UDK 808.63 + 808.62/63(091)-3
Metka Furlan
ZRC S AZU, Ljubljana
K NASTANKU SLN. LÂGLJE 'LAŽE' IN SH. LÄGLJI 'LAŽJI'
Sin. nar. Idglje in sh. nar. la g!j i se izvaja iz primernikov *lbgv'eje in *lbgv'hjb k pridevniku *lbg'bk'h 'lahek'.
Slov. dial. Idglje und serbokroat. dial, taglji werden als komparativische Formen *lbgv'eje und *lbgv'bjb zum Adjektiv *Ibg-bk-b 'leicht' erklärt.
Pleteršnikov slovensko-nemški slovar za slovenski vzhod navaja poprislovljeno primerniško obliko srednjega spola lâglje 'laže'1. Isto tvorbo omenja Rigler za Novokračine: lâglje 'isto'2. Zasledimo jo tudi v Kastelec-Vorenčevem slovarju z začetka 18. stoletja: tem lagle 'facilius, tem lafhei', nadalje motivirana se ohranja tudi v Pohlinovem slovarju: laglej 'leichter, facilius'. Slednja oblika spada med t.i. podvojene primerniške oblike3, prim. sin. Ijubljiši (Trubar, Dalmatin)4 < *l'ub'-čjbšbjb iz primerniške osnove v *l'ub'hjb (im. ed. m. sp. dol. obl.) k pridevniku *iub~b 'dilectus, amicus, carus'; sh. nar. bržiji 'hitrejši' (Ozalj)5 < *bi>rz-ëjbjb '\z primerniške osnove v *b -bržbjb k pridevniku *bi,rz т> 'hiter' itd. V določni obliki se sin. primerniška osnova *laglj- kot podvojeni primernik ohranja v lagleji, kar Miklošič omenja za kranjsko področje6.
Kolikor mi je znano, lahko isto primerniško osnovo zasledimo le še v srbohrvaščini. Po podatkih iz akademijskega Rječnika je oblika làglji 'lažji' znana pri večini čakavcev in pri severozahodnih štokavcih, njen najstarejši zapis pa je znan iz Maruliča7. Poprislovljeno obliko srednjega spola v določni obliki lagljč isti vir omenja za 16. stoletje, ko je brez suprasegmentnih fonemov zabeležena v knjigi Naručnik plebanušev (Senj), navajata pa jo tudi Stulić in Vuk. Slednji dodaja, da se oblika govori na Hrvaškem8.
Omembe vredna se je zdela sin. oblika lâglje že Miklošiču, ki jo je v svoji primerjalni slovnici za razliko od sin. lâtje spoznal za »anorgansko«, v istem delu, kjer navaja tudi sh. duglji 'daljši', pa je opozoril, da so te oblike povzele -Ij- po takih, kot je npr. sh. grüblji 'bolj grob'4. Isto mnenje sta v svojih slovnicah ponovila
1	PI e t e r š n i k, Slovensko-nemški slovar 1, 495.
2	R i gl e r, Južnonotranjski govori, 1963,49.
3	Izraz povzemam po R a movä u. Morfologija slovenskega jezika, 1952, 107, ki govori o podvojenih primernikih: izraz hoče označiti, da vsebuje oblika dve nesočasno pridani primerniški priponi, ki z zgodovinskega vidika nista nujno sorodni. Težak, Hrvatski dijalektološki zbornik (=HDZb) V (1981), 274. uporablja za naplaščanje primerniških pripon zvezo reduplikacija komparativnih morfemov.
4	Obliko navajam po Ramovšu, n. m.
5	Težak, n. m.
6	Miklošič, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen (= VGr.) II/2, 323.
7	Rjcčnik hrvatskoga ili srpskoga jezika (= ARj.) V, 879.
« ARj. V, 881.
« Miklošič, n. m.
Maretič10 in Belič11, pojavlja pa se tudi pri kasnejših avtorjih12, ki tako kot Miklošič, Maretić in Belič prepričljivega vzroka za prevzem tega obrazila kot tudi postopka njihovega nastanka ne navajajo.
