav Simonič, I. r. župan občine Hajdina SKLEP o imenovanju članov v svet zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj 1. člen Občinski svet Občine Hajdina soglaša, da se v svet zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj kot predstavnika občin desnega brega Drave imenujeta: -Jože Krivec, Čermožiše 43, 2287 Žetale in - Evelin Makoter Jabločnik, Proletarska ul. 8, 2325 Kidričevo. 2. člen Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel SKLEP o potrditvi Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Hajdina za leto 2008 1. člen Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Hajdina za leto 2008. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 403-1/2008 Hajdina, dne 23. aprila 2009 Radoslav Simonič, I. r. župan Občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel SKLEP o potrditvi Odločitve o javno-zasebnem partnerstvu za projekt Izgradnja in oprema objekta, primernega za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje otrok - »vrtec Hajdina« Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 014-1-2/2009 Hajdina, dne 23. aprila 2009 Radoslav SIMONIČ, I. r. župan Občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel naslednji SKLEP o potrditvi Meril za izračun dotacij iz proračuna Občine Hajdina, namenjenih za dejavnost kulturnih društev za redno delovanje 1. člen Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Merila za izračun dotacij iz proračuna Občine Hajdina, namenjena za dejavnost kulturnih društev za redno delovanje. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 610-3/2009 Hajdina, dne 23. aprila 2009 Radoslav SIMONIČ, I. r. župan Občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel naslednji Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel naslednji SKLEP SKLEP o potrditvi Letnega finančnega programa kulture v Občini Hajdina, v okviru sredstev proračuna občine za leto 2009 o potrditvi Finančnega načrta za šport za leto 2009 1. člen 1. člen Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Letni finančni program kulture v Občini Hajdina v okviru proračuna občine za leto 2009. Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Finančni načrt za šport za leto 2009. 2. člen 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 610-2/2009 Hajdina, dne 23. aprila 2009 Radoslav SIMONIČ, 1. r. župan Občine Hajdina Številka: 671-1/2009 Hajdina, dne 23. aprila 2009 Radoslav SIMONIČ, 1. r. župan Občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel naslednji Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 18. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel naslednji SKLEP SKLEP o potrditvi Točkovnega vrednotenja kulturnih društev in skupin v letu 2009 o potrditvi Točkovnega in finančnega ovrednotenja programov športa Občine Hajdina za leto 2009 1. člen 1. člen Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Točkovno vrednotenje kulturnih društev in skupin v letu 2009. Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Točkovno in finančno ovrednotenje programov športa Občine Hajdina za leto 2009. 2. člen 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 610-1/2009 Hajdina, dne 23. aprila 2009 Radoslav SIMONIČ, 1. r. župan Občine Hajdina Številka: 671-2/2009 Hajdina, 23. aprila 2009 Radoslav SIMONIČ, 1. r. župan Občine Hajdina HAJDINČAN Pri šmarnicah v Skorbi veliko otrok Tudi letos so se večina ženske in otroci iz Skorbe zbirali pri »Blažovem« križu v Skorbi, kot rečejo po domače. Vsak večer v mesecu maju so namreč potekale šmarnice. Letos je bilo še posebej prijetno, saj je zgodbe, polne naukov, poslušalo tudi veliko otrok in mladih. Zadnji dan so najbolj pridni otroci prejeli priznanja in čokolado. Vaški odbor Skorba pa je prispeval sredstva za manjšo pogostitev. Estera Korošec Ob majskih večerih so se zbirali pri »Blažovem« križu. Foto: EK Razstava Gerečjevaščank in Hajdinčank v '^e v času velikonočnih praznikov smo bili na Hajdini £rfpriča odprtju kar dveh razstav; v razstavnem prostoru PSC Hajdina so stalno razstavo izdelkov iz volne in mikane volne odprle članice Društva žena in deklet Gerečja vas, predvsem praznično pa je bila obarvana razstava članic Društva žena in deklet Hajdina ob letošnji 10-letnici. Razstava Hajdinčank je predstavila prerez desetletnega dogajanja v društvu, skozi fotografije in vošečne izdelke pa se je lahko vsak spomnil na mnoge