Sploine vesti. V OBRAMBO ČASTI. (K oprostitvi tov. Moderndorferja.) Treba bi bilp Cankarjevega biča, da bi dovolj izbičal, kar se je- zgpdilo minulp ppmlad. Našega tovariša Moderndor* f e r j a sp takrat zaprli in ž njim sp zaprli vse člane šolskega sveta v Mežici. Strašna »poneverjenja« sp jim naprtili na vest, vse slpvenskp časopisje od desne pa do leve je pisalo 'tedaj p krtivcih, ki so se baje zapletli v miljonske »defravdacije«. Čc je koga bridko zadela vest, ki jp je vse slovensko časppisje objavljalp kakpr bi bilp mastno plačanp za tp, je zadela učitelj« stvp. In kako bi ga tudi ne zadela! V naših vrstah je tedaj stal Moderndorfer kpt eden prvih javnih delavcev. Ni delal zase, kot delajp često slovenski »javni de» lavci«, delal je za tistega našega človeka, ki si v potu pbraza služi svpj grenki kruh pod skalovjem Pece, v strupenem pzračju svin« čenih rudnikov. Ni delal za svpjo stradajp^ čp, bolehnp rodbino, delal je za otrpke pnih slovenskih rudarjev, ki puščajo svoje krvas ve srage v globokih, nezdravih rpvih ppd zemljo. Če bi ne bil Moderndorrer ničesar drugega storil kot tp, da je oskrbel otrokom mcžiških rudarjev zdravo, splnčnp šolsko stavbp, v kateri se nadihajp svežega zraka, ki ga njih starši nimajp v zemeljskih rovih in tudi ne v tesnih, bplezenskih miaz« iuov prenasičenih, bednih dpmpvih, če bi ne bil ničesar drugega storil v prilpg teh naših ijudi, je to vrednp nepmejenega priznanja vse slovenske javnpsti, vseh onih. ki čutijo slovenskp, ki vsaj nekpliko še čutijp člo« veškp. A kaj se jc zgodik)? Moža, ki je izvršil veliko dejanje, vse večje kot ga izvrši vse slovensko časopisje z vsem svojdm preliva* njem umazanega črnila leto in dan, tega moža so zaprli. In ga niso zaprli, ker je ne* koga oškodoval, ampak zato, ker je bil baje prišel v navzkrižje s poštenjem. 2 njim vred so zaprli njegovc pomočnike. Vsem pa so pritisnili na čelo žig sramote. Pri nas je namreč že vse tako urejeno, da pade sra= mota nate, kakor hitro prestopiš prag ječe. Sum je tu, če ti tudi nihče ne morc doka-* zati krivde, in zastonj se boš branil sramot-' nega znamenja tudi tedaj, ko bo pred vsem svetom odkrita tvoja nedolžnost. Slovensko učiteljstvo je bilo v onih dneh dovolj naivno, da je vzdvomilo io M 6 d e r n= dorferju, dovolj naivno, da ni videlo v razvoju stvari odurne igre. Bilo je takih med nami, ki so čutili kakor bi sramota padla na njih same. Trepetali so, češ, ves stan bo pokrila sramota, vse, ki so kadar* koli čutili nekoliko solidarnosti s tovarišem Moderndorferjem, deležnim obilnih preganjanj v teku let. Tako smo ždeli pod težo razkritij, ki jih je slovensko časopisje radostno obljubljalo svojemu občinstvu, željnemu senzacije in škodoželjnemu stanu, kadar je odkrito začel nastopa-ti v korist ši* rokih slojev naroda. Razkritja niso prišla. Časopisje je ča* kalo zaman, slovenska javnost ni imela pri» ložnosti zgledovati se nad slovenskim učite* ljem, ki bi se bil pri javnem delu pregrešil kot defravdant javnega denarja. Kakor je bila kleveta velika in senzacionalna, tako se je krivda Moderndorferja in njego* vih sodelavcev raztopila na prvem solncu. Izpustki so morali tedaj nedolžne člane krajnega šolskega sveta mežiškega, izpustiti so morali vse v"..... veliko poneverbo zapletene sokrivce, dzpustiti so morali M o = derndorferja samega. Proces se je moral ustaviti, justica je morala priznati, da so se VTgli v ječo ncdolžni ljudje. Škoda je le, da so se vrnili vsi ti osumljenci že iž preisikovalnega zapora. Ako bi bili opro* ščeni pri obravnavi, bi tnorda javnost zve* dela kaj zajemljivega in bi se bilo nedolž* nim možem dalo zadoščenje pred vso jav* no&tjo. Kakor je v zadoščenje vsemu učitelj* stvu, da se je vrnil njegov vrli, neustrašni bojevnik neomadeževan iz ječe, tako smo doživeli ob tej priliki nekaj, česar bi ne bili smeli doživeti, nekaj, kar meče žalostno luč na vse naše razmere 'in posebno še na njih glasnika, na slovensko časopisje. Listi, ki so prej s senzacionalnimi gestami kradli pošte= nemu, nesebičnemu možu in njegovim sode* lavcem čast in dobro ime, 'ti listi so sedaj napol utajili, da je Moderndorfer ne« dolžen, da so njegove roke čiste. Javili so samo, da je — za erikrat — izpuščen iz za* pora, a tudi tega še ne. Kdor je z naslado pisal o sramotni milijonski poneverbd pre» ganjancga človeka1, tisti ni imel sedaj toliko ponosa, toliko značaja, da bi popravil kj*i= vdco. Prezrl je vse delo celega moža za naše slovensko, trpeče ljudstvo, za mladino, stradajočo kruha in zraku, skril se je, ko bi bila njegova dolžnost, da skuša popraviti krivico in oprati madež. Cankarjeve besede bi bilo treba, da dovolj ožigosa tako po* četje. Učiteljstvo danes razume, kako je to mogoče. Česar prej ni videlo, vidi sedaj. Zato tudi ni potrebno, da razpravljamio, česa bi se lahko učilo iz vsega. Nikakor pa ne moremo preko stvari, da je ne bi pribili javno, ker {ako žarko osvetljuje naše raz« mere in še posebno življenje slovenskega učiteljstva. Samo to hočemo povedati: pos nosni smo, da imamo v svojih vrstah moža, ki je moral doživeti to grenko preizkušnjo. Svoj vzrok smo imeli, da nismo iznesli teh besedi javnosti že prej. Danes, ko rpo volilni borbi lahko trezneje presoja, naj si izpraša svojo vest... VAŽEN PREOKRET ZA STRNJENJE HRVATSKEGA UCITELJSTVA V ENO STANOVSKO ORGANIZACIJO. »Narodna Prosveta« piše na uvodnem mestu o važnem preokretu . v vprašanju zbližanja hrvatskega učiteljstva. Učitelji iz* ven UJU na Hrvatskem so prišli do spo* znanja, da je resna potreba se strniti vsemu učiteljstvu v eno enotno stanovsko organi= zacijo. V imenu Saveza Hrvatskih Učiteljskih Društava so dne 27. septembra 1927, br. 61 naslovili ina ' Udruženje Jugosl/ovensikega Učiteljstva, v roke predsednika Vlade K. Petroviča sledeče pismo: Čast nam je sporooHti, da smo na pred* konferenci in na VIII. delegatski skupščini S. H. U. D., dne 28. in 29. avgusta t. 1. v Za= grebu razpravljali o vprašanju odnošajev hr« vatskega učiteljstva, udruženega v JSavpzu Hrv. Uoit. Društev napram Vam, osobito o akciji ustvaritve skupne stanovske organij zacije z Vami, v kateri je treba da se zedini skupno vse učiteljstvo kralievine SHS. Skle* njeno je, da se na temelju resolucije XII. obče skupščine SHUD v Zagrebu iz leta 1921. izberejo delegati, kd bodo vodili z Va= šimi delegati razgovore v tem pravcu. Ta sklep osrednjega odbora in delegatske skup^ ščine je bil predložen 30. avgusta t. 1. XII. obči skupščini SHUD, ki ga je enodušno sprejela in pooblastila osrednjd odbor, da izbere delegate in jim da navodila. Osrednji odbor SHUD je izbral sledeče delegate: Načelnik: Josip