Poštnina
pavSalirana.
Uredništvo
In
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 15.
V Ljubljani, 18. julija 1921.
Leto I.
Izhaja vsak pondeljek zjutraj
Celoletna naročnina 120 & mesečna 10 „ Posameane Številke se ra-čunljo po 2 K.
lnseratl se računajo: pol str. 800 K, manjši soraa-merno. — Pri malih oglasih beseda 1 K.
Poglejmo resnici v oči.
Najnovejse.
Politični položaj.
Zagreb, 17. julija. Iz Beograda javljajo: Nesoglasja med posameznimi skupinami v demokratskem klubu so vedno močnejša. Tudi v radikalnem klubu trajajo notranji boji dalje in so od dne do <lnehujši,kolikorsekaže,da vlada ne razpolaga več s potrebno večino, zlasti po zborovanju muslimanov v Sarajevu, kjer je prevladala opozicijonalna skupina. Dejstvo je, da se vlada na jesen ne bo mogla več vzdržati s pomočjo sedanjih vladnih skupin, ampak bo prisiljena podati svojo demisijo. Za ta slučaj so radikalci že izborno pripravljeni.
V	krogih radikalnih poslancev javno
Zagreb, 17. julija. Iz Beograda javljajo, da je zavladalo v krogih, ki stoje blizu vnanjemu uradu, silno veliko zanimanje za novi „veliki“ diplomatski ukaz, s katerim se bodo popolnila najvažnejša poslaniška mesta naše države v inostranstvu. Vidita se očitno dve struji: Ena, ki „prečanom“ sploh ne priznava pravice do diplomatske službe na visokih položajih, in druga pomirlji-vcjša, ki se vsaj ne protivi zasedbi kon-
Zagreb, 17. julija. Vodja Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je odpotoval pred nekaj dnevi v Karlove vari na Češko, ker boleha že dalje časa na žolčni bolezni. To prHiko bi porabil tudi, da stopi v stik z raznimi političnimi osebnostmi iz zapadne Evrope, ki se mude sedaj v Karlovih varih na zdrav-
Zagreb, 17. julija. „Jutarnji List" javlja, da namerava Stojan M. Protič ustanoviti v Beogradu nov velik dnevnik, ki bi bil zlasti napram Hrvatom in Slovencem pravičnejši in objektivnejši kot so sedanji beogradski dnevni listi. Dodatno k temu poročilu javljajo, da bo novi dnevnik imel tendenco srbsko javnost, ki hrvaških in slovenskih razmer
Boljševiška zarota v Ljubljani? Neki policijski stražnik je že dalje časa opazoval, da prihajajo iz neke lepe, elegantne hiše redno vsak večer štirje elegantno oblečeni gospodje, ki med seboj tajinstveno šepečejo, predno se končno poslove. Eden izmed »sumljivih" gospodov je bil bolj male postave, a izgledal je zelo dostojanstveno, kakor pristen birokrat zelo visokega razreda. Drugi, nekoliko večji po postavi, zato pa nekoliko manj dostojanstven,
—	očividno birokratski pravenu —, je bil bolj životen in energičnih kretenj, zato pa razmeroma najglasnejši. Tretji, eleganten in fin, miren in dostojanstven, aristokratsko tenek, je kazal rahle manire bodočega diplomata, četrti v družbi pa je zelo spominjal na pristen (židovski.-') tip iz varšavske okolice. Ta se je zdel stražniku najbolj sumljiv. Stražnik je svoja opazovanja žurno javil pristojni oblasti. Z ozirom na važnost preiskave
o	atentatu se je odločil sam vrhovni šef varnostne službe za nadaljna opazovanja in ubogi stražnik se je že veselil bogate nagrade... p0 dveh dneh je bil stražnik res klican „na raport", a namesto pričakovane nagrade in pohvale je dobil od svojega predstojnika Častni naslov živali z dolgimi ušesi...
Častni naslovi. Priljubljena metoda, kako uničiti svojega političnega nasprotnika, obstoji v tem, da mu daš naslov, ki naj nasprotnika v očeh javno-
govore, da sedanja rekonstrukcija kabineta ne pomeni nič, ampak da se hoče z imenovanjem novih ministrov samo zagotoviti kolikor mogoče redno izvrševanje tekočih poslov. A tudi novi Pro-tičevi vladi, v kateri so vsi politični krogi prepričani, da bo prišla za Paši-čem na krmilo, ne prisojajo dolgega življenja, ampak sklepajo, da bo Protič sicer poskusil najprej vladati parlamentarno, slučajno pa, da to ne bi bilo mogoče, bo Protič izvedel nove volitve, ki bi se vršile najkasneje že prihodnjo spomlad.
zularnih in nižjih diplomatskih mest po prečanih. Prvi struji pripada tudi vsemogočni pomočnik ministrstva vnanjih zadev g. Tihomir Popovič. Od Slovencev, ki hi eventuelno prišli v poštev kot poslaniki, se imenuje samo bivši trgovinski minister dr. Albert Kramer (za Varšavo), toda njegovo imenovanje jo kljub pritisku demokratov negotovo, ako prevlada Popovičeva struja.
Ijcnju. Zato je vzbudila v krogu njegovih ožjih prijateljev v Beogradu veliko pozornost okolnost, da je istočasno ž njim odpotovalo na Češko več gospodov, ki jih v Beogradu dobro poznajo in ki imajo baje nalogo, da pripravijo v Karlovih varih vse potrebno za bivanje in lečenje — g. Pašiča!
skoro nič ali pa zelo slabo pozna, v pivi vrsti seznanjati z našimi domačimi razmerami in tako pripravljati pot do boljšega medsebojnega razumevanja. Kot glavnega urednika novega lista imenujejo g. Lončareviča, načelnika v ministrstvu za konstituanto in bivšega šefa beogradskega Presbiroja.
sti kolikor mogoče diskreditira. Ta metoda posebno bujno cvete pri nas. Kadar ne pomagajo več argumenti, zlasti če jih ni, potem naj pomaga kakšen bav-bav. En tak bav-bav je naslov „av-strijakant". Nekaj časa je držal ta bav-bav in ljudje so se ga bali. Toda danes? Nihče se več ne zmeni zanj! Nasprotno ti še reče tak nesramnež porogljivo: „Kaj ti nisi plačeval davka za vzdrževanje avstrijske vojske? Kar molči in pamet imej!" — Drugi strah je „avto-nomist" in „rdeči jezuit". Pa se ti na-smeja človek in pravi: „Kaj rdeč — še plov in zelen, če hočeš!" — Tretji bav-bav je ..prevratni element". Ljudje pravijo, da bi sc sramovali, če to ne bi bili! Najhujši je pa četrti strah: Klerikalec!! Ta strah je tako hud, da se ga danes niti klerikalci več ne boje, ampak čisto pravilno, kar sami pravijo o sebi: „Mi, klerikalci!" — če pa rečeš komu „Ju-trovec", takrat le hitro zavij okrog vogla in se skrij! A tudi to bo minilo.
Ljubljanski naprednjaki, ki pripa-pripadajo najrazličnejšim ..naprednim" strankam, so imeli v soboto zvečer sestanek, kjer so se dogovarjali o even-tuelnem skupnem nastopu. Razgovori niso dovedli do nikakega pozitivnega rezultata izvzemši enega:	Vsi so od-
ločno odklonili mladodemokratsko strujo in zlasti Žerjavovo politično'vodstvo, ki je demokratsko stranko v Sloveniji spravil ob ves kredit.
