OGLASi
PRODAMO
Hiša:
-	Radomlje - Škrjančevo, enota dvojčka, 1.2001, 210 m2, etažnost: K + P + M, III. podaljšana gradbena faza, 355 m2 zemljišča. Cena: 147.000 EUR
-	Kamnik - Šutna, poslovno stanovanjska hiša, popolnoma obnovljeno l. 2000, v pritličju se nahaja poslovni prostor, 120 m2 z ločenimi sanitarijami, primeren za storitveno dejavnost, v mansardi hiše je trisobno stanovanje, 144 m2 skupne površine, od tega 60 m2 terase, vhoda sta ločena, parkiranje je urejeno pred stavbo. Cena: 290.000 EUR
-	Mengeš, tristanovanjska stavba, PK, VP, 1 N, 270 m2, 510 m2 zemljišča, l. 75, vhodi ločeni s skupnega stopnišča, vsi priključki.Cena: 380.000 EUR
-	Kamnik - Šmarca, stanovanjska stavba, l. 1977, P + 1 N + mansarda, 230 m2, uporabne površine cca. 160 m2, mansarda neizdelana. V spodnji etaži se nahaja večnamenski poslovni prostor s sanitarijam (možnost preureditve v samostojno bivalno enoto), garaža, kurilnica, shramba; v 1. nadstropju trisobno stanovanje z veliko teraso. Streha obnovljena l. 2005, objektu je
prizidana podkletena vrtna uta, zemljišče 305 m2. Cena: 239.000 EUR
-	Vodice - Utik, enostanovanjska hiša (P + M), l. 2000, cca. 150 m2 + odprta terasa 79 m2. V spodnji etaži so bivalni prostori, sanitarije, garaža, kurilnica, shramba, v mansardi 3 spalnice in velika kopalnica (15 m2). Zemljišče, 647 m2, je locirano na rob zazidljivosti, odprt pogled.
Cena: 350.000 EUR
-	Radomlje, v bližini Arboretuma Volčji potok in golf igrišča prodamo samostojno hišo, neto tlorisna površina 240 m2, gabarit: delno K + P + 1N. V kleti se nahaja kotlovnica in večnamenski prostor, v pritličju vhodni vetrolov, kuhinja, dnevna soba z izhodom na teraso cca. 27 m2, kabinet, shramba, kopalnica z WC-jem, v 1. nad. 3 sobe, večja kopalnica, balkon. Hiša je bila nadzidana in prizidana l. 1971 in 1984. Na zemljišču 946 m2 je prizidana garaža za dva osebna avtomobila in vrtna uta. Naselje ni strnjeno, odprt pogled, zelena okolica, vredno ogleda. Cena: 360.000 EUR
Stanovanje:
-	Kamnik - Šutna, stanovanje se nahaja v mansardi hiše, 84 m2 uporabne površine + 60 m2 terase, popolnoma obnovljeno l. 2000, izvirno zasnovano in kvalitetno
opremljeno, manjkajo samo notranji podboji in vrata, ogrevanje na zemeljski plin, lastni vhod, parkiranje pred hišo urejeno. Cena: 160.000 EUR
■	Ljubljana - Šiška, Goriška, 2,5 sobno, 3. nad., 67 m2 z balkonom + klet, l. 1957. Možnost dokupa garaže.
Cena: 140.000 EUR.
■	Ljubljana Moste - Polje, garsonjera, 30 m2,
3.	nad., nizek blok, izredno funkcionalno urejeno, balkon zaprt, povečan in predelan v ločeno sobo, okna menjana l. 2003, lepo ohranjeno, Z lega. Cena: 79.000 EUR
■	Mengeš - trisobno stanovanje z delovnim kabinetom, 78 m2, v 2. nadstropju, delno mansardno, balkon, S, J, Z lega, v šeststanovanjski stavbi, l. 2008. Stanovanje je svetlo, sodobna razporeditev, v kopalnici je vgrajena večja masažna kad. Shramba v kleti, pripadajoča dva parkirna mesta na zunanjem parkirišču, mirno naselje. Cena: 175.000 EUR
■	Domžale - kompleks Bistra, dvosobno stanovanje, l. 2005, 68,29 m2 skupaj s kletjo, 1/5 nad., svetlo, velik zaprt balkon, lastniško parkirno mesto v garažni kleti. Cena: 155.000 EUR
■	Tržič - center, v staromeščanski stavbi, dvosobno, 52,40 m2, obnovljeno 2008, 2. nadstropje. Cena: 72.000 EUR
■	Tržič - v poslovno-stanovanjski stavbi, obnovljeni l. 2009, dvosobno stanovanje s kabinetom v pritličju, skupaj 62,15 m2 (uporabna površina 57, 53 m2, klet
4,	62 m2). Stanovanje je v fazi končne finalizacije, prodaja se »na ključ«, vsi priključki so ločeni. Objekt se nahaja v neposredni bližini mestnega jedra, možnost parkiranja. Cena: 70.000 EUR
■	Tržič - dvosobno stanovanje s kabinetom
v pritličju, skupaj 52,02 m2 (uporabna površina 47, 52 m2, klet 4,50 m2), obnovljeno 2009. Cena: 61.000 EUR
-	Tržič - enosobno s kabinetom, 40,2 m2, 1. nad., v poslovno-stanovanjski stavbi, obnovljeni l.2009.