Kirin; člani: Josip BU nički, Ivan Gabrilovac, Franjo Katič, Dras gutin Paulin, Stjepan Petričevič, Josdp Stra^ zič, Gjuro Šarič, Ivan Tomašič lin Nikola Toth. Javljajoča Vam to, Vas. prosim, da nam sporočite svoje mandatorjc, da spo« razumno odredimo kraj in početek razgovo* rov, ki bodo z malo dobre volje brez-dvomno prinesli velike in lepe rezultate za sanacijo razmer in za ofcče interese vscga učiteljstva SHS. Za upravo: Ivan Tomašic, preds. Nikola Toth tajnik. — Zaradi aktualnosti združitve vsega hrvatskega učiteljstva v enotno stanovsko organizacijo smo morali odložiti poročilo o seji širjega sosveta za prihodnjo številko. Prinašamo izčrpno sliko dogodkov med hr* vatskim učiteljstvom, da bodo vsi naši člani informirani o pojavih v našem stanu, ki so važni za vse. — Pismo Saveza hrvatskih učiteljskih društev, ki ga je prinesla »Narodna Pro« sveta« štev. 75. in ga tudi mi prinašamo na drugem mestu, je učiteljstvo sprejelo zelo simpatično. Izvršni odbor UJU bo v krat» kem nominiiral svoje delegate za sestanek s hrvatskimi delegati učiteljstva, ki je še \zven UJU. — Vsi, ki se zanimate za pokret des lovne šole se udeležite dne 15., 16. in 17 oktobra t. 1. tečaja za delovno šplo, ki ga priredita »Odsek poverjeništva UJU za re» formo šole \n Pedagoški krožek« v gori na= vedenih dneh v Mariboru v veliki kazdnski dvorani (gledališče). Na sp&redu so točke, kakor so bile objavljene v 11. številki »Uči« teljskega Tovariša«. Ker je 'tečaj velikega pomena za reformna stremljenja, ki si jdh je nadejala kot nalogo naša prerojena or^ ganizacija, pozivamo članstvo, da uporabi to iztedno priliko, ki mu jo nudijo naši agilni reformatorjii jugoslovenske šole in se tcčaja v obilnem številu udeleže. — Povers jeništvo UJU — Ljubljana. — Maribor — žarišče šolske reforme. Pod tem naslovom prinaša mardborski »Ve« černik« dne 8. t. m. članek izpod peresa staršev otrok, ki se z vsem žarom zavzema za delovno šolo. Članek je izše! povodom razstave delovne šole dne 15.^—17. oktobra v Mariboru, ki jo priredita »Ped. krožek« in »Odsek za reformo šole pov. UJU«. Za tridnevno prireditev v smeri reforme šole pri nas vlada veliko zanimanje in obeta biti udeležba dne 15., 16. in 17. v Mariboru s strani učiteljstva zelo velika. Sigurno je, da je npvo gibanje, ki je v tesni zvezi z novo smerjo naše stanovske organizacije, velikega pomena za napredek naše šole in bo ustvarilo novo strujo slovenskega uči« teljstva, k'i bo s stvarnim delom prinesla povsem nove razmere v naše šolstvo in med učiteljstvo. — Z ozirom na številna vprašanja naših članov, ki se jim vsiljujejo nefci lsti, a jdh sedaj tirjajo, četudi jih niso naročili, smo se informirali pri našem pravnem zastop* niku in dobili sledeče odgovore v smislu dopisov: 1. Ali je naročnik dolžan plačati list, če ga je vrnil na pošto v pričo ene ali dvch oseb ter napisal na list: »Se ne sprej* me«? — Ne! 2. Ali je dolžan plačati list, če stavi upravi vse številke nepoškodovane na razpolago, da jih dvigne pri njem? Lista ni sam naročil. — Ne! 3. Ali je dolžan plačati list. če so mu ga pošiljali brez naročila in ga ni vrnil kljub temu, da je bila v Mstu objava, da se smatra za naročnika, kdor ne vrne 1. in 2. številke? — Ne, le na razpo* lago ga mora imeti! — To pa ne velja za organizirane člane, pri katerih