„i)ie Grafon von Cilli und nimmer mehr!" se je glasil vsklik ob pokopu zadnjega nekdajnih slavnih grofov celjskih.
To je veljalo za eno samo rodbino.
Danes premišljamo, kako sc bo glasi! pogrebni poslovilni vsklik, ko bo pokopan zadnji izmed rodu Slovencev.
Male narode so hoteli osvoboditi. Po osamosvojitvi smo hrepeneli tudi Slovenci dolga dolga stoletja. Težko je bilo naše robsko življenje. Ze v srednjem veku se je dvignil slovenski kmet s ..kmetskim cesarjem" Matijem Gubcem na čelu proti izkoriščujoči nadoblasti nemških graščakov. Skoro istodobno ga je hotel rešiti Primož Trubar z ..novo" vero. Keši! ga Trubar sicer s svojo nemško vero ni, nevede in nehote pa mu je prinesel drug, velik dar: književni jezik slovenski. Oba, Gubca in Trubarja, je vsled tega naš rod častil. A Gubec, socijalpi apostel slovenskega kmetiškega ljudstva, je bil kruto mučen in sežgan na sramotnem železnem stolu, Trubar pa je bil izgnan iz domovine. Iz našega rodu so hodili tisoči isto mračno, mučeniško pot. Vsi v znamenju odpora ponižanega in razžaljenega Slovenskega rodu. Prišla je francoska revolucija in po stoletjih je zasijal zopet plamen upanja temu ljudstvu; toda le za kratek čas. Zopet je bil vržen naš rod nazaj v okove suženjstva. Prišla je končno revolucija v letu 1848. in kmetsko ljudstvo slovensko se je osvobodilo tlake graščakov. Od tedaj je trajal ustavni boj več ko pol stoletja. Slov' liski jezik se je v hudih,1 žrtev polnih borbah uveljavljal v uradih, šolah in v javnosti. Slovenski kulturni delavci so ob pomanjkanju, zaničevanju in preganjanju ustvarjali svojemu rodu jezik, literaturo, kulturo in civilizacijo. Iz naše kmetiške mase se jc dvignil silni duh, ki jc pokazal svojemu ljudstvu pot v svet in katerega jc predstavil vsemu svetu kot drugim enakovreden kulturni narod: to je bil France Prešeren. Za njitti so hodili tisoči, ki so delali in ustvarjali na vseh mogočih poljih, ki so vodili proti germanizujočim silam avstrijske države narodno-obrambni in gospodarsko - osvoboditeljski boj. Z vspehom so bila kronana ta prizadevanja. Drage in težke žrtve niso bile zaman položene na altar naše slovenske domovine.
Prišla je svetovna vojna. Velike ir: strašne so bile zopet žrtve slovenskega ljudstva. Statistično je dokazano, je bilo žrtev avstr.-ogr. militarizma največ slovenskih. Doma v zaledju je bilo izmed vseh bivših avstrijskih južnih Slovanov največ preganjanih, usmrčenih in prognanih baš — Slovencev. Celo več nego Hrvatov in Bosancev, ako vpoštevamo število prebivalstva.
Koncem svetovne vojne smo bili prepričani, da je prišla svoboda, če za enkrat že socijalna ne, pa vsaj narodna.
Prišel je koroški plebiscit, kjer je sl del v vrhovni, odločilni komisiji kot
Ze večkrat smo brali v slov. soc. demokratičnih listih trditev, da jc avtonomija — prazna beseda! Zadnjič enkrat smo brali, če se ne motimo v feljtonu ..Napreja", razlago te trditve. Tam se pravi, da bo socijalizem dedič kapi-tlizma. Kapitalizem pa teži po višji obliki gospodarskega življenja. On ne pre-niša malih gospodarskih ali političnih enot ker so mu v oviro pri eksploataciji. On stremi za centralizacijo, toraj mu je avtonomija na poti, ker večje dele sveta razkosava zopet v manjše d^lce. Kor pa je socijalizem dedič kapitalizma, mora iti za njim, ker tudi socijalistično organizirana človeška družba ne bo
naš zastopnik — brat Srb. Prišla je ra-pallska pogodba, pri kateri ni sodeloval niti en Slovenec. Malo nas je Slovencev ostalo v naši bogati kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kočno je prišla ustava. Ta razdeljuje še ta naš ostanek na dve polovici. Najbrž še iz teh dveh polovic ne bo nič. En del tega ostanka bo priklopljen hr-vatskim ali neverno kakšnim ..župani-jam", kakor obljublja to ..slovenski" minister g. dr. Kukovec. Ostala ..slovenska oblast", bo štela največ zgolj 800 tisoč duš slovenskega prebivalstva. Če bi vse to prebivalstvo bilo enotno, brez raznih političnih strank, ne more ničesar pomagati v državi, ki se vlada in
i	pravlja centralistično in ki šteje 12 milijonov duš. Razumete to? Slovenstvo je bilo obsojeno na smrt, zginiti mora in umreti, da napravi prostor — komu? Jugoslovanskemu narodu? Saj tega ni, vsaj danes in še dolgo ne, ker tudi ustava v svojih paragrafih ne pozna Jugoslavije, ampak samo — Srbe, Hrvate in Slovence, Recimo, da bi kakšen vse-mogočnež ustvaril ..Severoslavijo", v katero bi združil vse severne Slovane: Čehe, Poljake, Maloruse, Lužičke Srbe, Slovake itd. Ali je, vprašamo, kje kakšna moč, ki bi mogla zbrisati z zemljevida in s sveta n. pr. čelie in Poljake in preko noči ustvariti iz njih en sam narod? Te moči na svetu ni. Takšno prizadevanje bi bilo otroško. Mogoče je morda napraviti iz njih en politični narod, to je eno državo. Natančno tako pa je tudi z južnimi Slovani.
Da smo Slovenci prišli do začetka svojega konca, to je predvsem delo nekaterih slovenskih ljudi. Vsakdo jih pozna, pozna slovenske stranke, ki so zavedno in hote delale na to. da umremo in izginemo brez sledu.
Obupati ne smemo. Ne zato, ker bi s tem kazali n. pr. kakšno junaštvo, ampak zato ker nas velike izkušnje sveta, ker nas naturni zakoni razvoja uče, da nobeden narod še ni umrl, ki za smrt še ni bil zrel, ki toraj še noče umreti. In mi nočemo umreti, ker imamo celo vse piedpogoje, da se še dalje razvijamo. Doslej smo se razvijali in rasli v boju; to bomo tudi poslej. Posameznik lahko umre, posamezna rodbina lahko izumre, živ narod ne more umreti!
Na tem dejstvu ne more ničesar iz-premeniti nobena in nikakoršna ustava, nobeno birokratično nasilje, nobena administrativna delitev naroda in nobeno izdajstvo!
Stara je metoda: deli, kar hočeš obvladati! To metodo poznamo iz nekdanje Avstrije, ki smo jo preživeli. Če je bomo skušali tudi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev — jo bomo tudi.
Pri tem nas nič ne moti, če izdatno piispevajo k naši nasilni smrti ljudje iz našega rodu. Tudi pridne čebelice imajo trote. Kaj store ž njimi — vemo tudi.
Mi smo, ker smo! V tem je vsa skrivnost, vsa resnica in vsa naša moč!
mogla živeti drugače kot v velikih enotah, kjer bi i produkcija i njena razdelba morala biti vodena centralistično, to je iz enega središča; vendar tako, da se manjšim organizačnim telesom ne bo odrekalo samouprave v gotovih rečeh.