Cena: 53.000 EUR
-	Tržič - Koroška cesta, v poslovno-stanovanjski stavbi, obnovljeni l. 2009, dvosobno stanovanje s kabinetom, 78,60 m2, popolnoma obnovljeno l.2009. Cena: 91.000 EUR
Zemljišče:
-	Depala vas, kmetijsko zemljišče, 3453 m2, ravno. Cena: 20.000 EUR
Poslovni prostor:
-	Kamnik - Šutna, poslovni prostor v pritličju hiše, popolnoma obnovljeno l. 2000, 120 m2, 4 Sobe + hodnik + ločene sanitarije, primerno za storitveno dejavnost (lokal je deloval kot kozmetični salon), parkiranje urejeno.
Cena: 135.000 EUR
ODDAMO Poslovni prostor:
- Radomlje - center, skladiščni prostor, 178 m2, adaptirano l. 2000, primeren tudi za skladiščenje občutljivejših materialov. Višina stropov 3, 2-3, 5 m, tla so prirejena za manipulacijo z viličarji. Pisarna, wc z umivalnikom, ISDN, alarm, CK na kurilno olje. Pred skladiščem je velik nadstrešek, na dvorišče je možen dovoz z vlačilcem, zagotovljenih pet parkirnih mest. Cena: 3,9 EUR/m2
inkTigoA
ivlo
prod. BURNIK
Mengeš, Prešernova cesta 3
tel.: 01/729-68-70
E-pošta: menges.2485@trgoavto.si
Del. čas: 8.00-18.00, sobota: 8.00-12.00
Akumulatorji Banner:	-10 %
Snežne verige:	že za 13,99 EUR
Polnilec akumulatorjev Telwin: 38,90 EUR Vžigalni kabli 200 A:	10,79 EUR
Antifriz koncentrat 1l:	3,28 EUR
Čistilo stekel -25:	1,28 EUR/l
Gasilni aparat 600 ml:	4,68 EUR
Kolesarska oblačila Merida:	- 50 %
Kolesarske čelade Lazer do	-40 %
Skuterji SYM , CAMOX	-15 %
Fitness Merida	-20 %
Na zalogi rezervni deli za osebna in tovorna vozila, filtri, svečke, svetila _
MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
SI®
Commerce
taoooot
ť«J2
io zimo ÍH fiomf^
L.liWIUIIO OUE
I ámiavéfa Séitâai/
UGODNE CENE' MOŽNOST PLACíLA NA OBROKE
(g) 080 22 36 www.hp-cofitmerce.ti

mufti/.

- jmfTfTtAJtsr


i t
dne 22. 2., 15. 3. in 29. 3. 2010 Ot 19.00 url
prlčnflmo^lCBŽPtAĆgl^
V^BijENimi
Hi :' 7E» la £6 fajt. Oi ,1TS9 iů ST ÍBin: 040 .' 7 r 90 00
I
UVODNiK
Spoštovani občani, dragi bralci!
Pravijo, da čas hitro beži, da je življenja kaj kmalu konec, in se zato ne splača obremenjevati z balastom. Hm, verjetno bo že držalo. Kaj pa je balast? Zelo zanimiv se mi je zdel film »V zraku«, ki sem si ga zadnjič, po dolgem času, ogledal v kinu. Glavni junak je strokovnjak za odpuščanje, ki med drugim tudi predava o enostavnosti življenja. Za prispodobo uporablja nahrbtnik, v katerega »spravi« različno »težke« predmete in ljudi, ki predstavljajo tisto, kar dnevno, na svojih plečih, nosimo navadni smrtniki. In zaradi katerih se obremenjujemo. Naš junak se seveda z ničemer, čeprav na koncu spozna, da ni vse tako enostavno in obstajajo primeri, zaradi katerih se splača sekirati. Kakorkoli že, slušatelje prepričuje, da največjo težo v nahrbtniku predstavljajo medsebojni odnosi, ki jih imamo (hote ali nehote) z ljudmi okoli nas. S tem se sam strinjam. S številko, ki je pred vami, namreč mineva eno leto, odkar sem uredil svojo prvo številko. Moram priznati, da največ energije ne porabim pri tehničnem in vsebinskem urejanju glasila, temveč ravno pri odnosih z ljudmi. Težko je vsem ustreči in krmariti med različnimi interesi, predvsem pa ohraniti trezno glavo in se ne preveč sekirati. V tem letu mi je oz. nam je v uredništvu uspelo izpolniti kar nekaj ciljev, ki sem si jih oz.
