STAVKA V PREMOGOVNIKU OJSTRO LETA 1883
DUSAN KERMAVNER
Ko je Melhior Cobal v pregledu »Zgodovi-
ne rudarske organizacije« leta 1914 v »Naših
zapiskili« (str. 250) menil, da je bil leta 1883
v premogovniku na Ojstrem pri Hrastniku
»prvi štrajk na Slovenskem«, je imel pred
očmi le zasavske rudarje; v njihovem spomi-
nu, iz katerega je Cobal črpal vse informaci-
je, ni bilo nobene druge ustavitve dela v za-
savskem premogovnem revirju pred ojstrško
stavko.
Ce bi hoteli prodreti nazaj do »prve stavke
na Slovenskem«, bi morali seči prek nekih
stavk obrtniških delavcev — mizarjev, kroja-
čev idr. — v Mariboru in v Ljubljani (nema-
ra tudi še v katerem drugem mestu) v letih
1870—1872 do velike stavke leta 1869 v tr-
žaških ladjedelnicah in v drugih večjih tr-
žaških podjetjih.
Cobal je vedel povedati, da je v zasavskih
premogovnikih sicer tudi že prej »večkrat
prišlo do izbruhov nezadovoljnosti, kadar se
je delavcem diktirala velika globa ali se jim
je odtrgalo na akordu«, toda ob takšnih pri-
merih so delavci le s protestom odpovedova-
li delo, ko pa »so imeli... delavsko knjigo v
žepu in denar odštet«, so si baje nekateri
privoščili, da »so aa odhodnico oklofutali
svojega predstojnika in mučitelja, celo rav-
natelja«. Zato da so ravnatelji »obešali ob
pisalnih mizah pasje biče, v miznicah pa ime-
li pripravljene samokrese«. Bržčas takšnih
»klofut« ni padlo dosti, nemara je ljudski
glas en sam primer tako posplošil.
Skoraj pol stoletja za Cobalom je Janko
Orožen iz arhivov zasavskih premogovnikov
izkopal podatke o — »prvi stavki v Trbov-
ljah že leta 1876«, ki »so jo izvedle ženske.. .
na dnevnem kopu«; ko so jih prišli mirit
ravnatelj, inšpektor in šihtni mojster, so jih
napadle in se niso prej poprijele dela, dokler
jim niso vrnili neke od zaslužka odtrgane
krajcarje. Iz opisa bi lahko razbrali, da vse
to ni trajalo več ko en sam dan, tako da bi
komaj mogli govoriti o pravi stavki. Tudi
prav tam — v Orožnovi »Zgodovini Trbo-
velj, Hrastnika in Dola« I — omenjen »upor
delavcev na nekem dnevnem kopu v marcu
1877«, ko so orožniki zaprli dva upornika,
ni označen za daljšo prekinitev dela.
Spričo teh okoliščin še zmeraj kaže, da
ostanemo pri ojstrški stavki kot prvi stavki
zasavskih rudarjev. Po Cobalu naj bi bila
trajala tri dni in naj bi jo bila »zatrla poli-
tična oblast... s 30 orožniki«, ki »so odgnali
celo tolpo (!) delavcev kakor roparje v za-
por«, nakar so nekatere med temi sodniki
»kaznovali na več mesecev zapora«.
Sele Orožen (n. d., str. 364-5 in 503-4) je
navedel začetni datum stavke — 3. avgust
1883 — znižal število orožnikov na 16 in pri-
vedel na prizorišče dne 9. avgusta še četo
vojaštva iz Ljubljane; konec stavke »se je
okrog 200 delavcev vrnilo na delo, okrog sto
pa so jih odpustili«, devet med njimi obso-
dili na zaporne kazni v skupni izmeri 158
dni (vsi ti podatki so iz šolske kronike hrast-
niškega učitelja Karla Valentiniča). Orožen
je vedel, da je Trboveljska premogokopna
družba prevzela ojstrški premogovnik šele
leta 1885 in je zato opustil Cobalovo zmotno
povezavo ojstrške stavke s tem prevzemom.