Poglejmo to reč natančnejše!
Do socijalizma pridemo, ko sedanja kapitalistična družba dozori in razpade.
V	sedanji kapitalistični dobi stremi kapital po koncentraciji. Z drugimi besedami, da sc kopiči v rokah kolikor le mogoče majhne skupine ljudi. To za to, da se boljše obrestuje, da more zapo-čenjati čedalje večja dobičkanosna podjetja. Čim večje in več je podjetij (vele-
Boj za poslaniška mesta.
Dr. Korošec — pod nadzorstvom?
Nov list v Beogradu.
Dnevne vesti.
Socializem in avtonomija.
tovarn, veletrgovin itd.) tem več nesejo, Kapital stremi toraj za tem, da kolikor mogoče največ Izsesa iz delovnega ljudstva (kmeta, ročnega in duševnega delavca). To je gospodarski centralizem, ki onemogoča neštevilnim duševnim silam, ki nič nimajo denarja, da bi se razvile in uveljavile. Denar je sveta vladar — denar je sam za sebe; 011 ne pozna ne obzirov, ne duše, ne molitve, ne Boga, ne usmiljenja; on pozna zgolj sebe samega!
S tega vidika zahteva kapital tudi v političnem življenju (to je konkretno v državi), koncentracijo ali centralizem. Ce se ljudstvo tudi politično upravlja in vlada iz enega središča (od tam kjer se zbira kapital v večjih množinah), je to razvoju kapitalizma v prid, delovnemu ljudstvu pa naravnost v škodo in in sicer v ogromno škodo. Kakor v gospodarskem življenju, tako ima tudi v vsem državnem življenju prvo in zadnjo besedo mala skupinica kapitalistov, ki vse ljudstvo brezobzirno izkorišča iti pleni!
Socijalizem pa tega noče. Njegova naloga je, da ljudstvo ščiti pred tem neizmernim izkoriščanjem. Zakaj njegova dedščina po kapitalizmu mu itak ne uide, ker jc polom kapitalističnega gospodarstva neizbežen. Ker pa socijalizem ne stremi po izkoriščanju delovnega ljudstva, ampak po takšnem stanju, da se bo moglo ljudstvo, očiščeno vseh trotov, samo sebe s poštenim delom preživljati (in prav nič več!), zato tudi ne stremi po centralizmu bodisi v gospodarskem bodisi v političnem (to je v državnem) pogledu! Nasprotno smo to lahko videli pri obeh dosedanjih poiskusih, uveljaviti praktično socialistična načela. To je bilo prvič pri pariški „komuni“ 1. 1871. Tam se je celo
V	8. stoletju so prišli Arabci v Španijo, dolga stoletja so se proti njim borili kristjani, dokler jih nazadnje niso pritisnili na jug, da jim ni ostalo drugega kot Granada z okolico. Odločilen boj je začel Ferdinand in Izabela. Aba Ab-dallah, bolj znan pod imenom Boabdil, bil je tepen v bitki pri Luceni 21. aprila 1483. Kraljica Izabela ga pusti na svobodo pod pogojem, da ji plača vsako leto določeno vsoto in da dovoli njeni vojski prost prehod skoz svojo grunaško kraljestvo in dostavi provijant, ko bodo prodirali proti drugim Mavrom. 1849. je večina mavriške države premagana in okupirana. Po trdnjavah so se naselili kristjani, v odprtih mestih so smeli stanovati Mavri, lastnina jim je ostala nedotaknjena, ravno tako religija, njihovi zakoni, stare navade in običaji. Novi kastilski vladi so plačevali davkov le kolikor dosedaj domači, mavriški. 2. januarja 1492 pade Granada; Boabdil se odpove prestolu. Mavrom se ni nič vzelo: ne lastnina, ne bogočastje, ne mošeje, ne domači zakoni in šege. Ostali so domači mavriški uradniki. Davki so ostali isti, prva tri leta jih niso pobirali. Vsak se je smel svobodno i/.seliti. Na-
LISTEK.
Srbski kmetje v bivši kraljevini.
(Nadaljevanje in konec.)
Z ozirom na dotedanje žalostne izkušnje so izdali 1. 1871. zakon o okrožnih hranilnicah. Ta zakon je določal, da se ustanove polagoma v vseh okrožjih hranilnice, ki bi dajale po pravilu kredite samo prebivalcem svojega okrožja. Namenjene so bile v prvi vrsti kmetom, da bi ti mogli dobivati posojila tudi brez hipotekarnega jamstva „na osebno jamstvo svoje občine." Tendenca tega zakona je bila, da bi dajale hranilnice manjša posojila, kakršna pri Upravi Fondova niso bila običajna. Najnižji znesek, ki ga je hranilnica posodila, je bil določen na 5 cekinov, na drugi strani pa so napravili napako s tem, da so dovolili hranilnicam posojati tudi zneske do 500 cekinov. Predno je skupščina mogla to pogreško popraviti in določiti kot maksimalni znesek za hranilni-ška izposojila le svoto od 100 cekinov, so že raznesli denar tisti špekulantje, za katere hranilnice sploh niso bilo ustanovljene. Tako je propadel tudi po-
pa ozkem prostoru vse z avtonomizira-lo in federaliziralo. Drugič I. 1917. ko so zmagali na ruskem boljševiki. Oni so organizacijsko formo svoje države dobesedno posneli po upravni reformi pariške „komune“ in uvedli „sovjete“. Oni so državo po različnih ljudstvih •ederalizirali. Zato se imenuje sedanja ruska sovjetska republika federativna.
V	teh večjih federativnih (to je zveznih) delih države pa so organizirali kot centrale gospodarskega in političnega življenja krajevne »narodne svete" ali po rusko ..sovjete". Ti sovjeti so povsem avtonomni, to se pravi: ljudstvo se vladaj Samo! Ti sovjeti so sicer zvezani med seboj po delegatih okrožnih, gubernijalnih (pokrajinskih) in centralnih državnih „sovjetov“, to pa le s tem namenom, da se posamezni „sveti“ med seboj ne razidejo, zavedeni n. pr. po kakšnem „lokalncm patriotizmu" itd., marveč, da ostanejo splošne smernice i v gospodarstvu i v politiki i v prosveti itd. iste in enake, to je socijalistične!
Socijalizem torej po bistvu svojega cilja zanikava vsako centralizacijo na tem in onem polju človeškega dela. On končno zanikuje tudi državo, ki jo smatra le za orodje gospodujočega razreda pri izkoriščanju delavcev in kmetov.
Socijalizem je toraj federalističen dokler država sploh obstoji, v svojem končnem cilju, ki gre za tem, da se države in razredi med ljudmi sploh odpravijo, pa načelno avtonomističen. Njemu koncentracija in centralizacija kapitalistične družbe nikdar in nikoli ne more hoditi prav, ker v tistem trenot-ku, ko bo zmagal, bo moral to takoj razbiti in podreti do tal.
To je ajnmalajns socijalizma. Kdor misli in dela drugače, ni socijalist ali pa je — izdajalec!
klad katere so morali Španci, trgovci, plačevati, jih mavriški trgovci niso. Če se je posrečilo zasužnjenemu Mavru pribežati v Granado, je bil svoboden.