Miklošičevo oznako »anorgansko« bi ustrezno z današnjim izrazjem lahko prevedli z »analogno«. Ta namreč noče povedati, da oblika lâglje nima svoje zgodovine, ampak da spada med t.i. nezgodovinske oblike, ki jih v primerjavi z zgodovinskimi, npr. sh. grublji, lahko tako označimo zato, ker njihovega sinhronega fonemskega inventarja ob zgodovinsko-primerjalni razlagi ne moremo pojasniti z zgodovinsko pogojenim glasovnim razvojem in so zato na določeni jezikovni stopnji morale nastati na podlagi obstoječega vzorca v jeziku. Temeljna razlika med zgodovinskimi in nezgodovinskimi oz. analognimi oblikami je namreč v tem, da je pri prvih njihov sinhroni fonemski inventar posledica zgodovinskega glasovnega razvoja znotraj oblik samih, pri drugih pa posledica vplivov izven njih. Nastajanje nezgodovinskih oz. analognih oblik spada med preverljive jezikovne poteke, zato sta vzrok kot tudi postopek njihovega nastanka lahko kontroli dostopna. Tako je na primer znano, da je lat. analogna oblika honor proti zgodovinski honorem zaradi stalne težnje po poenostavljanju paradigem svoj -r povzela po stranskosklonskih oblikah sklanjatvenega vzorca, kjer je -r- med samoglasniki po pravilnem fonetičnem razvoju nastal iz prvotnega *-s-, vznik take oblike pa je bil v tem jezikovnem sistemu podprt z že obstoječim vzorcem tipa örätor : örätörem, kjer je -r v imenovalniku tako kot v stranskosklonskih oblikah zgodovinski.
Oznaka »anorgansko« oz. »analogno« oz. »nezgodovinsko« je v jezikoslovju pogosto sredstvo, s katerim se v zgodovinsko-primerjalno obravnavo jezika usmerjen avtor lahko izogne nadaljnjemu poglobljenemu iskanju nastanka posameznih jezikovnih pojavov. Golo označevanje kot tudi ne dovolj utemeljeno označevanje pa tudi v jezikoslovju ne more koristiti. Pa ne le zato, ker ne ustreza razlagalnemu smotru znanosti, ampak tudi zato, ker lahko neutemeljevalna »razlaga« oz. vera v tako neutemeljevalno »razlago« celo zavira vpogled v jezikovni pojav, ki ga tako etiketirane oblike dejansko odražajo. Tako bi na primer o nastanku sin. /-jevskega samostalnika rašč -i (ž.) 'rast' (trebiti kako pregosto rašč, npr. koruzo, gozd13), ki ima vzporednico v ukr. rošč rošči (ž.) 'isto'14, prehitro presodili, če* bi ga zaradi njegovega fonemskega inventarja, ki kaže na slov. izhodiščno obliko *orst'b *orst'i (ž.) 'rast', spoznali za nezgodovinskega oz. analognega samo zaradi tega, ker ga iz besedotvornih razlogov ne moremo izvesti iz ievr. stopnje. Oblika je lahko
10	Maretić, Gramatika hrvatskoga ili srpskoga književnog jezika', 1963, 218.
11	Belič, Istorija srpskohrvatskog jezika II/l', 1972, 171.
12	Miklošičevo sodbo o sin. lâglje ponavlja Šuman, Slovenska slovnica, 181, 251. Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves II/2, 1958, 583, in H a m m, IJSLP VII (1963), 5, pravita, da je sh. nar. làgljJ tako kot miklji po vzorcu grtipSi : grUblji nastalo zaradi obstoja sh. Ihkfi in mikih Vaillant, n. m., je nekoliko bolj natančen, ko pravi, da sta Ihkii in mikši mladi obliki, ki sta nastali pod vplivom osnovnikov [äk in mik. Toda v Ozlju. kjer se osnovnik glasi Гајлк 'lahek', je poleg lati izpričano tudi lüglji in Btkii, ob osnovniku mifak 'mehek' pa je izpričano miklji, mikši in mefkîji (Težak, n. d., 373, 377).
" PleterSnik, II, 375.
14 Hrinčenko, Slovar' ukrains'koï movy IV, 83.
zgodovinska, vendar je mogla nastati šele v slov. jezikovnem sistemu, in sicer v tistem obdobju, ko je bil z ievr. stopnje podedovani besedotvorni vzorec za tvorbo izglagolskih г-jevskih samostalnikov tipa csl. blędb 'fraus' k blęsti blędę 'errare' še tvoren. Slov. *orst'b *orst'i je namreč lahko prvotni izglagolski samostalnik, izpeljan iz ponavljalnega glagola *orst'ati *orst'aješb '-raščati« k *orstiti *orstišb.