Pod vtisom Cobalove sugestivne pripovedi,
kako da se je ojstrškim knapom »precej
bolje godilo kot na sosednih rudnikih v Tr-
bovljah in Hrastniku«, ki jih je vse zbrala v
svojih rokah omenjena družba, in da je do
stavke prišlo, ko je le-ta na Ojstrem »vpe-
ljala ravno iste razmere kakor na svojih rud-
nikih«, sem na nekem mestu — v Zgodo-
vinskem arhivu KPJ, tom V, 1951 (str. 417,
opomba pod črto) — podvomil o Cobalovi
letnici za ojstrško stavko in menil, da »bo
treba njen pravi datum šele ugotoviti«. Let-
nica 1883 pa se je izkazala za pravo, le sli-
ka o poteku stavke je ostala tudi še po po-
datkih šolske kronike jako medla.
Boljšo sliko o stavki je mogoče sestaviti
na temelju poročil celovškega rudarskega
glavarstva pristojnemu — namreč kmetij-
skemu — ministrstvu na Dunaju, ki sem jih
pred leti izpisal v tamkajšnjem upravnem ar-
hivu in ki jih tu v izvlečkih objavljam ob de-
vetdesetletnici ojstrške stavke; hkrati pa pri-
dejo prav tudi poročila o njej v slovenskih
listih.
Dne 3. avgusta je prenehalo z delom 280
ojstrških knapov, ker so dne 1. avgusta od-
pravili izplačevanje zaslužka po kubičnih
metrih izkopanega premoga in' uvedli novo
mero po številu napolnjenih vozičkov (Hun-
de-Geding), kakršna je v vsem zasavskem
revirju že veljala. Rudarji spremembe niso
hoteli sprejeti, povrhu pa so še zahtevali, naj
se odpravi nedeljsko delo in dvakratno pre-
števanje z izklicevanjem imen pred odhodom
v jamo in po vrnitvi iz nje: končno so bili
nekaj zaskrbljeni v zvezi z zadnjimi vplačili
v bratovsko skladnico. Predstavnik celjskega
revimega rudniškega urada, od katerega je
izviralo poročilo, je pričakoval, da se bo spor
naslednji dan poravnal in da bo stavke ko-
nec. Tega dne — 4. avgusta — je ravnatelj
premogovnika oznanil stavkajočim, da je pri-
pravljen upoštevati njihove prošnje, in jih je
pozval, naj gredo takoj na delo, ko je odpa-
166
del vzrok stavkanja. Toda to oznanilo ni na-
pravilo pričakovanega vtisa na stavkajoče, ki
so »soglasno, sicer zelo mirno, vendar naj-
odločneje izjavili«, da ne bodo začeli delati,
dokler bo Rupprecht direktor in dokler ne
pride lastnik Sarg z Dunaja, s katerim da se
hočejo pogovoriti. Zapretilo je, da se bo stav-
ka zavlekla in da bodo rovi ogroženi, ker bi
še več dni ne obnavljali opornikov v njih
(Zimmerung). Oba predstavnika oblasti iz
Celja — revirnega rudniškega urada in
okrajnega glavarstva — sta brž pregovorila
direktorja Rupprechta, da je do prihoda last-
nika z Dunaja prepustil vodstvo obrata šiht-
nemu mojstru Jarolimeku. Ko sta o tem ob-
vestila stavkajoče, so se z odobravanjem po-
kazali pripravljene, da gredo na delo; takoj
so prebrali njihova imena in po opravljeni
molitvi so šli v rove.
Tako je bila začetna prekinitev dela že dru-
gi dan pretrgana, toda po dveh dneh so oj-
strški knapi — nemara zaradi tega, ker Sar-
ga z Dunaja ni bilo — znova ustavili delo in
kar »hrupno zahtevali, naj se jim razdeli
premoženje bratovske skladnice in ugodi nji-
hovi zahtevi glede zaslužka«. Za predstavni-
ke oblasti je bilo oboje nesprejemljivo in se
zato niso dalje pogajali s stavkajočimi, kate-
rim so oznanili — vsekakor s soglasjem
lastnika Sarga —, da jim bodo 10. avgusta
ob šestih zjutraj izplačali dolgovani jim za-
služek.