smo si jih zadali. Uvedli smo nekaj novih rubrik ter vsebinsko obogatili glasilo, z namenom, da bi vsak bralec našel nekaj, kar ga pritegne. Glasilo smo v preteklem letu tudi oblikovno spremenili, saj lahko Mengšana od lanskega septembra prebirate v barvah. Vsega nam kljub vsemu še ni uspelo realizirati, sem med drugim štejem oblikovno prenovo ter pokrivanje področja gospodarstva in obrti. Vsekakor pa smo v uredništvu veseli kakršnega koli odziva vas, bralcev, pa naj bo ta negativen ali pozitiven. Novi predlogi so vedno dobrodošli, saj je lahko le tako Mengšan še boljši. Tokrat smo, mesecu primerno, več pozornosti posvetili kulturi, kjer smo obeležili slovenski kulturni praznik. Nagrajenci letošnjih kulturnih nagrad so nam zaupali marsikaj zanimivega. Zelo dejavni so bili tudi učenci OŠ Mengeš, ki so s projektom »Trdinove literarno-etnološke poti« nakazali smer turističnega razvoja naše občine. Pohvalno! Prav tako pa velja pohvaliti PGD Loka pri Mengšu, ki je pripravilo daljši članek o tem, kako lahko nekomu rešimo življenje, kar si zagotovo velja zapomniti.
Želim vam obilo prijetnega branja pred pričakovanjem pomladi ter prvih zvončkov! Imejte se lepo, radi in skrbite drug za drugega! :)
Urban Ropotar
VSEBINA
Občinska uprava..................4
Dogodki meseca..................6
Novice iz sosednjih občin ... 12
Tema meseca....................13
Intervju.............................14
Društva.............................17
Obrazi...............................20
Vzgoja in izobraževanje......21
Zdravje............................22
Občinski svet....................24
Politične stranke...............25
Kultura..............................26
Šport................................27
Športni portret.................28
Razvedrilo.........................29
Pisma bralcev ................... 30
Obvestila............................31
Zahvale..............................34
SPOROČILO DOPISOVALCEM
Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronskih formatih kot doc- ali txt- dokumente, brez vnesenih fotografij, teksti ali deli tekstov pa ne smejo biti v okvirčkih (textboxih). Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom.
Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v wordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom.
MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Odgovorni urednik: Urban Ropotar, e-pošta: urednistvo.mengsan@gmail.com, mengsan@menges.si Uredniški svet: Franc Malus, Peter Gubanc, Tomaž Štebe, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Irena Sicherl Uredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Branko Lipar, Barbara Ahačič Osterman, Maša Skok, Mojca Volkar Trobevšek Naslovnica: Tekmovanje v veleslalomu, foto: Vido Repanšek
Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Schwarz, d.o.o., Koprska 106d, Ljubljana, tel.: (1) 423 88 00, faks: (1) 422 88 95, e-pošta: info@schwarz.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96
Trženje in zahvale: Občina Mengeš, Irena Podboršek, tel. (1 ) 724 71 06, e-pošta: irena.podborsek@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1 ) 724 71 06
Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek, 4. marec 2010, do 12. ure. Naslednja številka Mengšana izide 12. marca 2010.
OBCiNSKA UPRAVA
UVODNIK
Februar, svečan - mesec kulture
Januarje, kot po navadi, izredno hitro minil. Čeprav bi sodili po vseeno razsipnem novem letu - v smislu metanja denarja v zrak, je vseeno opaziti, da smo začeli bolj varčno gledati po policah ponudnikov ter da kupimo le tisto, kar nujno potrebujemo. Pretekli mesec je zaznamovala izredna naravna katastrofa na Haitiju. Tragedija brez primere, podobna, kot pred dvema letoma v južni in jugovzhodni Aziji. Katastrofe nas opominjajo, da nismo absolutni gospodarji sveta. Gospodar sveta je vseeno narava, ki na koncu pokaže svojo moč, posebno nad našo človeško nepremišljenostjo.
Ob vsem tem naj nam bo le misel in delo, da si ustvarjamo svet in življenje, ki naj bo prijazno, ustvarjalno in napredno naravnano. Lahko smo ta hip zadnjič rekli besedo, stisnili nekomu roko, poljubili otroka ...
In zakaj se to sprašujem? Zato, ker ne razumem nekaterih, ki postavljajo svoje življenje na kocko, ogrožajo druga življenja, podirajo, zažigajo in uničujejo drugim, ki jim je neka stvar sveta. Sprašujem se, ali je to vzgoja, je to nemoč nas, staršev, oblasti... So podrta merila v smislu svobode, da delam kar hočem - če hočem dobro, delam dobro, če delam slabo, delam slabo, če uničujem - pač uničujem, po zgledu, saj mi nihče nič ne more!?