Teoretično bi bilo analogne primerniške tvorbe, kakršni se avtorjem zdita sin. lâglje in sh. laglji, možno pričakovati v vseh slov. jezikovnih sistemih z razvitim epentetičnim *-/'-, izpričujeta pa jih le sin. in sh. Sh. gradivo nudi dve obliki, pri katerih je primerniško obrazilo -Iji < *-l'bjb nedvomno povzeto po zgodovinskih oblikah tipa grubljl To sta sh. nar. starlji'starejši' (Bar) k *star~b in studënlji (Bar)15 k *studem,. Vsaka drugačna razlaga bi tu implicirala slov. zaprti zlog, kar bi v prvem primeru privedlo do realizacije metateze likvid, v drugem pa do nastanka nosni-škega samoglasnika. Vzrok za nastanek nezgodovinske oblike starlji lahko tiči v enakoglasnosti, ki se je na določeni jezikovni stopnji mogla vzpostaviti med določno pridevnikovo obliko *star~bjb > sbh. stari in primernikom v im. ed. m. sp. dol. obl. *starbjb. Prav ta je lahko povzročila, da se je zgodovinsko pogojeni refleks za *stafbjb iz težnje po razločevalnosti med primernikom in ustreznim osnovnikom v določni obliki nadomestil z novo starlji. Analogno tvorbo je v sistemu mogel sprožiti obstoječi zgodovinsko pogojeni vzorec tipa zdravlji (Bar)16 k zdrav, dol. obl. zdravi. Vendar je do prevzema lahko prišlo šele po 12. st.17, koje izglasje obeh predlog, tj *starbjb in *star-bjb, sovpadlo v enoten sh. i-jevski refleks. V Baru, kjer sta oba analogna primernika izpričana, slov. *f tako kot skoraj na vsem sh. ozemlju otrdi v r, zato bi otrditev v *starbjb, ki jo prikazana razlaga o nastanku enakoglasnosti vključuje, lahko razložili z zgodovinskim glasovnim razvojem. Oblika studënlji pa me navaja k misli, da tvorba starlji z vsemi svojimi značilnostmi pri razlagi nastanka teh analognih primernikov ni povsem relevantna. V sh. je otrditev slov. mehkega *ń sicer znana, vendar na omejenem področju, ki Bara ne obsega18. Otrditev prvotno mehkega soglasnika v starlji in studënlji zato po vsej verjetnosti samo po naključju sovpada z zgodovinskim glasovnim razvojem *f > sh. r, pri teh tvorbah je nanjo moralo vplivati katero drugo dejstvo. Pri tem se zdi najbolj verjetno, da je na zamenjavo mehkega soglasnika z ustreznim trdim vplivala živa besedotvorna paradigmatska zveza med primernikom in na sinhronem nivoju ustreznim osnovnikom. O vplivu osnovnikovega fonemskega inventarja na primer-nikovega priča na primer sh. dulji za *dbl'bjb, kjer je sh. -u- namesto pričakovanega -a- v obliko prišel na podlagi žive besedotvorne zveze med primernikom *dbl'bjb in na sinhroni ravnini ustreznim osnovnikom *d"blg-b 'longus' > sh. dug™. Postopek, po katerem sta mogli tvorbi nastati, je bil verjetno tak (zaporedje a, b... ponazarja relativno kronologijo pojavov; znakov, s katerimi bi lahko utrdila, da stopnji b sledi stopnja c, nimam na razpolago, vendar sta brez škode za razlago
15 RcSetar, Der Stokavische Dialekt, 1907, 174.
" Isti, n. m.
17 Vukovič, Istorija srpskohrvatskog jezika I (1974), 16, postavlja v 12. stoletje sovpad *y in *i v enoten sh. /'-jevski refleks.
" I v i ć. Die serbokroatische Dialekte I, 1958, 116, op. 1, omenja to spremembo za Mostar.
IV Šivic-Dular, SR 36 (1986), 136.
lahko brani tudi v obratnem zaporedju): a) zgodovinski primerniški obliki z ustreznim osnovnikom v določni obliki: *stafbjb : *star-bjb\ *studeńbjb : *studern>jb\ b) razvoj slov. *-bjb in *--bjb v enoten sh. refleks -/; c) zamenjava ustreznega nemehča-nega soglasnika na podlagi osnovnika, ki je spodbujena z obstoječimi paradigmat-skimi zvezami tipa grublji : grubistari : *stari\ * student: *studenl\d) enakoglasnost med primernikom in ustreznim osnovnikom v določni obliki20 je odpravljena z zamenjavo primernikovega izglasja *-/ z -Iji: pobudo sprožijo obstoječe paradigmat-ske zveze tipa grublji : grübi — stàrlji : stärr, studênlji : štok. stùdeni.
Po podobnem postopku bi bil zaradi istega vzroka, tj. enakoglasnosti, mogel nastati tudi sh. nar. primernik dhgljt21, čak. dugji22, k dug 'longus' < psi. *dblg-b < ievr. *dlgh-o- > sti. dirgha-. V sin. se ista primerniška osnova v adverbializirani obliki srednjega spola ohranja v jvzh. štaj. dolglje 'dalje časa'23, ki popolnoma ustreza kajk. duglye 'longiùs' (Belostenec).
Poleg duglji najdemo v sh. tudi dtitljl 'daljši'24. Tu se je pripona -///pritaknila na že obstoječo primerniško osnovo: *dui-lj'i < **dbli-l'bjb, tako da bi tvorbo lahko priključili v skupino podvojenih primernikov25. Vzrok kot tudi postopek nastanka tu (isto problematiko odraža tudi sh. nar dražl'Pb k drag) gotovo nista ista kot pri tipu stàrlji, studênlji. Ker za razlago nastanka sin. lâglje in sh. làglji ne moreta biti relevantna, ju tu puščam nerazložena.