odmevne dogodke, prireditve, druženja, ki so jih organizirali v društvu. Že jeseni pa se bodo Hajdinčanke predstavile z biltenom - Utrinki 10-letnega dogajanja. Zelo zanimiva in pohvala je razstava Gerečjevaških žena in deklet, ki so za nekaj mesecev na ogle dostavile svoje izdelke, nastale iz volne in mikane volne. V tem so že prave mojstrice in kot je povedala predsednica društva Anica Drevenšek, jim je to delo v veliko veselje, v zelo kratkem času pa so uspele narediti veliko zanimivih izdelkov. Z razstavo, ki je še na ogled, želijo svoje male umetnine pokazati tudi drugim. Zato vabljeni, da razstavo obiščete, če je morda še niste. TM Gerečjevaščanke se predstavljajo z enkratnimi izdelki iz volne in mikane volne. Foto: TM Hajdinčanke, ki letos praznujejo prvo 10-letnico delovanja, so pripravile bogato razstavo vsega, kar je povezano z desetletjem ustvarjanja in druženja. julij 2009 HAJDINČAN V Dražencih ob ribniku posadili prinčevo - korantovo lipo Princ Stanko Vegan je eno od lip, ki jih je podaril društvom, katerih član je, posadil tudi v Dražencih v družbi svojih prijateljev in domačinov. Foto: TM ¥ TDražencih v športnem parku ob V ribniku so člani tamkajšnjega TeDE korant kluba Turnišče-Draženci v maju pripravili vsakoletno, letos VI. srečanje korantovih in etnografskih skupin, to priložnost pa izkoristili še za svečani trenutek, ko so posadili prinčevo lipo. Društvu jo je podaril letošnji ptujski karnevalski princ Vegan Turniški, plemeniti in Valsassina - Stanko Vegan, ki je tudi ponosni član korantove druščine. Pri sajenju lipe je princu Veganu pomagal eden od desetih karnevalskih princev, Branko Cajnko - Friderik Cajnko V., pridružila pa sta tudi hajdinski podžupan Karl Svenšek in predsednik TeDe korant kluba Drago Lesjak. Lesjak je ob tem dogodku dejal, da upa, da je lipa lep spomin in ko bo zrasla, bo prihodnjim rodovom dajala tudi senco, podžupan Svenšek pa predvsem domačinom zaželel, da bi lipa v prihodnje krasila ta prostor ob ribniku, kjer se pogosto dogaja kar zanimivega. Druženje v draženskem športnem parku se je potem nadaljevalo v športnem duhu, saj so se ekipe iz etnografskih društev pomerile še v igranju malega nogometa in vleki vrvi, najboljši pa so domov spet odnesli pokale in posebne ježevke, s tem pa že naznanili, da se v Dražencih srečajo spet prihodnje leto. Največ skupnega dela, Lipa, darilo 10. princa ptujskega karnevala, bo nekoč prav gotovo zrasla v mogočno drevo, je prepričan Drago Lesjak, pred. TeDe korant kluba povezanega z ohranjanjem pustnega izročila, pa etnografske skupine čaka že kmalu - v času pusta prihodnje leto, ko bo na Q3. maja smo Hajdinčanke spet Mmalo zamenjale vsakodnevne tapete in se preselile v svet dolenjskih gričev in zidanic. Čeprav nas je bilo le za mali avtobus, to ni pokvarilo razpoloženja, ko smo izstopile v Trebnjem, kjer smo si pod vodstvom Marine Okorn ogledale nekaj znamenitosti občinskega središča (rimski kamen, park in zunanjost galerije, kjer že skoraj 40 let razstavljajo likovni samorastniki ter rojstno hišo Friderika Barage). Največ časa smo porabili za sprehod po kmečki tržnici, ki je kupcem zadnja leta na voljo vsako soboto. Pričakali so nas predsednica Društva žena Tavžentroža Terezija Žnidaršič, predsednik Društva za razvoj občine Trebnje Gorazd Marinček in Spela Smuk, vodja Turistične agencije. Slednja nas je seznanila s postopkom za začetek tovrstnega načina trgovanja. Cilj Ptujskem še posebej slovesno in živahno, saj bo ptujsko Kurentovanje staro 50 let. TM pred šestimi leti, ko so trgovali le enkrat mesečno, ni bil le sobotna prodaja na tržnici, ampak vzpostavitev kontaktov ter širjenje informacij med ponudniki (niso samo ženske, ki prodajajo) in kupci, ki se Kmečko tržnico je iz lastne prakse predstavila predsednica društva Tavžentroža Terezija Žnidaršič, ki tudi sama prodaja odličen kruh. Hajdinčanke »okupirale« Trebnje, Novo mesto, Otočec in Kostanjevico HAJDINČAN julij 2009 sčasoma navadijo in prihajajo med tednom kupovat tudi direktno na kmetije. Zenske pečejo kruh, potice, pecivo, delajo domače rezance, ponujajo med, mlečne izdelke, suhomesnate izdelke, kupiti je moč tudi izdelke domače obrti, ročna dela. Na eni od stojnic je vedno možno najti tudi turistične prospekte, spominke in razglednice. Njihove pridelke in izdelke velikokrat uporabijo tudi kot poslovna darila. Društvo je kupilo