so listi ve= zani s prijavo članstva. Objavljamo v listu te 'odgovore, ker nam je nemogoče odgo* varjaii na številna pisma. Iz ugotovitev pa smo tudi razvideli, da pravzaprav naši člani vzdržujejo neke liste. — Opozarjamo okraj= na učiteljska društva, da opozore na to vse svoje člane pri prvem zborovanju ter jim pojasnijo zadevo, da ne bodo dmeli neprilik. — Zopet nova disciplinska uredba. Dne 4. t. m. je podpisal prosvetni minister novo uredbo o učiteljskih disciplinskih sodiščih. — Ta uredba je izdelana v Glavnem pro* svetnem svetu s sodelovanjem delegatov UJU Vlade Petroviča in P. Viiksanoviča. — Predsednik vrhovnega sodišča je po novi uredbi predsedruik Pnosvetnega sveta, a obs lastnega sodnik in ravno tako mora biti tudi njegov namestnik sodnik. — 1 . novembra se bodo vršile ponovne volitve strokovnih tovarišev za oblastna razsodišča. , — Novi učnj načrt, ki ga je izdelal Glavni prosvetni svet s sodelovanjem čla* nov UJU, je sedaj v tisku in bo razposlan pod O. N. br. 45.131 z dne 3. t. m. na vse šole, ki se bodo moTale po njem ravnati že v teko* čcm šolskem letu kcr ga je odobril pro svcfni minister g. Kumanudi. S tem načrtom bo izenačen pouk v vsej državi. — Pouk zemljepisja, zgodovine in prirodoznanstva je po tcm načntu prcccj spremenjcn. — Učni načrti. Prosvetni miniister je izjavil dcputaciji UJU, da bo sestavil komi^ sije, ki bodo izdelale nove učne načrte za vse v njegov resort spadajoče šole. Pri se> stavd teh načrtov bodo sodelovali strokov^ njaki in praktiKi. — Na ta način bo dobila tudi osnovna šola moderen učni načrt. — Ne vprašujte nas, če naj vrnete liste. Prav je tako, ker osebna moška čast vsa* kogar in čast vsega članstva zahteva, da ne podpira obreKOvanj in natolcevanj. Keagirati na tako nizke instinkte, je pod častjo poštenega delavca. Vsak pošten človek mora vrniti vsiljevana mu natolcevanja in obrekovanja, ki imajo na^ men delati le zdraho in razdor ter ovirati pošteno delo. Kakor pa razvidimo iz se= znama, živc edino še od podporc nekaterih naših članov. Zavest in ponos nam morata velevati, da sami ne podaljšujemo gniiobi življenja! — Višja pedagoška šola v Zagrebu. Radi strogc določbe v finančnem zaiconu, da se učiteljem, ki posečajo Višjo pedago* ško šolo, uiKinejo mesečnii prejemKi, se je tudi na zagrebško Višjo pedagoško šolo prijavilo izredno malo slušateljev v prvi letnik. Prijavljenih je le 20 kandidatov ods nosno kandidatinj. — Fremeščanje učiteljstva v Srbiji. Iz= vršni odbor UJU je bil dne 7. t. m. pri mi* nistrstvu prosvete lin ob tej priliki se je predsednik UJU tov. Petrovic pritožil, da je Dilo za časa volitev v brbiji mnogo učitelj^ skih premcščanj. G. minister je obljubil, cla bodo vsi učitelji, ki so biii po Krivici premp ščeni, prišli zopet na svoja mesta. Tudi je obljubil, da se raztegne razpis služb, kakr= šen je veljaven za Srbijo na vse pokrajine, da ne bo še nadalje tolikiijb učiteljskih spres memb, kakor^ so bile na Hrvatskem, v Sla» voniji in Bosni. — t Tovarišici Anici ŠtrubeljsŠetinovi na prerani grob. Glej, človek! Zopet je za= režala zemlja — stojimo ob odprtem grobu, ki terja od nas novo žrtev. »Grobovi tulijo kot nenaaitna žrela zevajoča ...