—	Ker se je močno širila potratnost, je Izabela prepovedala v Španiji svilnate obleke; za Mavre ta naredba ni veljala, smeli so se oblačiti po stari narodni šegi. — Izabela je poslala za nadškofa v Granado Fernanda de Talavera. Na stara leta se je učil arabsko, to je zahteval tudi od svoje duhovščine, v arabščino je dal preložiti najlepše odstavke novega zakona, liturgiko in katekizem; ne mara jih pridobiti za krščanstvo s silo, s strahom nego s prijaznim podukom na lepoto in notranjo ceno krščanske resnicc in z vzvišenim vnanjim bogoslužjem. — Ko so jim Španci začeli jemati to lepo avtonomijo, so se začeli pogubni boji, ki niso bili v prid ne Špancem ne Mavrom.*)
* Viri: Hefcle: Vimenes. — Prescott: C,esehichte Ferdinand u. Isabelle.
Sli ste že poslali naročnino?
skus s hranilnicami, ki so jih pa otvo-rili samo v 5 okrožjih.
Niti Uprava Fondova niti hranilnice niso mogle obvarovati ljudstvo pred oderuhi. Treba je bilo poseči po drasti-čnejših sredstvih. Že 1. 1836. je določil knez Miloš, da ne sme in ne more nihče napraviti dolga „na hišo, vrt, dva vola in kravo." Na ta način je hotel osigu-rati rodovini del imetja, ki ga gospodar ni smel zapraviti. Po zakonu o sodnij-skem postonanju od I. 1865. je bil rodovini zagotovljen neprodajni del posestva v izmeri dveh „danov“ (— oralov) zemlje. Okrog I. 1870. je prišel neki poslanec, ki pa zasluži, da mu ne pozabimo imena, Dimitrij Jovanovič, na idejo, naj se proširi ta zakonska odredba, ki je imela prvotno le namen zavarovati rodovino pred gospodarjem, na ta način, da bo tudi gospodar zavarovan pred oderuhi. Na inicijativo tega poslanca jc skupščina 1.^1873. sklenila, da kmet ne sme niti zadolžiti niti prodati pet „da-nov" zemlje. Dva „dana“, na katera se po zakonu od 1. 1865. ni smel zadolžiti, je potreboval za vzdrževanje rodovine; pet „danov“ pa, da tudi sam ne zabrede v siromaštvo. Najprej so torej poskušali kmeta posredno odvrniti od oderuških posojil in so zato ustanovili kredit-
TEDENSKI
Kraljevski namestnik g. Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski in dosedanji poslanik naše države v Pragi, je že položil prisego in nastopi svoje novo službeno mesto s 1. avgustom. Slovenski centralisti so hoteli imeti na tem mestu dosedanjega predsednika pokrajinske vlade g. dr. Baltiča, toda s svojimi prizadevanji niso uspeli pri centralni vladi. !z tega demokratskega neuspeha sklepajo mnogi na bližajoč se razcep med demokrati in radikalci v Belgradu, ker pripada, kakor so javili to že pred časom srbski listi, g. Ivan Hribar radikalni stranki, pri kateri uživa veliko zaupanje in ugled. Gospod Ivan Hribar je znan kot energičen mož, ki se ne bo slepo pokoril zapovedim slovenskih centralistov, ampak ubrati svoja pota.
Namestnik kraljevskega namestnika postane dosedanji predsednik pokrajinske vlade g. dr. Vilko Baltič. Doslej je bila navada, da se deželni predsedniki po svojem odstopu potegnejo v zasluženi pokoj, ne poznamo pa nobenega slučaja, da bi se bil zadovoljil odstopajoči deželni predsednik z mestom prvega dvornega svetnika, čeprav v višjem razredu in pod drugačnim naslovom. Kot upravni uradnik bo g. dr. Baltič gotovo bolj na mestu kot je bil kot predsednik, kjer je nokazal mnogo premalo energije pred centralno vlado.
Sedanji poverjeniki pri pokrajinski vladi odhajajo. Podpredsednik ljubljanske vlade g. Dobnik je odšel — domov! Ali mu bodo priznali tudi kako pokojnino ali odpravnino, o tem si gospodje menda še niso na jasnem. Podpredsedniška slava je bila torej jako kratkotrajna. Bolje je odrezal dosedanji poverjenik za socijalno skrb g. Adolf Ribnikar. Njega je prevzel njegov strankarski somišljenik minister dr. Kukovec v državno službo kot uradnika v 4. plačilnem razredu. Kaj bo z ostalimi poverjeniki, ki niso bili že prej uradniki, se še ne ve.
Boj za neodvisnost Irske sc približuje mogoče svojemu koncu. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je
pohval voditelja upornih Ircev de Valero k sebi na razgovor in veliki angleški listi izražajo nado, da bo ta sestanek imel za posledico izmirjenje stoletnega sovraštva med Irci in Angleži. Irci so zahtevali, kakor znano, spočetka popolnoma neodvisno državo za sebe, sedaj pa bodo od svojih zahtev mogoče nekoliko popustili in ostali z Anglijo v državni skupnosti, vsekako pa bodo dosegli silno obsežno samozakonodajo, tako da bodo odločevali popolnoma samostojno o vseh zadevali, ki ne spadajo r.eobhodno v delokrog skupne državne oblasti. Angleži so spočetka poslali nad Irce ogromno armado, po trdovratnem odporu od strani Ircev so pa uvideli, da je pametnejše popustiti. — Ali ne bodo tudi naši centralisti te resnice kmalu uvideli?
Tudi v čehoslovaški republiki raste boj za revizijo centralistične ustave in
ne zavode, pri katerih je bilo mogoče dobiti denar na posodo po zmernih obrestih; ker pa to ni mnogo pomagalo, so posegli po neposrednih sredstvih in so kmetom sploh zabranili jemati posojila preko postavno dovoljene meje. Zakon, ki je osigural kmetu 5 „danov" zemlje, so imenovali takoj po njegovem sprejetju „zakon ljudskega blagostanja". Resnica je, da je po sprejetju tega zakona vprašanje o prezadolžitvi kmetov izginilo z dnevnega reda.
Tudi Svetozarja Markoviča je to vprašanje zanimalo polnih 20 let. Narodna skupščina, katero so 1. 1858. zopet vzpostavili, ni pustila, da sc na to vprašanje pozabi. V narodni skupščini so sedeli večinoma kmetje, ki so se mnogo rajše bavili zgolj z gospodarskimi vprašanji kot pa s čisto politiko. Taki at in tudi pozneje je bila narodna skupščina mnogo bolj podobna kakemu gospodarskemu svetu kot pa parlamentu. Po I. 1858. so prišli za srbske kmete težki časi. Prišla je suša, nastale so povodnji — tekom 7 let dve jako veliki — in okrog I. 1870. se je tem nadlogam pridružila še denarna kriza, ki je tačas morila tudi zapadno Evropo. Vsled teh okolnosti je izgledalo stanje kmetov okrog I. 1870. naravnost obupno. Časo-
PREGLED.
Svoje pošteno plačilo je prejel g. dr. Vošnjak, vodja samostojnih kmetov, ki je imenovan za poslanika naše države v Pragi. Slovenski vseučiliški profesorji so se sicer o njem zelo nelaskavo izjavili in mu očitali jako hude stvari, toda naša vlada se za take „lapalije" očivid-no ne briga! Demokratje so se pa že potrudili, da pripravljajo dr. Vošnjaku v Dragi ugodna tla in so poslali v „Na-rodne Liste" v Prago dopis, kjer označujejo obsodbo slovenskih vseučiliških profesorjev nad dr. Vošnjakom kot ..klerikalno intrigo!" Dr. Vošnjak na svojem mestu ne bo ostal dolgo.