stojnice in branjevke jih uporabljajo brezplačno. V času različnih prireditev v Trebnjem in okolici se kmečka tržnica preseli tja, kjer se odvija srečanje. Opažajo, da je obisk tržnice iz leta v leto večji, saj postaja to tudi kraj sobotnega dopoldanskega druženja. Sledila je krožna vožnja in ogled okolice Trebnjega, po kateri nas je vodil Bojan Okorn. Videli smo, kje poteka pot od Litije do Čateža, dolenjsko Brezje - božjepotno cerkvico na Zaplazu, Veselo goro z lepo baročno cerkvijo ter kmečki muzej in že smo se ustavili v Blatu. Ne se prestrašiti. Bil je lep sončen dan in tla so bila trdno pod našimi nogami, ko smo v več kot sto let starem kozolcu, Toplar Florjan ga imenujejo, najprej opravile »kofekolegij«, potem pa smo v sproščenem klepetu s prijaznima gostiteljema Marino in Bojanom Okornom, Gorazdom Marinčkom in zdravnico Darinko Strmole ob okusni enolončnici z domačim kruhom preživele nekaj kratkih, a prijetnih trenutkov. Ogledale smo si čudovito okolico kozolca, ki so ga preselili iz Bogenšperka in ga uredili v prijetno turistično zanimivost, ki služi tudi za spoznavanje etnografskih znamenitosti tega Mladost na stopnicah, ki sicer niso španske v Rimu, zato pa so novomeške in predvsem, slovenske. Fotografije: Silvestra Brodnjak »Lojtrni voz« nam je kar prav prišel, da je nekaj izletnic lahko, kot v starih časih, zlezlo nanj, žal pa so manjkale vile in pa seveda posušena krma. Skrajno desno v prvi vrsti Bojan in Marina, lastnika kozolca, za njima pa pediatrinja Darinka Strmole, mama štirih uspešnih mladih glasbenikov, ki so si posluh prinesli na svet. Prepeva vsa družina. Oče Tone vodi pevski zbor Lipa, mamin glas pa je pomagal, ko smo ob slovesu ubrano zapeli in si obljubili, da se še srečamo. konca Slovenije. Nazdravili smo s cvičkom in si zaželeli, da prvo srečanje ne bi bilo tudi edino. Popoldanski čas smo posvetile daljšemu sprehodu po Novem mestu, ki smo si ga po zaslugi vodiča Vinka Sajtla dodobra ogledale. Na Otočcu pa smo si privoščile senco ob občudovanju labodov ter lepe narave. Precej utrujene smo prišle v Kostanjevico in ogled galerije je bil tudi naša zadnja izletniška točka. Med vožnjo domov smo kovale načrte za naslednjič. Vsem je ostalo v spominu potovanje z vlakom v prestolnico leta 2001. Zdaj bi šle nekoliko dlje. Obljubila sem informacije in zdaj jih posredujem: Odhod rano zjutraj s Pragerskega do Kopra, potep po mestu, nato vožnja z ladjo ob obali, ribji piknik, kopanje in zvečer vrnitev v poznih urah ... Ideja je, če bo interes, se vse lahko uresniči. Stroški: vlak tja in nazaj stane 13 evrov, triurna vožnja z ladjo in ribji piknik pa dodatno 40 evrov na osebo. Samo vožnja z ladjico stane za tri ure 300 evrov. Če bi kdo želel več informacij, naj pokliče 040 258 964. Silvestra Brodnjak julij 2009 H AJDINČAN Hajdinčanke pri kmetici leta 2008, Štefki Pavlin v ^^lanice Društva žena in deklet občine Hajdina smo ^yse junija odzvale povabilu Zveze kmetic Slovenije in Kmetice leta 2008 Štefke Pavlin s Police pri Naklem. Ob prihodu nas je v spremstvu babice in tete Tatjane pričakala najmlajša Pavlinova vnukinja, štiriletna Ajda, ki nam je prišla naproti z veliko košaro flancatov, brat Kocelj in sestrica Jera pa sta v ozadju ob pomoči dedka Janeza in očeta Viktorja pripravljala mize in klopi. Spregovorili sta gostiteljica Štefka in Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, organizacije, ki med seboj povezuje 80 društev žena z več kot 6500 članicami. V imenu vseh udeleženk se je zahvalila kmetici leta Štefki, s katero že dolga leta uspešno sodelujeta pri povezovanju in osveščanju kmečkih žena in deklet po Sloveniji. Obe se zavedata, da bo le izobražena in z mnogimi dodatnimi znanji vsestransko oborožena gospodinja lahko šla v korak s časom. Posebej veseli sta bili, ker sta med gostjami lahko pozdravili tudi nekatere izmed Štefkinih predhodnic: Marto Sever iz Puconcev, Marijo Zajc iz Litije, Mimico Sedonja iz Tišine in takrat še aktualno mlado kmetico Marijo Grilc iz Cerkelj na Gorenjskem (njena naslednica je Ema Kožuh iz Škofje Loke). Pri{li pa so tudi gostje iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, s katerimi jih ve' e dolgoletno plodno sodelovanje. Naša delegacija je bila ponosna, da sta bili z nami tudi dve hajdinski kandidatki za kmetico leta, Dragica Meglič in Marta Sitar. Vse smo se izjemno lepo počutile v taki