Znani dogodki v Mengšu v preteklih tednih vandalizma so lahko odsev naše družbe, še bolj pa staršev, ki ne odigrajo vloge, ki jim je z rojstvom njihovih otrok bila podeljena. Starši, ki ne vedo, kje so njihovi mladoletni otroci ponoči - ti se morajo vprašati o svoji vlogi v družbi. Velikokrat poslušamo izgovore, da mladi nimajo kam. Pa naj vsak tak vzame v roke vsaj glasilo Mengšan, internetne strani občine, kjer društva vabijo mlade v svoje sredine. Navsezadnje lahko svoje interese poiščejo v novih oblikah dela, kot je naprimer AIA itd. Izgovor, da je vse, kar je obstoječe, nezadostno, je le izgovor za tistega, ki je nesposoben prostovoljnega in ustvarjalnega dela. Tako z grenkim priokusom vstopamo v mesec kulture, vendar z optimizmom. Tudi take reči so se že dogajale, zato moramo vsi skupaj napeti sile, da ustvarimo še boljše pogoje. Dejstvo je, da moramo mlade spraviti s ceste, če se tako izrazim. Sprašujemo se za športno dvorano: da - če ne bi bilo zgodovine preteklih desetih let, ko se ni nič naredilo v tej smeri in so se zavrle dogovorjene stvari, se morda danes ne bi ukvarjali s takim vandalizmom. Vendar se stvari premikajo. Pa še nekaj o dogajanjih v februarju. V petek, 19. februarja, bo na nacionalni televiziji oddaja Na zdravje, kjer je predstavljen glasbeni utrip Občine Mengeš. Kulturni dan je zaznamovala Prešernova nagrajenka in izjemna igralka Štefka Drolc. Upam, da niste zamudili te proslave, ki so jo zaznamovala tudi društva iz Občine Mengeš. Konec meseca pa nas čaka že tradicionalna prireditev Pod mengeško marelo.
Čeprav sem v tem uvodniku morda kar preveč kritičen, je prav, da vsi poskrbimo, da bo naša občina lepa, prijazna, inovativna. Na najboljši možni način nam to kažejo naši osnovnošolci, ki so oplemenitili našo prepoznavnost z jedjo »bizgec« in s »Trdinovo petico«. To je prava pot, to je vzgled, ki naj nam kaže, kje so možnosti.
Jože Vahtar
ČEZMEJNO SODELOVANJE: OBČINA VRBA (AVSTRIJA) -OBČINA MENGEŠ
V okviru čezmejnega sodelovanja smo na pobudo Štefana Borina obiskali Občino Vrba (Velden) na Avstrijskem Koroškem. Na osnovi evropske podpore projektov čezmejnega sodelovanja in dolgoletnih stikov s to občino in krajem Šentilj (St.Eigiden) smo se odpravili sredi decembra na pogovor k županu Vrbe, Fredinandu Vouku.
Na pogovorih so sodelovali še Franci Aichholzer, dr. Ernest Groblacher ter župan Občine Mengeš Franc Jerič, Štefan Borin, Janez Per in Jože Vahtar. Občina Mengeš je pripravila osnutek sodelovanja in predstavila skupne možnosti za kandidaturo na projektu čezmejnega sodelovanja, ki se dotika skupnih točk v kulturnem in turističnem sodelovanju dveh mest, dveh občin. Bili smo zelo presenečeni nad zelo pozitivnim sprejemom naših predlogov in župan Ferdinand Vouk nam je dal priznanje ter potrdil, da je Občina Vrba partner v nadaljevanju projekta sodelovanja. Spoznali smo, da prijateljske vezi, ki so tkane dolga desetletja, pomenijo temelj, na katerem lahko gradimo nova in širša spoznanja in zbližanja med narodi, posebno tam, kjer stoletja živijo slovenski domovi - in to je prav gotovo Koroška. Z vstopom v Evropo so nam poti sodelovanja in napredka tudi v tem področju na stežaj odprta. O projektu čezmejnega sodelovanja bom več napisal v naslednji številki Mengšana, že zdaj pa vabim vse, ki imate ideje, da jih posredujete, kajti le tako bomo s širino lahko pripravili odličen projekt.
Jože Vahtar
Uradne ure Občine Mengeš:
PONEDELJEK od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 15.00 SREDA od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 17.00 PETEK od 8.00 - 13.00.
Županove ure za občanke in občane so vsako sredo od 14.00 do 16.00. Termin si rezervirajte v tajništvu pri ga. Marti Kuret na telefonu 01 723 70 81.
OBCiNSKA UPRAVA
GLAVNE PREDNOSTI UPORABE ZEMELJSKEGA PLINA
Zemeljski plin je po vseh karakteristikah nesporno najkvalitetnejše fosilno gorivo, kar lahko potrdi preko 100.000 gospodinjstev v Sloveniji. Zemeljski plin je energent za ogrevanje in hlajenje stanovanja ter kuhanje in gretje sanitarne vode. Glavne prednosti zemeljskega plina pred ostalimi energenti so: cenovna konkurenčnost, vsestranska in enostavna uporaba, zanesljivost oskrbe ter ekološka sprejemljivost, kar skupaj zagotavlja udobje, ki ga prinaša v dom.