Preverjanje, ki naj bi odgovorilo na vprašanje, ali bi nastanek sin. lâglje in sh. làglji lahko razložili na isti način kot nastanek stàrlji in studênlji, pokaže, da vsi pogoji za aplikacijo iste razlage pri sin. lâglje in sh. làglji niso mogli biti izpolnjeni. Tip starlji, studênlji je sicer s stališča sinhronih pojavnih oblik primerljiv s tipom Idglje, vzrok kot tudi postopek nastanka pa le nista mogla biti ista, saj do enakoglasnosti med predpostavljenim primernikom, ki naj bi bil nastal po zamenjavi ustreznega soglasnika na podlagi osnovnika, in določno obliko ustreznega osnovnika - ta naj bi bila analogijo sprožila - nikoli ni moglo priti, рџт. aplikacijo stopnje c) sh. *lagi : *laki< *lbg-bk-bjb. Do enakoglasnosti tu ni moglo priti niti pred delovanjem prilikovanja po zvenečnosti (sh.) oz. razlikovanja po zapornosti (sin.) v *lbg-hk-bjb kot tudi ne po njem. Nastanek enakoglasnosti je tu zavirala značilna pridevnikova pripona *-кт>.
Ker sin. Idglje in sh. làglji ni moglo nastati po istem postopku, ki se'mi v okviru znanja in obstoječega gradiva kaže kot možen pri nastanku analognih primernikov tipa stàrlji, morejo obravnavani primerniki odsevati kateri starejši jezikovni pojav. K temu mnenju me navaja tudi v teh tvorbah ohranjeni -g-, ki ga izpričujejo tudi
ж V razlago o nastanku enakoglasnosti med primernikom in ustreznim osnovnikom v določni obliki suprasegmentnih lastnosti ne vključujem. Sodeč po stàrlji ob stâri bi lahko sklepala, da popolna enakoglasnost, tj. tako osnovnih kot tudi prozodičnih lastnosti besed, pri nastajanju analognih primernikov ni bila neogibno potrebna, čeprav je bila pri studênlji — *studïni, ob štok. dol. obi. stùdeni, realizirana.
21	Maretič, n. m.
22	Hraste-Šimunovič, Čakavisch-deutsches Lexikon I, XXXIV.
23	Ple te ršn i k. I, 152.
24	Obliko navaja Rešetar, n. m.
23 Rešetar, n. m.
26 Važny, Sbornfk filosofickč fakulty university Komenskćho v Brat isla vč V (1927), 263.
sorodne pomensko nadalje motivirane besede. Tako je v Žumberku znan pridevnik slak 'cenen' s primernikom slagljP1. Tega smemo zaradi sin. bkr. lâhek 'isto'28 izvesti iz *s~b-lbgbk-b.
Sin. lâglje in sh. lâgljë, tàglji bi namreč lahko brez fonetičnih težav izpeljali iz izhodiščnih primerniških oblik *lbgv'eje (im./tož. ed. s. sp. dol. obl.) > sin. lâglje, sh. lâglje14 in *lbgv'bjb (im. ed. m. sp. dol. obl.) > sh. tàglji in v *-v- spoznali morfofonemsko varianto značilne и-jevske prvine, ki se v splošnoslov. pridevniku *lbg-bk-b 'lahek' ~ ievr. *l3gvh-u- ohranja še v svoji prvotni samoglasniški vlogi. Taka razlaga implicira, da je *-/'- v lâglje oz. tàglji prav tako epentetičnega izvora kot npr. tisti v *pbrv'bjb oz. *pbrv'eje k *pbrvb 'prvi', prim. sin. poprislovljeni primernik prie 'prej'30, sh. čak. prvljp1 in v podvojenem primerniku prvljtji (šeprun.)32 < *pbrv'-ëjbjb\ sin. bkr. leplji 'lepši'33 k lep\ sh. ffvlji'bolj živ' k živ itd. Na podlagi vzorca *pbrvb: *pbrv'bjb bi kot *lbgv'bjb in *lbgv'eje razlagane primerniške tvorbe tàglji in lâglje lahko nadalje razložili kot izpeljane iz osnovnika *lbgvb 'lahek'. Taka tematizirana varianta k ievr. izglagolskemu pridevniku *l3g-h-u-~ psi. *lbg-bk-b pa ni znana niti v slovanskih jezikih niti v katerem drugem ievr. jeziku, zato izpeljava primernika *lbgv'bjb iz osnovnika *lbgvb ni dokazljiva. Tudi tematizacija z ievr. podedovanih и-jevskih pridevnikov v slov. ne34, zato je nastanku primerniških tvorb sin. lâglje in sh. tàglji morala botrovati katera druga osnova.