vseslovenski zasedbi. Mama Štefka je potem predala besedo svoji naslednici, hčerki Andreji, kije vsem zbranim predstavila dejavnost Poličarjeve domačije, na kateri od lani gospodarita z možem Viktorjem. Po ogledu sodobno urejene kmetije nas je gostiteljica povabila do Muzeja mlinskih kamnov, ki so ga na vrtu uredili na njeno pobudo in ob strokovni izvedbi geografinje Mare Crnilec, hčerke zadnjega kamnoseka. Ko nam je Pavlinova družinska prijateljica Francka Šauc zaigrala na citre, se je okoli 150 udeleženk (in tudi nekaj udeležencev!) zvrstilo ob bogato obloženih mizah in preskušalo Gospodinji Štefki, ki je ob pomoči svoje družine imela pod nadzorom vse dogajanje, je uspelo ujeti trenutek, da sta s predsednico Ireno pristopili tudi k Hajdinčankam. Poličarjeve dobrote, ki so sad dela vseh družinskih članov. Štefkina vnukinja Jera in njene vrstnice so pripravile pravi plesni nastop, s pesmijo, posvečeno kmečkemu življenju, pa se je predstavila kmetica leta 2007 Marta Sever iz Puconcev. Pred odhodom na Biotehniški center Naklo smo zaploskale tudi znanemu pevcu Stanetu Vidmarju. Prijazni gostiteljici Štefki Pavlin, po poklicu pletilji, ni videti, da je za njo več kot 40 let trdega dela na Poličarjevi kmetiji, kamor se je poročila po 13 letih službe v Špiku in Iskri. Če bi bila še enkrat na začetku življenjske poti, bi verjetno storila isto, kot je takrat, ko je poslušala srce in pustila redno zaposlitev ter se preselila na moževo pite j pKfe Ji ,n3 1919 3 Ol-0’1 Aa02°Ž ,bVAna _ 6 V)° Varčne sijalke! Trenutno je ena izmed pobud za zmanjšanje porabe električne energije tudi menjava klasičnih žarnic z varčnimi (žarnicami) sijalkami. Z vidika proizvodnje električne energije, ki je v večini primerov okoljsko obremenjujoča, je to potrebno, a imajo vseeno tudi varčne sijalke eno slabo lastnost. Varčna sijalka sodi v kategorijo nevarnih odpadkov, saj vsebuje živo srebro. Pri pravilni uporabi, shranjevanju in odstranjevanju je nevarnost za ljudi in okolje neznatna. V nasprotnem primeru pa lahko kvarno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Potrebno je le nekoliko bolj previdno ravnanje, ko preneha delovati oz. če se slučajno razbije. To se je pa zagotovo zgodilo komu tudi z živosrebrnimi termometri oz. merilci pritiska z živosrebrnim stolpcem. Torej uporaba je iz okoljskega vidika vsekakor nujno potrebna, hkrati pa je potrebno pazljivo in primerno ravnanje v primeru razbitja oz. ob izteku življenjske dobe. V primeru razbitja: Poskrbite, da se otroci in živali izogibajo področja razbitja in pustite okna odprta za vsaj 15 minut, da se hlapi prezračijo. Ostanke počistite s pripomočki za enkratno uporabo. Uporabite recimo rokavice za enkratno uporabo in zberite živo srebro s kartonom oz. trdim papirjem. Za majhne delčke in prah uporabite lepilni trak. Ne uporabljajte sesalnika, saj razprši živo srebro in delci ostanejo ujeti v sesalniku. Ravnanje z odsluženimi sijalkami ureja Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Ur. List RS, št. 107/06). Končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih sijalk izvajalcu javne službe (Čistemu mestu Ptuj) kot mešani komunalni odpadek, temveč jih lahko odda distributerju ob nakupu novih sijalk, izvajalcu javne službe kot ločeno zbrane frakcije nevarnih odpadkov v zbirnem centru, v akciji zbiranja nevarnih odpadkov, ki jo izvede izvajalec javne službe (Čisto mesto Ptuj) enkrat letno ali v zbiralnici proizvajalcev. Najenostavneje je, da imate pri nakupu nove sijalke staro s seboj. V pomoč vam bo pri iskanju ustrezne zamenjave, hkrati pa jo boste lahko oddali v zbiralnik odpadnih sijalk pri prodajalcih. Nameščeni so na oddelkih z razsvetljavo v vseh večjih trgovinah in nakupovalnih centrih, vanje lahko oddate enako število odpadnih sijalk, kot kupite novih. V manjših trgovinah odpadno sijalko oddajte prodajalcu. S tem boste poskrbeli, da bo ekološko reciklirana. mag. Olga FEKONJA medobčinska inšpektorica HAJDINČAN julij 2009 — POSEBNO OPOZORILO Na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno je skozi vse leto prepovedano Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov, kamor sodijo tudi odpadki iz vrtov. Sežiganje komunalnih odpadkov se šteje kot prekršek. Prekrškovni organ lahko na kraju samem povzročitelja (fizično osebo, samostojnega podjetnika in odgovorno osebo pravne osebe) oglobi s štiristo evri, pravno