«, je vzklik? nil belokranjski rojak... dn terjajo, mi pa jim moramo dati, kar zahtevajo. Rako trda in trpka je resnica. Tovarišica!, Tebe je izs brala usoda, Tebe zahteva, samo Tebe hoče imeti, zato si odšla. Odšla si tiha — smeh« ljajoča, kot je bilo tiho in skromno Tvoje življenje, smehljajoča, kot si se še pred ne= kolikimi dnevi smehljala svoji sreči, a Tvoj smeh jc bil smch smrti, a Ti mlada, polna življcnske sile, tega nisi slutila. Zasmejala si se prvič in poslednjič. Kako varljivi so naši računi, smehljajoča si hitela sreči —¦ življenju nasproti, pa si oledenela obsedela v naročju mrzle smrti. Tem večja je Tvoja tragedija, tem trpkejša in trša je Tvoja uso« da in sodba. Mi pa ostajamo, zremo v prazs nino in Te iščemo, da, iščemo Te, saj si bila še nedavno med nami tovariši — tovarišica. Nika!kih slavospevov Ti nočem razglaševati, eno je, naša srca globoko občutijo Tvojo iz* gubo, naše oči so solzne ob pogledu na Tvoj ozki dpm, ki Te bo sprejel na večno. — Zakaj umira mladost?! Zakaj je zakon narave tako neizprosen?! Jesen je tu, čas smrti — Ti pa si bila v cvetju svoje mla« dosti, a vendar si odšla, zelen list je bil nasilno odtrgan raz drevo in je utonil — zadušil se je vsled prevelike življenske sile. Življenje si dihala, življenje porajala in v tej veliki nalogi si omagala — utrujen T-i je obstal korak na prvem iklancu v lepše živ« ljenje. Sanjala si o sreči, hotela si izpolniti sveto — materinsko dolžnost, hotela si po« svetiti svojo mlado ljubav bitju, ki je jedva zagledalo bel dan, pa i Ti, i ono, sta oste* klenelih — oledenelih oči odšla od nas. Pos slavljam se — grenko je slovo — toda bodi, ker pač tako mora biti. Nad Tvojo gomilo je naša misel, vsa bolna, vsa žalostna. Po< slavljam se v imenu Tvojih stanovskih to« varišev in učencev, ne samo kot od do>bre tovarišice in vzgojiteljice, poslavljam se od Tebe, kot tovariš in človek od mučenices matere. — Umrla si, ko si zaslutila, da si prvič darovala daritev življenja. Sladka je morala biti, saj še snivajoči Ti je igral na ustnih usmev mlade ljubezni — Ijubezni mlade matere. Tako umirajo ljudje, ki se zavedajo svoje težke naloge, tako umirajo samo ljudje, ki so pripravljeni na vse žrtve, tako umirajo oni, ki vedno in samo daruje« jo in zopet darujejo, tako umirajo matere mučenice — mučenice... — Kje si?! Od« grnjeno in razkri'to Ti. je vse neznano, ods šla si tja, kamor hite vsi, ki zapustijo do? lino prevar in težav in lepo Ti je, saj zdru= žila si se s svojim detetom, ki je med nami zemljani pogrešilo Tvoje ljubezni, a jo je bilo potrebno, zato Te je pozvalo, Ti pa uboga — si sledila tajnemu klicu matere in si hitela. da ga ogreješ s svojo materinsko dušo. Vcm, da je vajino svidenje veselo, vajin objem prisrčen in topel... Le mi — mi Te pogrešamo! — Snivajta Ti in dete sladak sen mladosti — ker usoda Ti je zgo* daj prihranila še nadaljnji pot gorja in pre? var, končala si tedaj, 'ko si jedva začela. Spomin na Te pa bo med nami tovariši ostal večen, tragedija Tvoja ga bo pomla= jevala od dne do dne, večen bo — čeprav trd in grenak — vendar bo lep !in iskren, saj bila si dobra — uboga Anica... — f Ivan Kelc, nadučitelj v pokoju, je umrl v Beogradu dne 2. oktobra, kjer je bi* val pri svojem sinu. — Pokojnik je dolgo let učiteljeval v Novi Štifti pri Gornjem gradu. Po upokojitvi se jc preselil v Kam= nik, nato pa k sinu v Beograd, kjer ga je tudi zasačila smrt. Bodi mu zemljica lahka! — V pogledu računic je zavladalo med učiteljstvom dvojno stališče. Iz gospodar« skih razlogov bi učitcljstvo rado obdržalo Črnivčevo računico, iz metodičnih se ogreva za novo Lavtarjevo. Vladajo pa še drugi pomisleki. LavtarsČernejeva računica je odobrena brez vsakih omcjitcv, medtem ko je Črnivčcva računica, II.