Jako nečedno postopanje glede potrditve ljubljanskega župana so si dovolili minuli teden naši centralisti. Ministrski svet je že odobril njegovo potrditev, kar je danes nepobitno dokazano, toda v zadnjem hipu so poskušali in še poskušajo „demokratje" izzvati revizijo sklepa ministrskega sveta, da preprečijo končnoveljavno potrditev. Pri tej priliki so na nedostojen način poskusili izigrati Ljubljanski dopisni urad, češ, da ta namenoma širi laži v svet, akoravno so dobro vedeli, da je Ljubljanski dopisni urad poročal gola dejstva. Čuden „de-mokratizem" pa je to, ki ne pripozna ljudski volji odločilne moči!
Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo so končala tako, kakor smo mi že zdavnaj naglasili. Mi smo se odrekli vseli tudi po rapallski pogodbi nam pristoječih pravic, Italijani pa dobe vse, kar si požele. Pa naj še kdo trdi, da se ne vrši vse lepo natanko po že zdavnaj dogovorjenem načrtu!
V	Karlovih varih na Češkem se
mudi sedaj veliko število merodajnih političnih osebnosti. To priliko, kakor iz-gleda, ie porabil tudi dr. Korošec in odpotoval tja, da se v neposrednih razgovorili s političnimi veljaki kolikor mogoče natančno informira o političnem položaju po svetu.
za vzpostavo avtonomije od dne do dne. Najprej se je pojavilo gibanje za avtonomijo na Slovaškem, o čemur smo že večkrat poročati, sednj pa >c }c razvnelo tudi po Moravskem. Moravski poslanci so nedavno, kakor javlja vladni list „Prager Presse", v češkem parla-metu jako energično nastopili proti centralistični upravi, od katere ima vidno korist samo Praga, in njim so se pridružili glasom poročila istega lista tudi mla-dočeški demokratje sami, ki so vsi ostro obsojali na Češkem uvedeni centralistični sistem. — Kar torej na Češkem odklanjajo, kar Francozi zamotavajo, Angleži reformirajo, to hočejo v svoji trmoglavi zaslepljenosti pri nas vpeljati, kakor da bi mi morali biti res najbolj nazadnjaška država na svetu t
Tudi Sardinci v Italiji se oglašajo za svoje avtonomne pravice in protestirajo proti centralizmu, ki davi Italijo ravno-tako, kakor obeta daviti tudi — nas!
pisi iz te dobe so prenapolnjeni s članki gospodarskega značaja. Nihče ni več smatral Srbije za deželo, ki bi jo bilo treba zavidati zaradi ugodnega socijal-nega položaja njenih prebivalcev. Jasno-so izprevideli, da srbski seljak ni samo svoboden, ampak še bolj reven, in da bo kmalu izgubil svojo svobodo, če se mu ne izboljša njegovo materijelno stanje. A kako izboljšati? To je bila ravno težava! Poljedelstvo bi se bilo moralo vzdigniti na višjo stopinjo, toda zato je bilo treba mnogo več znanja in kapitala kakor ga je bilo tedaj na razpolago v deželi. Ker je že od nekdaj mnogo lažje kričati in zabavljati na krivce vsega zla, kakor pa misliti na to, kako bi se dalo priti iz zagate, zato so tudi okoli 1. 1870. od vseh strani zabavljali na birokratski sistem, ki je bil edini kriv, da kmet ni izobražen in premožen. Režimu, ki so ga uvedli 1. 1842., niso zamerili samo tega, da zanemarja »ekonomsko upravo" deželi, ampak so začeli tudi dvomiti o koristi vseh ustanov, ki so nastale za časa tega režima. Kakor so prej delali z največjo naglico na to, da uvedejo moderno upravo in moderno sodstvo, tako so bili sedaj naenkrat vsi za to, da se ta uprava in to sodstvo zopet odpravi. Vse te naprave so smatrali
Kako so Španci ravnali z Mavri, ko so jih premagali.
AVTONOMISTIČNI PREGLED.
(
Dnevne vesti.
Zakaj smo bili Slovenci ob razsulu K. Nikoli Pašiču povsem neznani? Znano je, kako je naš g. ministrski predsednik ob ustvarjanju naše državo dosledno zamenjaval nas, Slovence s Slovaki in mu ni bilo mogoče dopovedati, da sta to dve različni veji slovanskega drevesa. Ta nevednost ima globočje korenine. V rokali imamo izjavo, ki potrjuje, da je bilo pred vojno najmanj slovanske zavesti baš v — Beogradu. Odkod imamo to izjavo? L. 1902. se je po prizadevanju Cehov ustanovil v Beogradu t. zv. slovanski klub. Ustanovitev je pozdravil dr. Ivan Šojkovič z znamenitim člankom v „Srpskem Književnem Glasniku". Članek je najprej v velikih potezah narisal postanek in razvoj slovanske ideje iz treh virov:	literarne vzajemnosti
Kollarjeve, poljskega meščanizma (Mi-ckie\vicz!) in ruskega slavjanofilstva (Kirjejevskij), na koncu pa je zapisal o ..slovanskem klubu v Beogradu" te-le besede:	„Srboni je slovanski klub po-
trebnejši nego kteremukoli drugemu slovanskemu narodu. Nikjer se niso tako malo, tako brez sistema zasledovala slovanska vprašanja zadnjih časov, slovansko življenje, slovanska vzajemnost, nego — pri nas. Mi več vemo o francoskih dekadentih, nego o proroku Do-stojevskem ... Pa saj ni treba tako daleč hoditi:	saj	ne poznamo niti naših
bratov na zapadu in vzhodu, Hrvatov in Bolgarov! To ni morda pesimistično naziranje, ampak je — dejstvo... Če bodo Srbi razumeli pomen »Slovanske-ga kluba" in ga podpirali, nam prinese »Slovanski klub" ogromen dobiček, že s tem, da nam bo pomagal, da se seznanimo s tistimi kulturnimi slovanskimi brati, od kterili sc moremo najprej in najhitreje naučiti metod kulturnega dela, čigar važnost je nedvomna. Z globokim prepričanjem trdimo, da nam more danes več koristiti n. pr. češki na-iod v duševnem oziru nego kterikoli drugi narod evropski...“ K tem besedam je dostavil Ad. Černy, urednik Slovatiskeho Prehledu (v Praze, ročnik IV, č. 7, str. 348), odkoder smo te vrstice povzeli, to-le pripombo: „Če bo Slovanski klub v Beogradu tako realno mislil o svojih dolžnostih kakor g. Šaj-kovič v svojem članku, bo klub gotovo postal važen boritelj slovanske misli med srbskim narodom.*' — Ako bi bil Slovanski klub tista leta vplival vsaj malo n. pr. na sedanjega urednika „Srp-ske Zore“, Djordja Čokorilo, bi bilo v naši politiki marsikaj drugače ...