osebo pa s tisočštiristo evri. Nadzor vršita komunalna inšpekcija in policijska postaja tudi popoldan in med vikendi. Občane vabimo k sodelovanju in jih prosimo, da kršitelje prijavijo na telefonsko št. 113. Skupna občinska uprava medobčinska inšpekcija Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) ter 10. člena Odloka o priznanjih (Uradni list RS št. 84/00, 91/01) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Hajdina objavlja JAVNI RAZPIS O PRIZNANJIH OBČINE HAJDINA i. Priznanja občine so: Častni občan, Priznanje Občine Hajdina, Zlata plaketa Občine Hajdina, Zahvalna listina, Priznanje župana Občine Hajdina. II. Priznanja občine se lahko podeljujejo občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled Občine Hajdina. Listina ČASTNI OBČAN se podeli občanu za njegovo življenjsko delo na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali na katerem drugem področju dela, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in uveljavitev Občine Hajdina. Listina PRIZNANJE OBČINE HAJDINA se podeljuje posameznikom ali skupini ljudi, ki je dosegla izjemne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti dela v večletnem obdobju, ki ima poseben pomen za razvoj in napredek Občine Hajdina. ZLATO PLAKETO OBČINE HAJDINA lahko prejmejo posamezniki, skupine občanov ali pravne osebe za enkratne pomembne dosežke na v že zgoraj imenovanih področjih. ZAHVALNA LISTINA ima pomen priznanja za posebne zasluge in dejanja na vseh področjih dela in življenja v občini. PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE HAJDINA se podeljuje posameznikom, mlajšim občanom, v posebnih primerih tudi ostalim. To priznanje ima pomen osebnega priznanja in pohvale po prvem človeku v občini. III. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj Občine Hajdina so lahko občani, politične stranke, vaške skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Pobuda za podelitev priznanja mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati: - naziv in ime pobudnika, - ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. IV. O podelitvi priznanj odloča Občinski svet Občine Hajdina. Predloge pošljite na naslov: Občina Hajdina, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Zg. Hajdina 44/a, 2288 HAJDINA vključno do 10. septembra 2009. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Slavko Burjan l.r. julij 2009 HAJDINČAN Potovalno lekarna f^reden se odpravite na potovanje R oz. dopust v sončne kraje, ne pozabite na kreme za zaščito pred soncem, zdravila proti bolečinam in pripravke za lajšanje težav s prebavo. Pripravite si torbico z zdravili in sredstvi za prvo pomoč. Ne pozabite tudi na zdravstveno kartico in ustrezno potrdilo o zdravstvenem zavarovanju za tujino in cepljenju (če je potrebno). Kakšne težave nas lahko doletijo na dopustu? Začel se je čas težko pričakovanih počitnic in dopustov. Počitniški čas pa nam velikokrat pokvarijo predolga izpostavljenost soncu, glavoboli, bolečine in prebavne motnje. ZAŠČITA PRED SONCEM Vedno pogostejše so alergije na sonce, ki jih prepoznamo po srbečih, rdečkastih vzboklinah ali mehurčkih na koži, predvsem na dekolteju, rokah, nogah ali ramenih. V pomoč pri alergiji na sonce vam bodo tablete, ki vsebujejo antihistaminike. Pretirano izpostavljanje soncu je lahko nevarno, saj ultravijolični žarki povzročajo poškodbe kože in oči, oslabijo imunski sistem in povečajo nevarnost za nastanek kožnega raka. Najbolj ogroženi so: dojenčki, šolski otroci in mladostniki, odrasli in otroci, ki imajo številna pigmentna znamenja po koži in tisti, ki so svetlih las in polti ali pa imajo v družini primere kožnega raka. Pri izbiri zaščitnega sredstva bodite pozorni na: 1. Zaščitni faktor, ki je označen na izdelku pove, kolikokrat dlje smo ob pravilni uporabi določenega izdelka lahko izpostavljeni sončnim žarkom brez vidnih posledic, v primerjavi s sončenjem brez njegove uporabe. 2. Vsebnost DVA in UVB filtrov (Sončni žarki UVB so visoko energetski žarki in večinoma odgovorni za sončne opekline; žarki UVA ne grejejo, pač pa prodirajo v globino kože in tako kožo nepopravljivo poškodujejo - kožni rak). 