Sodobne plinske naprave odlikujejo najvišji izkoristki, najnižja poraba energenta, okolju prijazno zgorevanje, konkurenčna cena in možnost uporabe enega energenta za ogrevanje in hlajenje, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Z razvojem sodobnih hišnih kogeneracijskih enot pa je plin mogoče uporabljati tudi za soproizvodnjo električne in toplotne energije v gospodinjstvih. Zemeljski plin je gorivo, ki pri zgorevanju povzroča najmanjše emisije dimnih plinov in najmanjše emisije toplogrednih plinov. Pri prehodu na zemeljski plin kot primarni energent, tako kot pri vseh drugih sistemih, nastanejo začetni investicijski stroški, vendar se ti zaradi večje ekonomičnosti obratovanja takšnega sistema pri zemeljskem plinu najhitreje povrnejo. Plinske zgorevalne naprave, v primerjavi z drugimi, delujejo z najvišjimi letnimi obratovalnimi izkoristki, najnižjimi vzdrževalnimi stroški, najvišjo regulacijsko odzivnostjo, najdaljšo življenjsko dobo, največjo zanesljivostjo, poleg vsega navedenega pa zemeljski plin še vedno ostaja najcenejše fosilno gorivo. Cena koristne energije (EUR/kWh) je najnižja, prav tako tudi višina investicije v plinsko kotlarno. Porabo plina neprestano nadzorujemo in jo preko plinomera plačujemo po dejanski porabi za nazaj. Za zemeljski plin prav tako ne potrebujete skladišča (rezervoarja), ki bi ga bilo potrebno vzdrževati in izvajati redne tlačne preglede.
Pri primerjavi cen moramo energente zaradi različnih agregatnih stanj (trdno, tekoče, plinasto) in zaradi različnih prodajnih merskih enot (l, kg, m3) najprej postaviti na isto energijsko enoto - kWh. Pri tem si pomagamo s kurilnostjo, ki pove, da npr. iz enega litra kurilnega olja pri zgorevanju dobimo 10 kWh toplotne energije, iz enega kubičnega metra (m3) zemeljskega plina pa 9,5 kWh. Spodnjo tabelo lahko uporabimo še za izračun prihranka letnih
stroškov energije v odvisnosti od uporabe različnih energentov. Predpostavimo, da na letnem nivoju za ogrevanje 100 m2 uporabne površine objekta, ki je delno izoliran, porabimo 20.000 kWh. To pomeni 2.000 l kurilnega olja, 2.105 m3 zemeljskega plina, 2.777 litrov UNP. Prihranke pri uporabi različnih energentov hitro izračunamo z uporabo razlike med cenami koristne energije EUR/kWh. Če podamo razliko med uporabo zemeljskega plina in UNP-ja, znaša navedena razlika 2,957 EURcent/kWh (9,2896,332 EUR/kWh). Letni prihranek samo zaradi drugačne rabe energenta znaša 20.000 kWh x 0,0295 EUR/kWh = 591,40 EUR. Letni prihranek, v primerjavi s sistemom na kurilno olje, znaša 310 EUR. V letošnjem letu je začela veljati tudi Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih uporabnikih, ki bo kurilno olje in UNP v prihodnjih letih bistveno bolj cenovno obremenila v primerjavi z zemeljskim plinom.
Če upoštevamo višino investicije v sistem ogrevanja s plinom, ki omogoča individualno merjenje porabe energije v višini 4.000 EUR, lahko zatrdimo, da se investicija povrne v petih letih, medtem ko se tehnična življenjska doba plinskih naprav giblje med 20 in 25 leti. Z naložbo v plinsko ogrevanje povečamo udobnost bivanja in vrednost nepremičnine. Zaradi plačevanja energije po dejanski porabi smo spodbujeni k varčevanju, zato energijo rabimo učinkoviteje.
Da je oskrba z zemeljskim plinom v Sloveniji zanesljiva, pa smo se lahko prepričali januarja leta 2009, ko je bila za 14 dni prekinjena dobava tega energenta iz Rusije zaradi rusko-ukrajinskega spora. Kljub nizkim temperaturam je bila oskrba neprekinjena za vse odjemalce. Nabava zemeljskega plina se namreč izvaja na osnovi sklenjenih večletnih pogodb s tujimi dobavitelji. Nabavni viri za Slovenijo so trije: ruski, alžirski in avstrijski. Trije nabavni viri, skupaj z zakupljenimi skladiščnimi zmogljivostmi na Hrvaškem in v Avstriji, zagotavljajo visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe, kar se je odrazilo tudi ob prekinitvi ruske dobave.
Če so vas zgoraj navedeni argumenti prepričali k uporabi zemeljskega plina, obiščite našo spletno stran (www.petrol.si), kjer dobite vse dodatne informacije, prav tako pa si lahko ogledate cenik in si sami izračunate strošek ogrevanja.
