SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Družbenogospodarski procesi, spremembe gospo-darskega položaja naših delovnih Ijudi in socialne struk-ture prebivaktva nasphh, razvoj znanosti in avtomati-zacije itn. - vse to pogojuje tudi položaj kulture v da-našnjem življenju. /n nasprotno: razvoj vseh zvrsti kulture in umetnosti, pa posebej radia, televizije, gramofonske in magnetofonske industrije itn. zopet vpliva na oblikovanje okusa in odnosa do kulture nasploh ter po svoje sodeluje tudi pri oblikovanju miselnosti in dejavnosti Ijudi. Gre za dvoje nasprotij: na eni strani za poln razmah kulturnih institucij in poklicnih delavcev v njih, na drugipa za nuj-nost, da ob njih rastejo vedno nove vrednote tudi v sle-hernem posamezniku, saj domala v vsakem od nas obstaja občečlaveška težnja tudi po čim neposrednejšem doje-manju lepega, pa vedno bolj tudi težnja za sodelovanjem v procesu spreminjanja tega.
Slovenski kultumi praznik je v izhodišču Prešernov praznik. Ob njem se spomnimo najprej Prešernovega de-leža pri razvoju slovenske umetniške, kultume in družbe-nopolitične miselnosti in ustvarjalnosti A prav zato, ker je temu tako, ne moremo mimo naslednje ugotovitve: Prešeren je ustvarjal v svojem času in izhajal iz njega, pa zajemal iz svoje enkratne osebnosti, ki vedno znova nje-gov čas prerašča v sedanjost. Ta sedanjost pa so tudi vse napredni in revotucionarni duhovi generacij po Prešernu z najraztičnejših ustvarjalnih področij. In kaj je ustvarjal-nost, kajgbbina čbveškosti pri tem?!
Človek je ustvarjabio bitje, saj njegov duh neprestano išče nova priznanja, gradeč na dobrih tradicijah prejšnjih dob. Ustvarjalnost pa je delovna kategorija. Torej je delo čbveška vrednota, ki jo moramo samo naprej negovati, čimbolj ga počfovečiti. . .
Boj za počlovečenje dela pa niti ni bil niti še zdaj ni lahak. Skoraj besedno igračkanje je še pred slabimi pet-desetimi leti na prvi pogled izzvenela Kosovelova misel: Prišel bo čas, ko človek ne bo več delalzato. da biživel, ampak bo živel zato, da bo delal! Danes vemo, da je bil Kosovel v svojem čbveškem bistvu prav tak vernik v člo-vekovo ustvarjalno moč kot Prešeren. Samo izrazil nam je to tako, da je povezal smisel življenja z ustvarjalnim de-lom in to neposredno naslovil na vse delovne Ijudi. Je to tudi kultura? Najbrž!
Zato ni slučaj, da sije slovenski narod leta 1944 izbral Prešernov dan za svoj kulturni praznik. Prešernova vera v človeka, sproščenega vseh spon in z očmi, uprtimi v boljše, lepše, plemenitejše živtjenje na svetu je tudi vera v tistega čbveka, za katerega lahko trdimo, da je sedaj na pohodu: človeka, ki živi zato, da dela - ustvarja.
Govoriti o kulturi pomeni torej vedeti za vrednote ustvarjalnega počlovečenega dela današnjega in še bolj jutrišnjega dne. Ne z velimi črkami napisanega, marveč vsakodnevno doživetega dela tistega človeka, čigar ustvar-jalni nemirni duh kleše iz ure v uro tako rekoč na vsakem delovnem mestu nove in nove stopnice v granit človeške kulture.
Da, človeške, to je tudi naše, slovenske kulture. In zato je prav, da se vsako leto na dan obletnice Prešemove smrti spomnimo simboličnega rojstva slovemkega kultur-nega praznika, praznika delovnega človeka.
AM