3. Oznako za vodoodpornost. Izbira pripravka za sončenje je odvisna od starosti, tipa kože, stopnje porjavelosti in časa ter kraja izpostavljenosti sončnim žarkom. Vsem, ki so preobčutljivi na sonce, svetujemo uporabo sredstev, ki so namenjena občutljivi koži, nagnjeni k alergijam. Napotki za uporabo: Pri izbiri pripravka upoštevamo posamez- nikove posebnosti in kraj dopustovanja. Pripravek enakomerno nanesemo na kožo 30 minut preden se izpostavimo soncu. Istočasno ne uporabljamo parfumov in kozmetike zaradi povečane možnosti alergij. Posebej zaščitimo bolj izpostavljene predele, kot so nos, usta, ramena in zatilje. Se posebej pazimo na zaščito pri otrocih, saj je otroška koža tanjša in zato bolj občutljiva. Po sončenju kožo namažemo z negovalnimi losjoni, ki koži povrnejo vlago in obenem blagodejno delujejo na pordelo kožo. Ne izpostavljamo se soncu med enajsto uro dopoldan in četrto uro popoldan. Pretirano sončenje brez zaščitne kreme se odraža v bolj ali manj izraziti rdečici ali celo v pravih opeklinah. V najhujšem stadiju se koža vname, nastanejo mehurji: spremljajo pa jih glavoboli, slabost in vročina. V takem primeru je obisk zdravnika nujen. PREBAVNE MOTNJE Zaradi spremembe okolja imamo na potovanju lahko tudi težave z zaprtjem. Spremenjena prehrana lahko poruši naravno ravnovesje črevesne flore, kar lahko privede do zaprtja ali driske. S pogostim odvajanjem tekočega blata, pa tudi zaradi močnega znojenja v vročih dneh ali pri športnih dejavnostih izgubljamo iz telesa velike količine vode in soli. Vse to lahko povzroči dehidracijo, katere prvi znaki so suha usta, huda žeja in manjša količina seča. Pri majhnih otrocih je dehidracija še posebej nevarna. Zaradi spremenjenega načina prehrane (premastna, začinjena ...) nas lahko pestijo tudi želodčne težave (zgaga in bolečine v želodcu). Za lajšanje zaprtja so na voljo sirupi, tablete in svečke. Potrebno je tudi paziti na prehrano in na pitje zadostne količine tekočine (najbolje vode). S kapsulami, ki vsebujejo probiotike, boste vzpostavili naravno ravnovesje črevesne flore in ublažili črevesne težave (driska in napenjanje). Pogosto je potrebno tudi zdravilo za lajšanje zgage in bolečin v želodcu . BOLEČINE Nenazadnje nas lahko na potovanju bolijo zob, glava ali zviti gleženj. Ne glede na letni čas nas lahko doletita tudi prehlad ali zvišana telesna temperatura. V potovalni lekarni so tako nepogrešljiva tudi zdravila proti bolečinam in zvišani telesni temperaturi . Prav gotovo pa ne bo odveč vzeti s seboj tudi pastil za boleče žrelo (grlo). MRČES Stalni spremljevalci na potovanjih so tudi nadležni komarji, mravlje in drug mrčes. Po njihovih pikih dobimo na mestu vboda znake vnetne reakcije, kot so rdečica, blaga bolečina, srbečica in oteklina, pri preobčutljivih ljudeh pa se pojavi močnejša alergijska reakcija, ki se razširi po celem telesu. Pri močnejši alergijski reakciji na pike žuželk vam bodo v pomoč tablete, ki vsebujejo antihistaminike. Pomagamo si lahko tudi z različnimi antihistaminskimi mazili. KAJ NAJ VSEBUJE POTOVALNA LEKARNA? V potovalni lekarni naj bodo: - zdravstvena izkaznica oziroma kartica, - potrdilo o zdravstvenem zavarovanju v primeru potovanja v tujino, - zdravila, ki jih bolnik redno jemlje, - zdravila proti slabosti (potovalna bolezen, morska bolezen), - zdravila proti bolečinam, povišani telesni temperaturi, - zdravila proti alergijam zdravili proti driski, - zdravila proti zaprtju, - zdravila za lajšanje želodčnih težav, - zdravila za lajšanje težav na koži: mazilo pri sončnih opeklinah, alergijah, ranah, - sterilne gaze, povoj, obliži, lepilni trak, trikotna ruta, škarje, pinceta, elastični povoj in - termometer. Kje naj shranimo zdravila, ki smo jih vzeli s seboj na potovanje? Zdravila shranite na enem mestu, najbolje v priročni torbici in na varnem pred otroci. Preden si pripravite torbico z zdravili, preverite datum njihove uporabe. Zdravila naj ostanejo v originalni embalaži, skupaj z navodili za uporabo. Pazite, da ne bodo shranjena pri temperaturi, višji od sobne (25°C). Zaščitena naj bodo pred svetlobo in vlago. Pozorni bodite tudi na shranjevanje tistih zdravil, ki zahtevajo posebne pogoje shranjevanja. Obilo brezskrbnih počitniških dni! Metoda Meško Žitnik, mag. farm. HAJDINČAN julij 2009 Od Slivnice do Dražencev po avtocesti v ^^tajerci, predvsem pa prebivalci ob cesti Maribor - Ptuj si bodo lahko oddahnili, kajti 16. julija so v Slivnici s priložnostno slovesnostjo odprli prvi del podravskega avtocestnega kraka. 