Tako Miklošič kot tudi kasnejši avtorji so pri presoji o nezgodovinskem nastanku sin. lâglje in sh. tàglji izhajali iz dejstva, da se je zgodovinski primernik z ievr. primerniško pripono*-/oî-/*-i'i-35 k splošnoslov. pridevniku *lbg-bk-b 'lahek' v psi. glasil *lbžb (im. ed. m. sp.), dol. obl. *lbžbjb, *lbžbši (im. ed. ž. sp.), *lbže (im./tož. ed. s. sp.), dol. obl. *lbžeje. Prva določna oblika se ustrezno fonetično pretvorjena ohranja v sh. nar. laži 'lažji' (Ozalj)36, odseva pa jo tudi sin. lažji, čeprav tu težave povzroča očitno drugotno vpeljani -j-31. Ustrezna stranskosklonska os-
27 Skok, JA 33 (1912), 342, 369.
2» Pleteršnik, I, 496.
N Iztočnica je za sin. narejena na podlagi eksterne rekonstrukcije. Sh. dolgi izglasni -ë kaže namreč na kontrakcijo iz *-eje.
30	Novak, Slovar beltinskega prekmurskega govora, 1985, 86.
31	Finka, Čak. rič I (1978), 54.
32	Kursar, Čak. rič II (1979), 3.
33	Šašel, Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I, 269.
M K tej sodbi me navaja dejstvo, da tematizacija z ievr. podedovanega u-jevskega pridevnika tudi pri edinem primeru, ki ga Arumaa, Urslavische Grammatik III, 1985, 60, navaja za ta pojav, ni dokazljiva. Gradiva, ki bi kazalo na obstoj ievr. pridevnika *su-doru- 'zdrav', od koder naj bi se po tematizaciji v slov. razvilo *sT>-dorvt 'isto', ni na razpolago.
33	Nastanek ievr. primerniške pripone *-ios-l*-is- more biti mlajši od nastanka *-tero- (Kuryl-owicz. The Inflectional Categories of Indoeuropean, 1964, 227).
34	Težak, n. m.
37 Be I ič, n. d., 169, meni, da je ta sin. -j- pri oblikah tipa lâïji, večji, lêiji itd. dodatno vnesen po
tipu sidrji, kjer je -/'- zgodovinski. Ramovš, n. d., 106, razlaga takšne sin. primere kot nastale po
medsebojnem mešanju dveh besedotvornih vzorcev, tj. tipa 'slafbjk in *starć j h, in npr. lâïji izvaja iz
*lhihjhjh. Podobno problematiko odpirajo tudi sh. primeri tipa jafje, večje, viije, dratje, leije ... (Maretič, Jezik dalmatinskih pisaca XVIII, vijeka, Preštampano iz 209. i 211. knjige »Rada« Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, 1916 ( = Jezik), 190-1).
nova se v tistih slov. jezikih, ki so primerniško osnovo posplošili iz stranskosklonskih oblik, kaže kot *lbžbšbjb, prim. sin. lajši 'lažji'38, sh. nar. lasi (Božava)39, dl. lazSy90, gl. lóiśy41. Trditev o zgodovinskih primernikih je utemeljena, zaradi boljšega poznavanja besedotvornih postopkov pri tvorbi primernikov in stanja, ki ga odseva slov. gradivo, pa bi jo bilo potrebno dopolniti s teorijo o nastanku primernikov z ievr. primerniško pripono *-ios-/*-is-, Kurylowicz je namreč pokazal, da so ievr. primerniške tvorbe s to pripono tipa sti. gdriyas- h gurû-, variyas-k urü-, svädiyas- k svädü-, śociyas- k śukra-, gr. ßgaaowv k ßça/vç, f]àkov k f]ôvç itd. dejansko izglagolske in da očitno slovnično razmerje med njimi in v sinhronih shemah veljavnimi ustreznimi osnovniki ni zgodovinsko, ampak je drugotno vzpostavljeno, saj najstarejša plast primernikov s pripono *-ios-/*-is- ne izkazuje značilne pridevniške pripone42. V to izglagolsko plast primernikov spada tudi *lbžb-jb, ž *lbibši, s *lbže-je. Oblike namreč ne ohranjajo niti enega značilnega pridevniškega elementa v *lbg-bki>, tj. niti v slov. pridanega *-кт> in niti ievr. pripone *-u-, ki je služila za tvorbo izglagolskih pridevnikov. V drugo mlajšo plast primernikov s pripono *-ios-/*-is- morajo zato spadati tvorbe, ki pridevniško pripono ohranjajo in so zaradi izpridevniške izpeljave v primerjavi z izglagolsko mogle nastati šele v času, ko se je drugotno vzpostavljeno slovnično razmerje med izglagolskimi tvorbami z *-ios-/*-is- in ustreznimi pridevniki v jeziku že povsem uveljavilo. Take izpridevniške primernike poznajo sti., kelt., lat., izkazujejo jih tudi slovanski jeziki. K temuprim. sti. krsnïyas-hkrsrtâ- 'črn' ,tïksniyas-ktiksnd-'osteT4i-,stir.gnâthiu h gnäth 'poznan, navajen' < *g'nö-l-iös h *g'nö-to-s > lat. nötior k nötus\ lat. sërius (prisl.) 