B. Z., Petrol d.d.
Energent	EUR z DDV	Enota	Kurilnost kWh/enoto	Končna energija EUR/kWh	Izkoristek pretvorbe	Koristna energija EURcenti/kWh
Zemeljski plin*	0,5715	m3	9,5	0,060	95	6,332
Unp propan-butan	0,6354	liter	7,2	0,088	95	9,289
Les - bukov les	60,0	m3	2410	0,025	60	4,149
Les - peleti	0,21	kg	5	0,042	75	5,600
Rjavi premog	320,0	t	4900	0,065	60	10,884
Kurilno olje	0,67	liter	10	0,067	85	7,882
Električna energija	0,11289	kWh ET (enotna tarifa)			95	11,883
II. in III. tarifna skupina	0,12595	kWh ET (visoka tarifa)			95	13,258
do 7 kW oz. do 10 kW	0,07425	kWh ET (mala tarifa)			95	7,816
	9,9351	kW (moč/mesec)				
*Cena iz odjemne skupine CDK4 zakupljene zmogljivosti 1.501-2.500 Sm3/leto, letna poraba 2.105 m3. Mengšan - februar 2010	^^-
DOGODKi MESECA
PREŠERNOV DUH MED NAMI NAJ ŽIVI
Slovenski kulturni praznik obeležuje spomin na smrt našega velikega pesnika Franceta Prešerna. To je dan, ki je namenjen vsem prijateljem kulture. Vsako leto v začetku februarja ponudi bogate kulturne programe; nekatere galerije in muzeji odprejo svoja vrata, pripravijo delavnice, vodene oglede, odvijajo se različne prireditve. Tudi Mengšani smo pokazali, da nam praznik veliko pomeni.
J A
S"
i
I i
i I »
popeljala skozi življenje in ustvarjanje Franceta Prešerna. Slišali smo mnoge Prešernove pesmi - od Nezakonske matere, ki jo je z zanosom recitirala Štefka Drolc, pa do Povodnega moža, Apela in čevljarja ^ Pri organizaciji proslave, ki je bila po mnenju mnogih na izredno visokem nivoju, so sodelovali KD Antona Lobode, KD Franca Jelovška, KD Svoboda, Likovno društvo Mengeš, KD Mengeška godba, KD Mihaelov sejem ter KD Stoji učilna pod vodstvom Nataše Banko.
Kultura ni samo duhovna dogodivščina, ki poraja bistre misli in domislice, ki razsvetljujejo mrak in nas delajo vidne in prepoznavne po dosežkih; kultura so vse oblike sporočanja, sporazumevanja, pisanja, javnega nastopanja in medsebojnih odnosov ter naše srčno odzivanje na vse probleme človeštva. Praznujmo naš praznik kulture razmišljujoče in naj postane kultura praznik našega vsakdanjega življenja in narodu blagor!
Tekst: Maša Skok, foto: Taideja
Goste je pozdravila Mengeška godba
V Kulturnem domu Mengeš se je 7. februarja odvijala slovesna prireditev, ki so jo oblikovali člani Zveze kulturnih društev Občine Mengeš in Osnovna šola Mengeš. Slavnostno nas je pričakala Mengeška godba ter mešani pevski zbor s slovensko himno. S svojim obiskom je polno dvorano počastila dramska igralka in dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo, Štefka Drolc. Recitirala in interpretirala je sedmo kitico Zdravljice in požela bučen aplavz.
ZKD Občine Mengeš je, kot vsako leto, podelil priznanja za posebne dosežke na področju kulture. Srebro priznanje sta letos prejela Handi Behrič in Franci Veider. Slednji je bil glavni pobudnik za obuditev harmonikarskega orkestra, ki ga zdaj tudi vodi. Handi Behrič pa si je priznanje zaslužil z likovnim ustvarjanjem: udeležuje se mnogih tekmovanj, prejel pa je tudi Zlato paleto. Zlato priznanje si je prislužil Moški komorni zbor Mengeški zvon, ki neprekinjeno deluje že 35 let. Ker ni veliko moških sestavov, je Mengeški zvon toliko bolj cenjen in je lahko zgled mlajšim generacijam. Izvršni odbor zveze vsako leto podeljuje tudi posebne listine. Letošnja prejemnika sta Lojze Pišek, ki sodeluje pri mengeški godbi, in Drago Plevel, čigar dramske vloge so nepozabne. Oba sta zaslužna, da srce kulture v občini bije tako živahno. Prireditev je vodila Nataša Vrhovnik Jerič, ki je zbrane prijetno
KD Stoji učilna
Aplavz slavnostni govornici Štefki Drolc
Najbolj všeč so mi bili nastopajoči otroci, sploh fanta, ki sta deklamirala Prešernove pesmi. Zdi se mi, da je Mengeš na visokem kulturnem nivoju, kar je le še potrdila današnja proslava. Glede na to, da je samo danes nastopilo šestdeset do sedemdeset ljudi, lahko trdim, da je veliko Mengšanov povezano s kulturo. MARJETKA SRŠEN
Proslava je bila čudovita, res na visokem nivoju. ŠTEFAN BORIN
Vesela sem, da so se tokrat zbrala praktično vsa mengeška kulturna društva in naredila program, ki je bil po mojem mnenju na zelo visokem nivoju. Marsikateri večji kraj z bogatejšo tradicijo bi nam lahko to zavidal. MILICA TOMŠIČ
Proslava me je ganila do solz. Na prekrasen in prijeten način je bilo prikazano Prešernovo življenje. Ni mi žal, da sem se proslave udeležila. MARA LUŽAR

DOGODKi MESECA
KRVODAJALSKA AKCIJA ZA NELA PRESEGLA PRIČAKOVANJA
V Kulturnem domu Mengeš se nas je v torek, 19. januarja, zbralo kar 475, ki smo želeli s svojim vzorcem krvi pomagati malemu Nelu. Z vpisom v register nesorodnih darovalcev kostnega mozga pa nismo morebiti pomagali le Nelu, temveč vsem ostalim obolelim, ki čakajo na ustreznega darovalca.