Sedaj smemo. Smemo voditi boj za revizijo ustave brez strahu pred policijo in žandermerijo, ker nam je milostno dovolilo — kaj dovolilo! — celo zapovedalo in izreklo ta boj za nas kot moralno obvezen demokratsko-centrali-stično „Jutro“, ki piše 15. junija v uvodniku (sedaj smo prišli že na uvodno mesto, kar je gotovo lep napredek za — »Jutro !): ..Ustava je pravilno sprejeta, pravi zadnji »Avtonomist11, in je dobila zakonito moč. ki je ni mogoče izpodbijati. S tem dejstvom je treba računati ir. sedaj ne kaže drugega, nego začeti energičen boj za revizijo ustave. — Postavlja to zahtevo kot kardinalno točko
čez noč za nič vredne, ker se socijalno stanje kmetov ni poboljšalo, ampak poslabšalo. Okrog I. 1870. je razočaranje nad moderno upravo doseglo svoj vrhunec in ves svet je zahteval »priprostej-So“ upravo in sodstvo in konservativni list „Vidov dan“ je celo predlagal, da se ukinejo okrožna sodišča. Istočasno so zahtevali reformo šolstva v raktičnej-šem smislu: na gimnazijah naj bi se učili v prvi vrsti živih jezikov in naravoslovja. „NajboIj potrebna je ustanovitev tehnične šole v pravem pomenu besede.11 Prej so pričakovali svoje rešitve od juristov, sedaj pa od tehnikov m naravoslovcev. Na vlado so pritiskali, naj skrbi za povzdigo kmetijstva. .	ustanovili	kmetijsko	družbo,
ki je uživala državno podporo; 1. 1870. so ustanovili poljedelsko-gozdarsko šolo: istega leta so priredili tudi poljedelsko razstavo. V prepričanju, da kmetijstva ni mogoče povzdigniti brez industrije, za katero je pa potreben kapital, so začeli snovati denarne zavode z isto brzino, kakor se prej ustanavljali urade. Tako je nastala I. 1869. »Prva Srbska Banka“, 1. 1870. »Kreditni Zavod11 in kmalu za temi »Prva Beogradska Za-
»avtonomistične11 stranke na skupno borbo, pozdravlja že vnaprej SLS kot voditeljico tega boja. Da ne preostaja strankam, ki so glasovale zoper ustavo nič drugega nego borba za revizijo ustave, to je pač bridka resnica; do take borbe imajo nele prnvieo, marveč pravzaprav celo moralno dolžnost. Toda za tak boj si je treba napraviti nekoliko temeljitejši in dalekosežnejši načrt, nego da se njeni oznanjevalci zatečejo pod okrilje SLS.11 Nov »temeljit in da-lekosežen (bojni) načrt11 za revizijo ustave bo na vsak način napravilo .Jutro11! Mi bomo tudi »Jutrov11 načrt drage volje vzeli hvaležno na znanje.
Svarilo pred »okriljem SLS“. »Jutro11 od 15. t. m. svari avtonomistične stranke pred nevarnim »okriljem SLS“, ker bo to »okrilje14 za nas pogubno. Mi se tega »okrilja11 in »klerikalnega zmaja11 prav nič ne bojimo; vsaj se še »Jutro-vega“ ne!
Kakšna bo bodoča »klerikalna1* politika? »Jutro11 od 15. t. m. piše: »Klerikalna politika tudi zanaprej ne bo drugačna, kvečjemu, da bo njena taktika previdnejša in manj ohola. Kako se bodo o tem sporazumeli, napredni avto-nomisti-posamezniki, je navsezadnje njihova stvar; kajti da bi „Avtonomistovo“ vabilo pripeljalo v trajno zvezo s klerikalci kako slovensko stranko, o tem dvomimo kljub vsemu, kar se je zgodilo. — Na isti način bi mi lahko zapisali: Demokratsko-ceutralistična politika tudi zanaprej ne bo drugačna, kvečjemu da bo njena taktika previdnejša in manj ohola. Kako se bodo o tem sporazumeli napredni avtonomisti-posamez-niki, (ki jih tudi med »liberalci11 ne manjka, op. ur.), je navsezadnje njihova stvar, kajti da bi centraldemokratska vabila pripeljala v trajno zvezo z »Juti ovci11 kako slovensko stranko, o tem dvomimo kljub vsemu, kar se je zgodilo.11
Pameten izrek. Ljenin pravi v eni izmed svojih nublikacij sledeče: »Glede politike in strank velja — s primernimi spremembami — isto kot o posameznem človeku. Pameten ni tisti, ki ne dela napak; takšnih ljudi ni in jih biti ne more. Pameten je tisti, ki ne dela posebnih bistvenih napak in ki jih zna hitro in lahko popraviti.11 — Serviramo z največjo uljudnostjo in prijaznostjo centralističnim socijalistom!
Mila prošnja. Težko je biti sam, silno težko. To ne velja le za posameznega človeka, ampak tudi za stranke. Bridko osamelost občutijo gotovo naši centraldemokrati in zato prosijo za družbo in če mogoče kompanijo (prim. »Jutro11 od 15. t. m.): »Za revizijo ustave je tedaj brezpogojno potrebna koalicija slovenskih, hrvatskih in srbskih strank; vkljub vsemu separatizmu je tedaj treba jugoslovanske politike tudi v tem oziru. In kolikor se da predvideti politična razpoloženja, bo treba hkrati, da se vsaka stranka nekoliko moderira v svojih zahtevah, da se ozira tildi na osUile stranke, ali zdrugimi besedami, da svoj separatizem omili in ga prilagodi skupnim dejanskim možnostim.11 — »Da se ozira na ostale stranke11! Na ka-
jednica11, »Smederevska Banka11 in »Po-žarevačka Banka11.
V	tej dobi se je vrnil v Srbijo Svetozar Markovič. Njegova naloga je bila, da govori ljudem, ki so se že zelo zani-irfali za gospodarska vprašanja, ki so uvideli, da kmet propada, in ki se niso nič več navduševali za birokratski sistem.
*
Skoro tako, kakor je bilo pred okroglo 100 leti, je v notranjosti Srbije še danes. Pudi današnji »zelenaši11, ki imajo svoja središča v Beogradu in v več1 jih mestih v notranjosti Srbije, neusmiljeno odirajo ubogega srbskega kmeta, ki stoji organizatorično še na zelo nizki stopinji razvoja. Oderuštvo in oderuhe indirektno podpira izkvarjeno upravno uradništvo, ki za ljudstvo nima ne smisla in ne srca, ampak gleda v prvi vrsti le na svoje žepe.
Tudi danes bi bil v Srbiji silno potreben novi Markovič. Največ bo pa pomagalo srbskim kmetom složno sodelovanje z njihovimi hrvaškimi in slovenskimi brati.
tere pa? Ali na dvoprocentne, ki spioh ne zaslužijo več imena »stranka11?
Centralistični argumenti. V „Na-preju (Hnakosti)11 od 14. julija t. I. se bojuje neka brihtna glava proti avtonomistom s temle »argumentom11:	»Kako
ločiš krajccr od krajcerja? Po letnicah morda, ampak po vrednosti sta si enaka!" Blagor tem pisarjem, ki plačujejo n. pr. užigalice po krajcerju škatljico, kilo lepe nularice po 16 krajcerjev, eno kilo govedino po 24 krajcerjev, kakor Anodazumal. Mi »avtonomisti11 pa moramo dandanes plačati za eno škatljico ližigalic kar eno krono šestdeset vinarjev ali v pravi jugoslovanski valuti: štirideset para! Za eno kilo moke sedemnajst kron, za en kg govedine pa celo 32 kron. In tako dalje! Ne moremo drugače kot vzklikniti s Prešernom: »Peržgal si, mojster! žark nam nove luči11...