'pozneje' k sêrus 'pozen' < *sê-r-ios k *se-ro-s > stir, siriu 'dolgotrajen, večen' k sir 'dolg' poleg sia < *se-is, ki kaže na starejšo izglagolsko izpeljavo44; psi. *pbrv'bjb k *pt>rvb < ievr. *pr-uo- > sti. parva- poleg *pr-mo- > lit. pirmas\ sh. crnji 'bolj črn' k crn itd. Izpridevniška izpeljava primernikov je zlasti dosledno izvedena v lat. primernikih tipa suävior, tenuior, brevior, levior itd,, kjer je bilo izpodrinjanje starejše izglagolske izpeljave primernikov dodatno motivirano s specifično lat. potezo, ki je v ustreznih osnovnikih, prim, suävis, tenuis, brevis, levis itd., posplošila pridevniško osnovo iz ievr. oblik za ž. spol, npr. suävis ~ *suädui poleg m *suadu-Ą>. Da gre v teh primerih le še za dodatno motivirano že obstoječo težnjo v jeziku, kažejo drugi lat. izpridevniški primerniki, npr. sërius, nötior, fortior. Dva izmed njih sta zaradi ustreznice v kelt. lahko stara in kažeta, da se je tovrstna izpeljava primernikov mogla v jeziku izvajati že zelo zgodaj. O razmeroma zgodnjem nastanku te poteze bi bilo možno sklepati tudi iz sti., kjer že v RV
" Šivic-Dular, n. d., 142, govori tu o prehodnem -/-, ki je lahko tudi analogen po krajši, mlajši, slajši. Analogni prevzem tu ni nujen, ker so bili v sami obliki pogoji za njegov nastanek izpolnjeni, prim, sin. plašč poleg nar. plajšč (Kras), plajš (Gorenjsko, Borovnica), flaša poleg flajia itd. (o prehodnem -j-tudi Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II, 170-5).
" Jurišič, Rječnik govora otoka Vrgade, 1973, 104.
40	Muka. Słownik dolnoserbskeje récy I, 810.
41	Isti, n. m.
42	Kurylowicz, n. d., 226 si.
43	Wackernagcl, Altindische Grammatik II/2, 457-8.
44	Brugmann, Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen II/l (1909-11), 558, 559.
45	Leumann, Lateinische Grammatik, 1977, 496.
soobstajata izglagolski primernik gâriyas- in izpridevniški gurutara- h gum- 'težak'46. Slednji je sicer, tako kot gr. ßagvxegog, ô^tjteqoç itd., izpeljan iz ievr. primerniško pripono *-tero-. O zgodnjem konstituiranju izpridevniške izpeljave primernikov pa vendarle priča. Stanje v omenjenih ievr. jezikih pa me navaja k misli, da bi znake zgodnjih izpridevniških primernikov, tj. starejše od tipa v sin. visočji 'bolj visok'47 k *vysok-b, lahko pričakovali tudi v slovanskih jezikih.
Takšno zgodnjo plast izpridevniških primernikov namreč lahko odsevajo prav tvorbe tipa lâglje. Znano je, da slov. jeziki iz ievr. podedovanih u-jevskih pridevnikov praviloma niso ohranili v ustreznih fonetičnih pretvorbah, ampak da so bile te zgodaj podaljšane s pripono *-£т>48, prim. *lbg-bk~b, *męk-bk-b, *sold-hkt, *tbm,k-b itd. Ker sin. lâglje in sh. lâglji, lâgljë ne morejo predstavljati analognih tvorb tipa starlji in ker izpeljava iz neobstoječega pridevnika *lbgvb 'lahek' ni dokazljiva, menim, da bi bile oblike lahko tvorjene v tistem zgodnjem praslovanskem obdobju, ko podedovani н-jevski pridevniki še niso bili sistemsko podaljšani s pripono *-кт> < ievr. *-ko-49. To pa je moglo biti istočasno tudi obdobje, ko so besede še nastajale po izrazito ievr. fonetičnih premenah, prim. psi. *med-b 'med' in k temu *medv-ëdb 'medved' ob sti. madh(u)v-âd- 'kateri jé med'.