Dan pred tem izplačilnim jutrom sta izšli v
dveh slovenskih listih notici, ki jih je naj-
bolje navesti na tem mestu prikaza. Maribor-
ski »Slovenski gospodar« je sporočil: »Rud-
narji na O j strem bodo vsi odpuščeni, ker so
delo ustavili, tudi uradniki razven direktor-
ja. Delavce dobijo takoj od hrastniškega in
trboveljskega direktorja. Na Ojstro je prišlo
12 žandarjev. Do 7. t. m. se ni zgodil noben
nered, le delati nočejo pod tako neugodnimi
pogodi.« Ljubljanski »Slovenski Narod« pa
je pisal: »V Ojstrem pri Hrastniku nastali so
nemiri mej tamošnjimi rudokopi. Danes po-
poldne odposlale so se tri kompanije doma-
čega 17. pešpolka (iz Ljubljane) tja, da na-
pravijo red. Rudnik v Ojstrem je lastnina
nekega C. A. Sarga na Dunaji. Prijatelje na-
šega lista prosimo o tej zadevi poročil.«
Iz poročil ministrstvu izhaja, da so se ob-
lastva odločila za varnostne ukrepe, ker so
presodila, da »glede na vznemirjenost delav-
cev niso izključeni nemiri večjega obsega,
ker se k stavkajočim nagibajo delavci iz
bližnjih premogovnikov v Trbovljah in
Hrastniku«, in ker »bi utegnili ojstrški kna-
pi tudi potem, ko bi jih izplačali in odpusti-
li, z nadaljnjo zasedbo rudnika izsiljevati iz-
polnitev svojih zahtev«. Zato je okrajno gla-
varstvo zaprosilo poveljstvo IH. armadnega
korpusa v Gradcu, naj pošlje na Ojstro naj-
manj 150 mož, da bo mogoče »odvrniti mo-
rebitna upiranja delavcev orožništvu, ki je
sicer okrepljeno na 13 mož, a je očitno pre-
šibko«. Vojaško poveljstvo je zaprosilu ugo-
dilo in odredilo, da se odpravi iz Ljubljane
150 mož tako, da bodo na kraju izplačila
pred šesto uro zjutraj.
Informacija v »Slovenskem Narodu« z dne
10. avgusta je povedala: »Na Ojstrem pri
Hrastniku so rudokopi že pred par dnevi na-
pravili ,štrajk', ker jim je novi ravnatelj
mezdo tako znižal, da ni moč živeti. Dne 7.
t. m. ni bilo še nikakega nereda, pozneje pa
se je moralo že kaj obrniti na gorje, ker 12
tja poslanih žandarjev ni zadostovalo, tem-
več so poslali še po oddelek lovcev v Celje
in po ,kuhnovce'* v Ljubljano.« O celjskih
»lovcih« pa v nobenem drugem poročilu ni
sledu. Naslednji dan je tudi »Slovenec«, ki
še ni bil dnevnik, kratko sporočil: »Nemiri
nastali so, kakor slišimo, med delavci v rud-
niku v Hrastniku, moralo je podati se tje ve-
če število vojakov mir delat. Natančnejšega
poročila o tem še nimamo.«
V naslednji številki — z dne 13. avgusta —
pa je »Slovenec« prinesel »nekoliko obširnej-
še« poročilo iz Zidanega mosta: »Ustava dela
v Ojstrem se je pričela pred šestimi tedni
(! = dnevi), ker so delavci terjali večo mez-
do in zaradi oskrbovanja brateme zaloge.
Komisar c. kr. okrajnega glavarstva v Celju
je hotel pomiriti — pa brez uspeha; žandarji
iz Celja, Laškega trga in Zidanega mosta de-
lavcem niso bili več kos. Ker so delavci žu-
gali tudi vodji, prišli ste iz Ljubljane dve
kompaniji vojakov. Ti so prijeli 10 kolovodij
in jih odpeljali v Celje k okrožni sodniji, 40
razsajalcev so odpustili, drugi so začeli dela-
ti.. Vsa druga poročila o mrtvih in ranjenih
so torej izmišljena.« Nekoliko bolj živo sliko
o tem zadnjem dejanju najdemo v tri dni
pozneje — dne 16. avgusta — izšli številki
»Slovenskega gospodarja«: »V Ojstrem je 10.
t. m. bil plačilni den in odpust rudarjev. Pri-
peljala se je zaradi tega cela kompanija vo-
jakov iz Ljubljane in tudi 16 žandarjev je
bilo navzočih. Vsem rudarjem je obljubil po-
sestnik rudokopa g. Sarg, ako na delo ide-
jo, poprejšnje dobre pogoje, toda rudarji so
terjali vrh tega še odpust ravnatelja, v kar
pa Sarg ni privolil, in tako je rajši rudarje
odpustil. Enajst so jih vklenoli in zaprli, 50
takoj odpustili, vsi dmigi so delo zopet na-
stopili.«
Po uradnem poročilu so se vsi drugi ra-
zen 25 izjavili pripravljene z delom spet za-
* »Kuhovci« so se — po generalu in vojnem
ministru Kuhnu — imenovali okrajšano vojaki
kranjskega pešpolka št. 17, ki je bil do devet-
desetih let v Ljubljani, potem pa v Celovcu (ne
drži torej, da bi bili »kuhnovci po poreklu iz
Zgornje Štajerske«, kakor piše Orožen v ome-
njeni knjigi na str. 503).