Kljub želji pa vsi prisotni zaradi takšnih in drugačnih zdravstvenih razlogov niso mogli darovati svojega vzorca krvi in zato
niso bili vpisani - teh je bilo 65. Samega postopka vpisa v register ne gre zamenjevati z običajnim darovanjem krvi, poleg tega je tu količina odvzete krvi manjša, saj gre le za vzorec. Vsak darovalec izpolni medicinsko anketo, se pogovori z zdravnikom in podpiše pristopno izjavo za vpis v register. Nato mu dodelijo posebno kodno oznako in mu odvzamejo vzorec krvi (od 5 do 20 ml) za tipizacijo oziroma določitev tkivnih antigenov HLA- A, -B in -DR.
Čeprav so možnosti majhne, pa vendarle
upamo, da se bo našel nekdo, ki bo Nelu pomagal ozdraveti. Vsi tisti, ki se akcije v kulturnem domu niste mogli udeležiti, pa ste to želeli, lahko to storite na Zavodu za transfuzijsko medicino (vpis poteka vsako sredo, med 10. in 12. uro) ali v vseh splošnih bolnišnicah na oddelkih za transfuzijo po celotni Sloveniji.
Tekst in foto: Urban Ropotar
MENGŠANI V ODDAJI »NA ZDRAVJE!
«
Včasih je potreben trenutek in predvsem volja in zamisel ter takojšnja akcija, seveda, če imaš osnove in pripravljenost. Tako se je zgodilo, da nas je producent oddaje Na zdravje, Jože Potrebuješ (vodja Čukov), «na hitro« povabil v oddajo, da predstavimo Mengeš - ali bolje rečeno - »glasbeno mesto« Mengeš.
Že naslednji dan smo se sestali Franc Kompare, Janez Per, Vesna in Ciril Burgar ter avtor članka v snemalnem studiju VPK, kjer smo pripravili koncept nastopov v oddaji. Na sestanku so sodelovali še Jasna Kuljaj, Boštjan Romih, Marko Nabršnik - režiser (Petelinji zajtrk), producent Jože Potrebuješ
in njegova ekipa. Kdor spremlja oddajo, ve, da je oddaja v konceptu »gostilna« ter da je gostiteljica iz kraja »kelnarica«. Že prve ugotovitve so bile, da ima Mengeš veliko glasbenih in ostalih vsebin in da vsega ne bomo mogli spraviti v to oddajo. Tudi sami producenti imajo svoje poglede v postavitvi oddaje, tako da je bilo potrebno narediti kar nekaj kompromisov. In tako smo drugi dan v mesecu februarju krenili na snemanje v Ljubljano kar z dvema avtobusoma in več osebnimi avtomobili. Vseh nastopajočih nas je bilo več kot 100. Oddajo smo snemali od 18. do 22. ure in pričujoči vemo, da je bilo kar naporno, ampak vseeno izredno doživetje. Prav je, da naštejem
sodelujoče: Mengeška godba, Veterani mengeške godbe s pevkami Julijo, Brigito in Betko, Ansambel Alpski kvintet, Marela, Mengeški Zvon, Sekcija harmonikarjev Mihaelovega sejma, Pritrkovalci MS in Franc Blejc, Učenci Osnovne šole Mengeš, Folklorna skupina Svoboda Mengeš, Otroška folklorna skupina OŠ, Turistično društvo Mengeš z Zorko Požar in Jožetom Perom, narodne noše TD Mengeš, Nace Zaletelj in Ciril Burgar. Osrednji gost je bil pisatelj Ivan Sivec in seveda »kelnarica Vesna Burgar«. Mnenje sodelujočih in tudi producentske ekipe je bilo, da smo izredno dobro predstavili svoj kraj. Sodbo o vsem pa si ustvarite tudi sami z ogledom oddaje.