Po ustaljenih pravilih ievr. fonetične kombinatorike bi pri izpeljavi primernika iz pridevnika *rg"h-u- pričakovali nastanek polnostopenjske osnove *l3g-h-u-ios-in ničtostopenjske *l3g"h-u-is-. Polnostopenjska osnova *l3gvh-u-ios- je pričakovana v okviru ievr. fonetične kombinatorike, kjer zlogotvornosti sposoben fonem v soglasniški soseščini prevzame ali ohrani zlogotvorno vlogo, npr. **k'unés — *k'unés > sti. śunah\ **sup-no-s — *sup-no-s > psi. *уђлђ. Rekonstrukciji *lbgv'bjb in Ibgv'eje pa ob izpeljavi iz samoglasniškega izglasnega podedovanega u-jevskega pridevnika implicirata ravno obratno fonetično vrednost fonema *-u-. Že Brugmann je opozoril na zanimivost, ki jo ob tvorbi z ievr. imensko pripono *-io-zasledimo pri osnovah, ki v paradigmi premenjujejo soglasniško in samoglasniško vrednost izglasnega fonema. Izpeljanke se tu namreč fonetično ne realizirajo v skladu s pričakovanim pravilom -CRC- > -CRC, ampak se ta R pred *-i- pojavlja v soglasniški vlogi, npr. namesto pričakovane fonetične realizacije *diu-io- 'nebeški' je izpričana le *diu-io- > sti. divyâ-, gr. ôîoç, namesto pričakovane *ursn-io-je izpričana le *ursn-io- > sti. vrsnya- 'možat, močan'; namesto pričakovane *potr-io- je izpričana le *potr-io- > sti. pttrya-, gr. лптçioç, lat. patrius50. Brugmann teh fonetičnih realizacij ni posebej razlagal. Na podobna odstopanja je z drugačnim gradivom opozoril Schindler, ki fonetične realizacije tipa sti. rod. tanv(i)yäs namesto pričakovane *tanuyäs ob im. tanvi pripisuje analognim izravnavam v okviru paradigem". Da bi bilo vzroke tovrstnim fonetičnim realizacijam bolj
46 Wackernagel, n. d.
4' Pleteršnik, n. d. II, 771.
w A r u maa, n. d., 59.
4V Kot arhaičen ostanek se v okviru tega kaie p. nar. o-jevski pridevnik Igi v zima Igà 'lahka, mila zima' (Miklošič, SEW, 163; Zu ba t y, Studié a èlânky 1/1, 61; Slawski, Slovnik etymologiczny języka polskiego IV, 210).
50	B r u gm a n n, n. d., 183.
51	Schindler, Die Sprache XXIII/1 (1977), 56-7.
kot v kakih posebnih pravilih ievr. fonetične kombinatorike iskati v izravnavah v okviru besedotvornih in oblikotvornih paradigem, me navaja soobstajanje sti. pridevnika vrsnya- ob glagolu vrsanyâti < *ursn-iè-ti, kjer je arhifonem *-n- v isti soglasniški soseščini enkrat realiziran v soglasniški, drugič pa v samoglasniški vlogi. Gradivo tudi kaže, da je bil obstoj ievr. sekvence *-ui- možen, prim. gr. vivg'sin' < *su-/u-52; psi. *str~hjb poleg * stryj b', morda tudi lat. patruus < *p9tru-io-s53 poleg sti. pitrvya-, av. tüirya. Fonetično realizacijo u — u, ki jo ob izpeljavi iz u-jevskega pridevnika kažeta primerniški obliki *lbgv'bjb in *lbgv'eje, bi zato lahko primerjali s tisto v zgoraj neštetih primerih. Tu je na realizacijo soglasniške vrednosti arhifonema *-u- mogla vplivati oblikoslovna paradigma s stranskosklonsko osnovo *l3g"h-u-is-, kjer je realizacija u — u zaradi sledečega samoglasnika pričakovana. Zgodnjepsl. izpeljava primernika *lbgv'bjb in *l~bgv'eje iz prvotno samoglasniško izglasnega podedovanega и-jevskega pridevnika namreč nujno implicira obstoj stranskosklonskih oblik, katerih osnova je služila tudi za tvorbo oblike ženskega spola, tj. *l3g"h-u-is-i > psi. *lbgvhšis*. Sin. lâglje in sbh. làglji, tàgljë so v okviru takšne razlage analogne oblike. Njihov nastanek pa mora segati v čas pred začetkom posploševanja posameznih osnov iz nekdaj ene paradigme.