167
četi, ko sta jih pred izplačilom ob šestih
zjutraj ob navzočnosti žandarjev in vojakov
predstavnik revimega rudniškega urada in
zastopnik okrajnega glavarstva k temu po-
zvala. Obračune pa je vendarle dobilo sku-
paj 45 stavkajočih, namreč poleg tistih 25,
ki niso hoteli več na delo, tudi 20 med tisti-
mi, ki so hoteli iti na delo, a so jih označili
za uporne. Devet med temi 45 so odpeljali v
sodne zapore, drugim 36 pa so zabičili, naj se
do štirih popoldne poberejo iz rudnika (brž-
čas iz kraja). Predstavnik revimega rudni-
škega urada je izrazil »upanje, da bosta zdaj
ne samo v ojstrškem premogovniku vladala
mir in red, ampak da bo izid stavke ugodno
vplival tudi na delavce sosednih rudnikov«.
Druga prekinitev dela je potemtakem tra-
jala štiri dni — od 6. do 9. avgusta — 10.
avgusta zjutraj je bila stavka zatrta.
Po informacijah iz Hrastnika »Slovenske-
mu Narodu« je bil ojstrški premogovnik teh-
niško zavozil nesposobni direktor Ihne z na-
mestnikom, ki si ga je izbral in »ki niti sekač
(hauer) ni bil«. Rudnik je ostal pasiven tu-
di pod dvema Ihnejevima naslednikoma,
tretji — Rupprecht — pa je, da bi jo izvozil,
»določil premogokopom na pogodbo (geding)
tako nizko plačilo, da so takoj izprevideli, da
v tacih spridenih in vročih jamah po tej p>o-
godbi ne zaslužijo toliko, da bi sebe in
svoje družine preživeli«. Zato so ustavili de-
lo, kar naj bi bil »opomin... gospodom...
naj bi kaj storili za zboljšanje prežalostnega
stanja rudokopov«. Dopisnik je povprašal:
»Ali ni mar dovolj žalostno, da mora rudo-
kop delati v delavnik in praznik, v nekate-
rih krajih še v nedeljo, celo 18 ur na dan in
v jamah in rovih, v katerih je cesto do 38°
Reaumurja toplote, v spridenem, vedno z di-
namitnim dimom pomešanem zraku, a napo-
sled vidi, da pri tem svojem trpljenju ne
zasluži toliko, da bi sebe, ženo in otroke gla-
du obvaroval?« Namesto odgovora je pribil:
»Skrajni čas je, da se kaj stori, kajti rudo-
kopi trpe več nego črna živina.« Kar se do-
godkov rta Ojstrem tiče, »ni bilo nobenega
izgreda, ampak le navaden ,strajk'. Devet so
jih odpeljali v Celje, drugi poprijeli so se ve-
činoma zopet dela in trpljenja.«
Slika ojstrške stavke je s tem končnim po-
ročilom v »Slovenskem Narodu« z dne 14.
avgusta, ki se je postavilo na stran trpečih
»rudokopov«, zaokrožena. Le posredno je s
stavko v zvezi odkritje poneverbe 1600 gld
iz blagajne premogovnika in 112 gld iz bla-
gajne bratovske skladnice, za kar so prav ta-
krat odpuščenega šihtnega mojstra Jaroli-
meka obsodili (po omenjeni šolski kroniki na
štiri mesece zapora). Dodatno lahko omenim,
da je prišlo jeseni 1883 do incidenta med ne-
kimi ojstrškimi knapi in novim šihtnim moj-
strom I. Fritzem, pomladi 1884 pa so spet —
menda dvakrat — ustavili delo in je mo-
rala spet žandarmerija poseči vmes (po ome-
njeni šolski kroniki in po kratkih poročilih v
»Slovenskem Narodu« in »Slovenskem go-
spodarju«, medtem ko so popolnejši podatki
še zakopani v arhivih).
168