19,8-kilometrski avtocestni odsek Slivnica - Draženci je vključen v osnovni del nacionalnega programa izgradnje avtocest. Investicijska vrednost odseka, ki ga delno financira EU iz kohezijskih skladov, znaša 276,6 milijona evrov in po podatkih Družbe za avtoceste v RS ne bo presežena. Slavnostna govornika ob odprtju sta bila mag. Tomislav Nemec, predsednik uprave Dars in dr. Patrick Vlačil minister za promet, po avtocesti pa so se s kolesi pripeljali župani in predstavniki vseh sedmih občin ob trasi novozgrajene avtoceste. Odprtje avtoceste so spremljali tudi protestniki iz občine Podlehnik. Prometni minister Patrick Vlačič je poudaril, da bo odsek avtoceste od Slivnice do Dražencev bistveno prispeval k izboljšanju avtocestne infrastrukture v Sloveniji, poleg tega pa bo pripomogel tudi k boljši povezanosti s sosednjo Hrvaško. “Avtocestno omrežje v Sloveniji je dobro razvito. Se bolje pa bo, ko bo avtocestni križ zares končan,” je dejal Vlačič. Nadaljevanje na zadnji strani Štiripasovnico, ki so jo začeli graditi konec poletja 2007, ima odstavna pasova, na odseku pa so štirje priključki, in sicer priključek Letališče Edvarda Rusjana Maribor, Marjeta, Zlatoličje in Hajdina. Na trasi je 23 nadvozov, pet nadvozov, pet mostov in en viadukt v 292-metrski viadukt. Na avtocesti je tudi obojestransko počivališče Dravsko polje, ki ga bo družba OMV zgradila do konca leta. Avtocestna baza - izpostava Ptuj je predvidena v priključku Hajdina. Z avtocesto med Slivnico in Draženci so dokončane približno tri petine kraka med Slivnico in Gru-škovjem. Odsek med Draženci in Gruškovjem, načrtovan v dolžini približno blizu 14 kilometrov, je del t. i. dodatnega programa. Za ta odsek, Draženci - Gruškovje, je v pripravi državni prostorski načrt, ki bo predvidoma sprejet z vladno uredbo v začetku prihodnjega leta. Utrinek s priložnostne slovesnosti odprtja AC od Slivnice do Dražencev. Župani občin ob trasi novozgrajene avtoceste, med njimi tudi župan Hajdine Radoslav Simonič, so del avtoceste prevozili na kolesih julij 2009 HAJDINČAN Novi zvonovi bodo oznanjali veselje življenja Škof je blagoslovil in mazilil nove zvonove. ^^ončna nedelja, 12. julija je bila župnijo in občino Hajdina velik, zgodovinski dan, ki ne bo kar tako pozabljen. V zvonik župnijske cerkve sv. Martina so dvignili štiri nove glasnike posvečene farnemu zavetniku sv. Martinu, Devici Mariji, sv. Jožefu in Blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Po 44. letih so se v župniji poslovili od starih zvonov, novi pa bodo zdaj še glasneje oznanjali veselje življenja, in se oglašali ob srečnih in žalostnih trenutkih. Nove zvonove je blagoslovil in mazilil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger, ki je opravil še blagoslov obnovljene župnijske cerkve. Slovesnosti na Hajdini sta se udeležila tudi direktor livarne Grassmayer Johannes Grassma-yer in nekdanji župan občine Steverjan Hadrijan Corsi, s pesmijo jo je obogatil cerkveni pevski zbor župnije sv. Martina, med slovesnostjo pa je igrala godba na pihala Talum Kidričevo. Župniku Feslu se je za vsa njegova dobra dela, vztrajnost in neverjetno angažiranost, ki je pripeljala do uspešnega zaključka vseh del v župniji Hajdina, zahvalila____Cart v imenu župnij- Novi hajdinski zvonovi so torej štirje. Prvi, največji je posvečen farnemu zavetniku sv. Martinu, težak je 1812 kg, sredstva zanj je prispevala občina Hajdina. Drugi zvon je posvečen Devici Mariji, težak je 890 kg, tretji je posvečen sv. Jožefu, težak je 524 kg, sredstva za oba so darovali botri in ostali darovalci. Četrti zvon pa je posvečen blaženemu Antonu Martinu Slomšku, težak je 364 kg, sredstva pa je darovala družina Majhen iz Zg. Hajdine. skega pastoralnega sveta.. Na Hajdini so župljani skupaj obhajali trenutke zahvale in veselja, še posebej zdaj, ko je lepo obnovljena zunanjost župnijske cerkev; nova je fasada, narejen oplesk, popolnoma obnovljen je zvonik, ki pa ga zdaj krasi tudi stolpna ura. Župan Radoslav Simonič je ob tako pomembnem dohodku izrazil vso zahvalo domačemu župniku naddekanu Marijanu Feslu, ki se mu je v posebnem trenutku zahvalil za ves njegov trud, čas in moči, ki jih je vložil v to pridobitev. Zahvalil se je tudi vsem ostalim, ki so pomagali na kakršenkoli način, v cerkvi, kjer je bila po blagoslovu novih zvonov še slovesna maša, pa se je županu za njegov trud in pomoč zahvalil tudi nad-dekan Fesel. Vsem botrom novih zvonov pa je posebne spominke v obliki zvoncev podelil nadškof metropolit Kramberger. »UPAM, DA SE BODO NOVI ZVONOVI OGLAŠALI DOBRO, LEPO ...