Uboge živali. Kmet A. na Planini je prodal meseca marca 1. 1920. svoje posestvu kmetu B. Sam pa se je hotel preseliti v jeseni 1. 1920. na Koroško. Ravno med zavoženim plebiscitom se je selil z inventarjem vred v Pliberk. Carinarnice so začele delovati v Prevaljah in Dravogradu ter zaplenile kmetu izseljencu 6 konj in vse žito. Med tem časom je iskal urad za odmero pristojbin kmeta A. da iztirja davek na prirastku 4108'05 K. Obrnil se je na carinarnice v Dravogradu in Prevaljah, ker je bilo sigurno, da dobi A. konje in žito nazaj. Selitveno blago je namreč prosto. Res je brl A. oproščen, a sodbo je moralo potrditi še ministrstvo financ v Belgra-du. To potrjevanje pa je trajalo tako dolgo, nad tri mesece, da so 4 konji oo-ginili. Eden 20 let stari šareč je doživel
Ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu je izdelalo novo stanovanjsko naredbo za »prečanske11 kraje, ki stopi .v veljavo s 1. julijem. Nova naredba pri nas . še ni izšla, znane pa so nekatere podrobnosti iz nje, ki bodo gotovo napravile v javnosti mnogo krika.
Glavna točka, ki najbolj globoko posega v sedanje razmere, je povišanje stanovanjskih cen na tri- do štirikratno predvojno višino. S to določbo ne bodo zadovoljni niti hišni posetniki niti najemniki:	najemnikom st bo to zdelo
preveč, gospodarjem pa premalo. Zato gotovo ne bo odveč, če pogledamo stvar še od druge strani.
Pred 15 ali še več leti je vladala na Dunaju silna stanovanjska inizerija. Revnejši ljudje so stanovali nabasani kot slaniki v vlažnih podzemnih kleteh ali pa v tesnih prostorih »cinskosarn1-, kar je imelo za posledico silno razširjanje nalezljivih bolezni, zlasti jetike. Žalostne tedanje stanovanjske razmere so dale povod mnogim odličnim gospodom, da so začeli znanstveno proučevati stanovanjsko vprašanje — spominjamo samo na senzacijotielno delce ' seuč. prof. dr Filipoviča — in pri tej priliki so ti gospodje ugotovili, da sme znašati cena stanovanju za 1 leto eno petino, v najskrajnejšem slučaju eno četi tino letnega dohodka, tako da lahko najemnik vsaj s primerno hrano in obleko nekoliko paralizira zle posledice cvcntuelnega slabega stanovanja.
Kako je danes pri nas? Če bi vzeli to merilo za podlago, bi moral plačati n. pr. uradnik s 60.000 kronami letnega dohodka 12—15 tisoč kron najemnine na leto! Uradnik s 3000 kronami mesečne plače bi moral plačevati 600—800 kron mesečno itd.
To so visoke številke! lake cene bi spravile trenotno marsikakc gospodinjstvo iz ravnotežja, ker so ostale življenske potrebščine tako drage, da jih z ostankom ne bi bilo mogoče kriti.
Sedaj pa nastane vprašanje: Če so te številke previsoke, kaj je treba ukreniti, da ne bodo previsoke? Kaj je treba ukreniti, da bodo mogle biti mogoče še višje in sicer tako visoke, da se bo hiša les obrestovala tako, da bodo ljudje zopet začeli zidati?
Na to vprašanje je mogoč samo er odgovor: Dohodke je treba povišati toliko, da bo mogoče prenesti tudi povišanje stanovanjskih cen do tiste mere, ki je utemeljena v dnevnih cenah! Dokler namreč ne bomo prišli tako daleč, da se bo v hišah investirani kapital
oprostilno sodbo, a njegov izkupiček ni zalegel za krmljenje poginjenih konj, tako je potem moral kmet B. plačati za A. celo svoto 4108.75 K z obrestmi. Uboge živali niso prenesle centralistične uprave in so vzele slovo od življenja.
Poseben ukaz »deželne vlade še za Slovenijo14, kakor bi se morala pravilno imenovati sedaj, poziva občinske za-stope še v Sloveniji, naj prirejajo svečanosti na čast novi ustavi in na sklepajo izjave, v katerih se naj zahvalijo Pašiču in konstituanti za krasno ustavno darilo. Tudi v bivši Avstriji je bilo tako. Pa ni nič pomagalo!
»Novi Zapiski**. Kakor smo že javili, nadaljujejo dosedanji uredniki »Naših Zapiskov11, ki se izpremene pod novimi gospodarji v strankarski list, z revijo »Novi Zapiski11, ki bodo na zunaj in na znotraj točno nadaljevanje dosedanjih »Naših Zapiskov11. V to svrho sc je osnoval poseben konzorcij, ki prevzame izdajanje Revija izide 15. septembra, kot 8 in 9. številka in bo nadaljevala s članki, prekinjenimi v 6. in 7. številki »Naših Zapiskov11. Tako je omogočeno vsem naročnikom dosedanjih ,Naših Zapiskov11, da kompleitrajo letnik.
Nova knjiga o jetiki. Slovenski špeci-jalist za pljučne bolezni dr. Pečnik nam podaja v svoji knjigi „J etik a“ kratko jeder-nato sliko o jetiki, kako nastane in kako se dandanes zdravi. Vsebina te knjige je bogata kljub temu, da ima le 48 strani; vsakdo bo našel mnogo podučnega v nji. Knjiga je izšla v založbi knjigarne Goričar & Leskovšek v Celju, dobi se pa tudi v vseh drugih knjigarnah v Jugoslaviji. Cena izvodu je 8 K, s poštnino 8:80 K. Denar se pošlje naprej.
obrestoval vsaj toliko, kolikor v drugih solidnih podjetjih, toliko časa nihče zidal ne bo!
Stanovanjskega vprašanja drugi de!, namreč zagotovitev zadostnega števila stanovanj, se da rešiti samo z zidanjem. Predpogoj zidanja je pa zagotovitev primernega obrestovanja v hiše vloženega kapitala — drugače ne gre, pa naj obračamo stvar kakor jo hočemo. To je bridka in grenka resnica za vsakega, ki mora plačevati, ampak enkrat jo je treba konštatirati in izvajati posledice.
Vrnimo se k naši riovi stanovanjski naredbi. Ta predvideva, kakor rečeno, tri- do štirikratno zvišanje stanovanjskih cen. To povišanje očividno še zda-!eka ni takšno, da bi moglo dati komu 'mpulz za zidanje hiše. Zato smatramo, da je to povišanje samo prehodnega značaja in da 'bodo temu povišanju sledila v doglednem času še mnogo občut-nejša in sicer ne samo v novih hišah, kjer gospodar že itak lahko svobodno diktira stanovanjske cene, ampak tudi v starih, ker bo postal sedanji položaj »starih11 hišnih posestnikov sčasoma nevzdržen iz tehničnih in — fiskalnih ozirov.
Kakor vse kaže, se bo stvar razvijala v gori označenem praven. Kaj bo posledica tega?
Prva posledica bo silno povišanje dohodkov uradnikom in delavcem, ker drugače novih cen ne bodo mogli plačevati. Odtod bo sledilo znatno povišanje davkov in povišanje cen blagu, ki bo šlo tako daleč, kolikor bo to dopuščala — svetovna konkurenca!
Jako dvomljivo je, če se bomo mogli tej poti izogniti. Če bi zidala n. pr. dižava. bo tudi ona morala vložiti v stavbe denar, ki ga bo treba obrestovati, rnagari z davčnim denarjem. Če zidajo’ banke, zahtevajo tudi obresti, ravnotako kakor privatniki ali pa stavbinske zadruge. Edina olajšava, ki si jo moremo misliti, leži v dolgoletnih kreditih, toda tudi te bo treba poravnavati, kar zopet velja denar.