Glede na starost izpeljave primernikov iz podedovanega м-jevskega pridevnika bi lahko pričakovali, da se sledovi stranskosklonske osnove *lbgvbš- v slovanskih jezikih prav tako ohranjajo. Pri tem je zanimivo, da bi pričakovano osnovo lahko prepoznali v sin. izpridevniškem glagolu polakšati 'polajšati' (bkr.)55, sh. lakši 'lažji', ukr. Ше, lehše, Шур\ br. léhSif, p. lekšy№, slš. VahšC4. Po ustaljeni navadi se te primerniške osnove razlagajo kot mlade, večinoma posameznojezi-kovno nastale pod vplivom osnovnika60, npr. sh. làk, ukr. lehky, br. lëhki, p. lekki, slš. l'ahky, kar je zaradi žive paradigmatske zveze med primernikom in na sinhroni ravni ustreznim osnovnikom razumljivo. Tu prikazana razlaga stranskosklonskih osnov tipa fokšl se mi ponuja v okviru razlage o starih analognih primernikih lâglje oz. làglji, resnici na ljubo pa je treba priznati, da standardne zaradi omenjenega ni možno argumentirano ovreči.
Kljub temu tu prikazano razlago stranskosklonskih osnov tipa takši skupaj s tisto o sin. lâglje in sh. làglji, làgljë ponujam v pretres in kritiko. Naj istočasno opozorim, da bi bilo tudi druge primernike, v strokovni literaturi opredeljene kot mlade analogne, dobro preveriti iz istega zornega kota. Pri tem imam v mislih tiste, pri katerih slovansko gradivo neposredno ali posredno priča o nekdanjem u-
" Frisk, Griechisches etymologisches Wörterbuch II-, 960.
» Tako Schmeja, IF LXVIII (1963). 23.
M Rekonstrukcija ne upoStcva jotiranja stranskosklonskih oblik, ki je bilo v slov. sekundarno uvedeno in, sodeč po oblikah tipa sin. lepši, sh. Iftpši, r. lépiij, r. pérSij, ukr. peršyj itd., tudi nedosledno izvedeno.
55 ŠaSel, n. d., 289. O izpeljavi slov. glagolov iz primcrniSkih osnov Šivic-Dular, n. d., 135-146.
» Hrinčenko, n. d. II, 353, 351.
" No so v i č. Slovar' bčlorusskago narččija, 266.
M Slawski, n. d., 395.
w Slovnfk slovenského jazyka II, 9.
w Glej op. 13. O tem tudi Vondràk, Vergleichende slavische Grammatik II, 60.
jevskem osnovniku, npr. sin. mehlji 'mehkejši' (bkr.)61, mekši 'isto'62, sh. mekljia, mekši, ukr. m'âksaty -aju 'postajati mehkejši'64, slš. makšiob mäkky < *męk'bk-h\ sh. stihiji (Ozalj)65, čak. sîihji66, suvlji (Bar)67 ob *suchi, < ievr. *saus-o-s, vendar sin. suhev -hvi (ž.) 'posušeno grozdje, rozine'68, csl. suchva 'rozina'69, sh. štok. sûhvica 'isto', čak. sîihva70, kar kaže na izhodiščno *suchy *such~bve (ž.) *'suhost', ki je lahko izpridevniški abstraktum tipa sti. mâdhû- 'sladkost' k mâdhu- 'sladek'71, itd.
ZUSAMMENFASSUNG
Die komparativischen Formen *lbgv'bjb (Nom. Sg. M. bestimmte Form) und *lbgv'eje (Nom.-Ak. Sg. N. bestimmte Form), die in serbokroat. dial, lâgljï 'leichter' (Adj.), ràgljê 'selbst' (Adv.) und slov. dial. Idglje (Adv.) weiterleben, entstammen wahrscheinlich aus einer im Urslavischen realisierten phonetischen Ausgleichung *u — *u innerhalb eines Paradigmas von Komparativ, der aus einem Adjektiv auf *-u gebildet war: Adjektiv *lng"h-u- : komparativische Stämme *l*gvh-u-ios- (Vollstufe) : *l"g-h-u-is- (Nullstufe) — *lng"h-u-ios- : *iyh-u-is-. Das ehemalige urslav. Adjektiv auf *-u lebt in slav. *lbgi,k-b 'leicht' weiter.
61	PI e t e rš n i k, n. d. I, 566. -h- je tu verjetno drugotno vnesen po osnovniku mehek, prim, tudi sin. primernik mehkijši, kjer -k- ni zgodovinski.
62	Pleteršnik, n. d. I, 568.
63	Obliko navaja Rešetar, n. m., za Čurlovac (Bjelovar), Skok, n. d., 342, za Żumberak, Težak, n. mn., za Ozalj in Śimundić, Govor Imotske krajine i Bekije, 1971, 140. Maretić, Jezik, 228, pa omenja, da je zabeležena pri Kadćiću.
M Hrinčenko, n. d. II, 458.
65 Težak, n. m.
H r as t e - Ši m u no vi č, n. m.
67 Rešetar, n. d., 174.
M Besedo navaja Cigale, Deutsch-slovenisehes Wörterbuch II, 1872, po Ravnikarju.
w Miklošič, Lexikon palaeoslovenico-graeco-latinum, 905.
70	Hraste-Šimunovič, n. d. 1161.
71	A r u m a a, n. d., 64.