JOSIP JERAS Deklice iz preteklosti. (Dalje.) '^r^'^ Lfc ]Q se je Knumotpu vrnil s Kamaito, Mikerinosom, u^Byi™^^^" j Ameresom in Sahurijem, je sedel Ramzes v širo« \|'M^^^-..^^^fl kem, izTezljanem in pozlačenem naslonjaču, po* '^•^^^jIP^I kritkn z blazinami. Ot» njem je stala kraljica Nofri« V. ^^^S^3m^3 *ari in Je brezbrižno opirala svoje roke, okrašene ^P^^^^B^ i dvojnimi zlatimi zapestnicami, na sedeževo na= ' ¦^ slonilo. Na posebni plosčici je bila pripravljena košarica sadja za otroke. Kamaita je z nasmehom in živahno uravnala na strani svojo dolgo in rjavo kito, si je papravila obesek, ki je predstavljal izrezljano čebelico, ter se je prifclonila pred očetom in inateTJo. Njeni bratranci pa so se po neu/pogljivem pravilu vrgli na tla pred faraonove noge. Ramzes m kraljica sta poljubila Kainaito in na njuno znainenje so vstali vsi trije Nakitijevi sinovi. Ramzes je izpregovoril: »Kamaitini bratranci so dobro došli. Jako nam bo všeč, ako se tukaj nekoliko poigrate tako svobodno, kakor če bi bili isami... Kct je imela naša ljubljena hčerka stečno misel privesti vas semkaj, bomo tudi mi srečni, ako dasta vaša mladost in živahnost naši palači nekoliko veselosti...« 193 ZVONČEK XXVII—7 Po zaslugi Kamaite so otroci kmalu pozabili na navzočnost vla* darja in vladarice. Poleg njih je bil Knumotpu in njegov nelocljiv prijatelj Piruit. Igra je postajala vedno bolj živahna. Igrali so se nepri* siljeno najprej obiske in nato razne obrti. Med vsemi je bil Mikerinos najbolj živahen. Posmemal je s šaljivimi kretnjami črevljarja, ki pre* luknjava opanko s šilom, šklepetanje čolničev pri tkanju, brivca, ko brije človeka; Kamaita ga je vzpodbujala; nenadoma pa je vzkliknila: »Igrali se b»mo tata lubenic ...« 194 XXVII—7___________________________________________________ZVONČEK Ko je to izpregovorila, je namignila Rmimotpuju, ki se je sklonfl proti faraonu in inu rekel iprav tiho: »Gospodar, glejte dobro!« Igra se začne: Vrsta 9edežev predstavlja ulioo, ki drži na glavni trg Teb. Ta uprizoTitev je izvirala očividno z izprehodov po vijugastih uličicah, v katerih so se otroci radi ustavljali, gredoč na. trg, da so gliedali kovače, kako so z nogami poganjali mehove, da «iaj bo, ker je on.« Mikerinos preda lubenico Sahuriju in se vrne v vilo v faraonovem mestu. Tu namigne svojeinu sužnju, naj se odstrani in med t€in, ko nadaljuje svojo vlogo, se Kamaita pTibliža svojemu pozomemu očetu in sede k njegovim nogam. Mikeriraos vzame lubenioo im vhode tanko rezilo blizu njenega stebla. Nato nasuje v drobno luknjico v notranjost lubenice nekoliko praska, oziroma napravi samo to kretnjo. Ko je gotov, pokliče svoja sužnja Ameresa in Sahurija in jima zapove pripraviti košaro prekras^ nega sadja: datljev, fig, granatnih jabolk, suhega grozdja. Med sadjem pa naj kraljuje vabljiva in vonjiva Iubenica z rožnatim inesom ... »To položite,« je dejal, »v faraonovo kuhinjo... Edmo sin Solnca je vreden jcsti od tega sadja, ki ga je dozorel njegov oče.« Nato si je dal prinesti lok in kopje in je sporočil, da gre v puščavo na lov na leva. Ameres in Sahuri sta ostala sama, igra pa se nadaljuje pTed očmi ^ vznemirjenega Ramzesa, Nofrifare in Kamaite. Sužnja sta prijela košaro in se pripTavila, da izvršita povelje gospodarjevo ... Ampak — kako sadje lepo diši! Gotovo je izvrstn»... Ameresove in Sahu« rijeve oči so uprte v vabljivo sadje. IzkuŠnjava premaga najprej Sahurija, ki ukrade jabalko... Slab zgled! Ameres reče sam 9ebi: »Eh, kaj\ Mikerinos je odšel! na lov, odsoten bo več dni.« Prime lube* nico vn jo načne. .. Toda komaj jo je pokusil, se je zignidil kot od strele ubit mrtev na. tla! Igra je koočama, faraon ves pobledi... (Dalje prihodnjič.) J:i--;'.j- ¦ 795