Pot, ki smo jo ravnokar opisali, je edina, ki vodi do rešitve tega važnega vprašanja. Zato pa smatramo, da je vse kar določajo različne stanovanjske na-rodbe, le pljunek v vodo, ki ne more prinesti trajne in prave pomoči.
Stanovanjske naredbe so produkt vojnega časa. Avstrija je hotela in tudi morala varovati kurz svoje krone in varovati najemnike pred gospodarji iz lahko umljivih političnih razlogov. Pri
Gospodarstvo.
Stanovanjsko vprašanje.
nas pa teh razlogov danes 111 več. Pri nas se uveljavljajo zopet trdi zakoni gospodarskega življenja, katerih ne more prcvreči nobena zakonodaja. Kar ena ali druga stvar velja, toliko je treba plačati in če imamo tnato vreden denar, ga mora biti toliko več. Preko tega lakta ne moremo. Zato je najpametnejše če se polagoma sprijaznimo tudi z neprijetnimi resnicami in polagoma pripravimo vse, kar je potrebno, da pridemo kolikor mogoče hitro do konca, t. j. do tistega viška v cenah, kjer ga začne omejevati svetovna konkurenca.
Šele potem bomo imeli možnost, da bomo lahko razpravljali o razmerju med izdatki za stanovanja in za druge potrebščine.
Državni proračun. Za bodoče proračunsko leto je izšel državni proračun, iz katerega posnemamo: Redni in izredni izdatki znašajo skupaj 2 milijardi 757,393.481 din. in 4,947.250 kron, a redni in izredni dohodki skupaj 1.954,456.469 din. in 7 milijard 718,885.319 kron. Ker sc dohodki in stroški izraženi v kronah, nanašajo na „prečanske“ kraje, kjer je še računanje s kronami v navadi, je razvidno natanko iz suhih številk, koliko so prečanski kraji aktivni in kdo vzdržuje celo državo, ker je iz dinarskih številk ravno tako razvidno, da je dinarsko območje silno pasivno. V dinarjih znašajo skupni izdatki 3.994,356.543:50, a ,skupni dohodki 3.884,177.798:75: predvideni primanjkljaj torej 110,178.774 dinarjev 75 para ali 440,714.979 kron. Občni izdatki znašajo 6.757,425.533:96 kron, od katerih bi znašal razmerni delež Slovenije 482 milijonov 673.252:36 kron (eno devetino prebivalstva države). Občni dohodki znašajo 4 milijarde 91,204.000:15 kron, od katerih bi torej znašal razmerni delež Slovenije 292,228.857:15 kron. Spe-cijelni izdatki Slovenije znašajo 901 milijon 796.302 kron, a specijelni dohodoki Slovenije 1,304.565 kron. Skupni izdatki Slovenije znašajo 1.384,469.554:36 kron, a skupni dohodki 1.597,074'.422:15 kron. Slovenija izkazuje torej glasom državnega proračuna za leto 1929./21. prebitek od 212,604.867:79 kron! Kot zanimivost državnega proračuna navajamo, da se nahaja med izdatki svota 13 milijonov 309.779 kron, a med dohodki svota 20,792.000 kron za rudnik v Idriji, iz česar se da sklepati, da se pred ra-pallsko pogodbo našim državnikom ni niti sanjalo, da bomo morali odstoolti Idrijo Italiji. V naših številkah o izdatkih in dohodkih Slovenije smo ti dve svoti izločili. Iz navedenega izhaja, da Slovenija plačuje razmerno največ davka ter se je v stanu izdržavati sama.
Dr. fllojzij Rakun
vljudno naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Sevnice v Celje, Aleksandrova ulica št. 4, poprej Kolodvorska ul. št. 4.
PAVLIHA.
Zlati časi se zdaj obetajo volivcem!
Pavliha predlaga za bodoče volitve sledečo volivno reformo, po kateri utegnejo naši centraldemokrati dobiti vendarle še kakšen mandat: Volivna pravica se ravna in deli po kilah. Volivec, ki ima n. pr. le 50 kg telesne teže ima en san glas, volivec, ki ima 50 —100 kg teže dva glasova, volivec, ki bi imel od 100 do 150 kg teže tri glasove itd. Procedura pa bodi sledeča: Volitve se razpišejo eno celo leto pred glasovanjem. Ko pride dan volitve, se vsak volivec pred volivno komisijo stehta, da se po njegovi teži ugotovi, koliko glasov mu
gre. Ker je med razpisom volitev in glasovanjem čas enega celega leta, imajo stranke, čas in priliko, da pristaše svoje stranke podpirajo kar najbolj z jedačami... Čim debelejši bodo, temveč glasov bo imela stranka ...
Priporočamo ta predlog povsem lesno ..državotvornim" centraldemo-kratkom v uvaževanje pri izdelavi novega volilnega reda za „redni“ parlament! Prilika je tu, toraj...
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
POSLAN O.*)
Gosp. Zvonimiru Bernotu
socijalno demokratičnemu poslancu in centralnemu tajniku JSDS
v Ljubljani.
Vaša „Protiizjava“, priobčena v 2S. štev. ..Ljudskega glasa" vsebuje zavedne laži. Jaz se ne razgovarjam z ljudmi Vaših moralnih kvalitet; kvečjemu še pred sodiščem.
V Ljubljani, 16. julija 4921. ______________________________ F.	E.
*) Za vsebino »Poslanega" odgovarja uredništvo samo po zakonu.
Jmfjoslovar&slcl S&reditni zavod
Marijin trg S tVollovu ulica 1 —
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanov, septembra 1919.
Prometa v lanskem letu nad 128,000.000 kron
Podružnica V Murski Soboti In DoJjnjl Lendavi.
čistih brez odbitka
4
i| o 2
o
rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom.
TISKARSKI IH LIT0GRAFICNI ZAVOD
se priporoča za naročbo vseh tiskarskih in Iitografičnih tiskovin, ki jih izvršuje po konkurenčnih cenah. Podjetje je nanovo prenovljeno in opremljeno z najmodernejšimi stroji. Izvršuje vsa dela hitro in solidno	od priproste do najfinejše izpeljave.
rBLfiŠliKOflsS lili LJUBLJANA, BREG 12
Vplačana dsln. glavnica K 30,000.000 -.
SLOVENSKA BANKO
UUBL3BHB, Krekov trg 10, nasproti »Mestnega doma1
Telefon št. S67. Cel račun št. IZ ZOS
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem račnnu.
Ima posebni amerikanski oddelek in prvo-vrstne zveze z inozemskimi bankami.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
J
qjS
55*"
Gospodarska zveza, centrala za skupni nakup in prodajo
rejjistrovana zadruga z omejeno zavezo
v Ljubljani, Dunajska cesta štev- 29
oddaja kisovo kislino garantirano 80 % v franko balonih po 60 kg po najnižji ceni. lstotako kupuje po najvišji ceni dobro ohranjene
balone po kg 25.
| Kapital: H ZO,000.000 | SL09EN8R8 ESHOIBFTHB BBNK9 RezeruE nFrog H 6,000.000
interesna skupnost s Hrvatsko r. ...	ulSn*.	1	l*wriuje	vse bančne tranaak-
Eskomptno banko in Srbsko JjJUulJflllgl, uBlBilDUPIjOlu lllluU Sl. I.	ci*e	"»jkulantneje
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana | Dunajska cesta št. 38/8.
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sombor, Split. Ekspozitura: Bled. -- Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devine, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
t ,