—V. zvezek, odo« brena dokler traja zaloga. I. zvezek ima pa odobrenje lc za zalogo encga šolskega leta. Toliko na razna vprašanja. Dopise glede • Lavtarjeve računice, ki so bili doposlani uredništvu »Učit. Tov.« smo oddali »Po= potniku«, ker spadajo tja, :in opozarjamo na nje čitatelje. — Zgodovina pošte v Sloveniji. Obl. organizacija poštnih, telegraf&kih in telefon« skih uslužbencev v Ljubljani je izdala in založila knjižico »Ljubljanska pošta«, zgo= dovinski opis ob 30=letnici njene staVbe. Lična brošura, ki ima 96 strani in sliko Ijubs Ijanske glavne poste, absega poglavja: I. Do 17. stoletja (prvi začetki, prvi poštni funk« cronarji); II. V 17. stoletju (poštarji, poštne zveze, način uradovanja itd.); III. V 18. sto« letju (poštne hiše, poštne ceste, vozne pošte, pristojbine itd.); IV. V 19. stoletju (A. V predželezniški dobi: pod francosko okupa= cijo, Andrej Smole, novi predpisi in nova organizacija. B. V dobi železnice in brzoja« va: zgodovina poštne znamike, železnice, brzojav, nove panoge poštne službe, naši zaslužni možje, izza potresa itd.); V. V last« nem domu (priprave, pred svetovno vojno, po ujedinjenju). Knjižica, ki jo je spisai poštni tajnik Fr. Šemrov, je pisana živahno in poljudno. Poznati bi jo moral vsak s!o« venski inteligent. Zato jo vsem našim na» ločnikom najtopleje priporočamo. Naroča se pri Obl. organizaciji poštnih uslužbencev v Ljubljani. Stane samo 10 Din. — Podmladek Rdečega križa, ustamav« ljanje novih organizacij. Plemenite naloge in vzvišene ideje Podmladka Rdečega križa so našle simpatije merodajnih prosvetnih krogov po cekm svetu. Z njihovim pripo« ročilom in z njihovo pomočjo je pri Pod« mladku organiziranih okoli deset milijonov učencev razniih šol. V tem impozantnem številu se nahaja tudi šolska mladina naše kraljevine s ca. 160.000 člani v 2500 raznih šolah. Vendar je v ljubljanski oblasti orga« niziranih šele 129 in v mariborski oblasti 78 šol, kar nikakor ne odgovarja številu vseh šol. Naša organizacija Podmladka Rdečega križa, ki jc odobrena in priporočena od mi< nistrstva prosvete, obstoja že pet let, in v teh petih letih je stalno napredovala tako po številu članov 'kakor po svojih idejah in doseženih rezultatih. Da bri se to napredo* vanje nadaljevalo in povečalo, vabimo vse šole, da pristopijo k tej organizaciji. — Velika šolska slavnost na Gornji Po* nikvi pri Celju. Osnovna šola na Gornji Ponikvi praznuje v nedeljo, dne 16. oktobra t. 1. dvojni jubilej, in sicer 50^1etnioo obstoja osnovne šole in 25=letnico novega šolskega poslopja. Spored slovesnosti bo sledeič: 1. Zjutraj ob /410. uri sv. maša za pokojno tu službujoče učiteljstvo in šolarje. 2. Po sv. maši slovesnost pred šolskim poslopjem. 3. Poklonitev venca na spomenik padlih vo< jakov — bivših šolarjev. 4. Popoldne ob Vi\b. uri igra šolske mladine »Čudežne go^ sli« s petjem in deklamacijami. Cenjene to* variše(ice) se vabi, da se slavnosti v obil« nem stevilu udeleže. — Šolski upravitelj v Gornji Ponikvi.