« »Vesel in srečen sem. Radujem se skupaj z župljani, kar je pokazal tudi dober obisk na slovesnosti. Vse to je znamenje našega veselja, radosti, pa tudi hkrati upanje, da nas bo vse to še bolj povezalo. In ni običajno, da župnija po 44. letih menjuje zvonove, saj bi morali ti vzdržati mnogo let. Ampak morali smo se odločiti za zamenjavo predvsem zato, ker sta bila dva zvonova v zvoniku dotrajana, nista dajala več takega glasu, kot bi morala. Se posebej slab je bil največji zvon, ki pa si ga je sedaj mogoče ogledati na posebnem podstavku pred cerkvijo, kjer pa njegove poškodbe v notranjosti niso vidne. V :'Y Pozdrav in zahvala župana Radoslava Simoniča nadškofu metropolitu dr. Francu Krambergerju. Iz največjega in najtežjega zvona posvečenega sv. Martinu so s trkom zvok izvabljali vsi, ki so zanj namenili darove H Al Dl NČAN julij 2009 župniji smo se odločili, da bomo vlivanje zvonov zaupali livarni Grassmayer iz Innsbucka, ki ima že več kot 400-letno tradicijo, kar je gotovo znamenje kvalitete, njihovi zvonovi pojo po celotnem svetu, največji razlog, da smo se odločili za to livarno, pa je zagotovo ta, daje naš domačin Sebastjan Majhen pooblaščen serviser za Slovenijo za zvonove Grassmayer. ... in ko govorimo o zvonovih, potem lahko povem, da nas ti spremljalo od rojstva do smrti, ob raznih praznovanjih. Upam, da V ŽUPNIJI HAJDINA BO ŠE SLOVESNO: 15. AVGUSTA V SLOVENJI VASI, 4. OKTOBRA V KUNGOTI Na praznični 15. avgust bo žegnanje v podružni cerkvi v Slovenji vasi. Letos bo še posebej slovesno, saj bodo obhajali diamantno mašo g. Ivana Pucka. Slavje bo ob 10. uri 4. oktobra pa bo blagoslovitev obnovljene podružne cerkve sv. Kunigunde v Kungoti pri Ptuju. Slovesna maša bo ob 10. uri, med župljani pa bo ponovno mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. se bodo novi zvonovi oglašali dobro, lepo, tako kot smo si želeli, in tako so načrtovali mojstri v livarni., » je na zaključku velikega slavja na Hajdini povedal naddekan Fesel. TM Štirje novi glasniki še preden so jih dvignili v zvonik Še zadnje priprave Sebastjana Majhna in mojstrov pred Slovesnost so s sladkimi dobrotami in gostoljubnostjo obo-dvigom težkega Martinovega zvona ... gatile še žene in dekleta iz občine Hajdina. Foto: TM ... in nato dvig v cerkveni zvonik, kjer Slovesno je bilo tudi v cerkvi, kjer so se zbrali botri novih zvonov, hajdinski kleše je glas novih zvonov na dan sloves- tarji, številni drugi gostje in domačini. Mašo je na zgodovinski dan za župnijo nosti že slišal. daroval nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. Od Slivnice do Dražencev po avtocesti Nadaljevanje s strani 49. Predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec je ob odprtju odseka izrazil prepričanje, da 16. julij predstavlja tudi mejnik v kakovosti življenja predvsem prebivalcev ob trasi nove avtoceste med Slivnico in Draženci. Ob tem je poudaril, da so v Darsu ponosni na svoje preteklo delo. “V zadnjih dveh letih je bilo zgrajenih 140 kilometrov avtocest in hitrih cest, kar letno predstavlja 35 kilometrov avtocest na milijon prebivalcev in Slovenijo uvršča v vrh Evrope,” je poudaril Nemec. »DANES SMO SREČNI IN ZADOVOLJNI« Zupan občine Hajdina Radoslav Simonič: »Vsi smo lahko danes srečni in zadovoljni, kajti uresničile so se večdesetletne potrebe in zahteve, da končno dobimo avtocesto v ta prostor. Veseli smo, pa tudi nekoliko žalostni, kajti tem trenutku bi se morala že pričeti izgradnja avtocestnega odseka Draženci - Gruškovje. Namreč uredba o lokacijskem načrtu za osek, ki smo ga odprli, je bila sprejeta leta 2004, danes smo 2009, torej vmes je preteklo pet let, znano pa je, da uredba o državnem Patrick Vlačič, minister za promet: »Avtocestni odsek Slivnica - Draženci bo pripomogel predvsem k večji prometni pretočnosti, k manjši onesnaženosti in k večji varnosti udeležencev v prometu. Foto: Estera Korošec lokacijskem načrtu za odsek avtoceste do načrta in kasneje z izvedbo, da ne bo priha-Gruškovja ni sprejeta. Zato apeliram na vso jalo do nepotrebnih zastojev v Podlehniku, politiko, zakonodajno in izvršno oblast, da Vidmu in posledično tudi skozi Hajdino.« pohiti s sprejemom državnega lokacijskega TM Slovesnosti v Slivnici, ki se je zaključila v Gerečji vasi, so se udeležili mnogi pomembni gostje.