Oddaja Na zdravje - Mengeš bo na sporedu v petek, 19. februarja, ob 20.30 na prvem programu RTV Slovenija.
Jože Vahtar
DOGODKi MESECA
TRDINOVA PETICA
Trdinova petica? Hja, poreče kdo, saj vemo, da je bil Janez Trdina priden učenec. Kaj priden, odličnjak je bil, najboljši, vpisan v zlato knjigo. Slišali smo o tem in prebrali že tudi marsikaj. No, seveda, vse to drži kot pribito. Navedeno je v različnih dokumentih. Tudi sam pove (Moje življenje) marsikaj zanimivega o svojih šolskih letih. »Bil sem jako razposajen dečko _ Imel pa sem to dobro svojstvo, da sem hodil rad v šolo in se prav pridno učil.«
Ugledni rojak, rojen pred 180 leti, vzbuja vse več pozornosti med sedanjimi mengeškimi šolarji. Zasluge za to ima nekaj pedagoških delavcev, ki se zavedajo pomena dela Janeza Trdina kot pisatelja, etnologa, zgodovinarja, kritika, izjemnega šolnika, rodoljuba. Že več let izvajajo projektno nalogo, s katero želijo čim večjemu številu ljudi predstaviti njegovo življenje in delo. Njihov najnovejši dosežek je družabna igra z igralnimi kartami Trdinova petica. Karte so nekaj posebnega; vsaka je umetniški izdelek, grafika, predstavlja pa podobo iz Trdinovih del ter njegovih pisem mengeškemu kaplanu Antonu Koblarju ali pa osebo, ki je imela pomembno vlogo v pisateljevem življenju. Na eni od kart je upodobljen tudi Janez Trdina.
»Igralni komplet Trdinova petica sestavlja 61 kart, na njih pa je 14 različnih motivov, predstavljenih v 4 različnih barvah,« sta povedali mentorici in gonilni sili projekta Ljubica Rožman in Dragica Železnikar. »Delo v tem šolskem letu poteka v literarno-etnološkem krožku. Sicer pa projekt Janez Trdina izvajamo že skoraj 15 let, v tem času pa smo uspeli realizirati marsikaj. V letu 1996 je šola ob svoji 200-letnici izdala Trdinov koledar, že naslednje leto pa smo za kulturni dan pripravili program Znameniti Mengšani. Med njimi je bil seveda tudi Janez Trdina. V nekaj letih zatišja smo iskali nove ideje. Ob materialni pomoči Turističnega društva Mengeš smo v letu 2008 prvič popeljali pohodnike po Trdinovi poti na Gobavico, naslednje leto pa še drugič. Leto 2010 je torej nadaljevanje tega dogajanja. Ker smo se prijavili na tekmovanje, ki ga je razpisala Turistična zveza Slovenije in se nanaša na poznavanje domačega kraja, imamo krasno priložnost, da petico in pot, s tem pa seveda tudi mengeško kulturno-zgodovinsko preteklost, predstavimo širši javnosti.« Prizadevni učiteljici povprašam, kakšna je bila vloga učencev pri 'petici'. »Učenci so bili zelo prizadevni, polni idej, treba jih je bilo le usmerjati. Opis motivov in pravila igre so izdelale učenke Karin Kosec, Žana Kveder in Urška Žirovnik, pri likovni izdelavi in tiskanju pa sta se odrezala Miha Furjan in Žana Kveder.« Kaj jima je pri tem projektu posebej všeč? »Predstavitve, ki je bila 20. januarja, se je udeležilo lepo število gostov. Med njimi smo bili najbolj veseli
Obiskovalci petice
uglednega etnologa dr. Janeza Bogataja, še bolj pa nas je razveselila njegova pohvala. Pomagal nam je, da smo spet spoznali jed bizgec, o kateri je pisal Trdina. Na predstavitvi smo ga tudi pokusili. Recept je po dostopnih virih pripravila Zorka Požar, predsednica TD Mengeš, jed pa je za to priložnost tudi sama skuhala. Veseli smo bili tudi prisotnosti najvidnejših predstavnikov naše občine in njihove pohvale našemu delu. Likovni pedagog na šoli, Lojze Kalinšek, je bil mentor pri likovni izdelavi in tiskanju. »Karte so narejene v tehniki linorez. Z izdelavo je ogromno dela, saj je vse izdelano ročno, vsaka karta je original. Na ta način smo izdelali 45 kompletov, torej skupaj 2745 kart. Učenci so bili res prizadevni in si zaslužijo vso pohvalo. Vesel sem, da nam je uspelo. Karte, take kot so, sicer imajo uporabno vrednost, vendar še v veliko večji meri estetsko in literarnozgodovinsko.
Originalni kompleti so oštevilčeni, tako smo še bolj poudarili njihovo vrednost. Številko ena smo namenili dr. Bogataju.« Na vprašanje, kdo vse - poleg mentorjev - ima zasluge za uspešno izvedbo projekta Trdinova petica, Lojze Kalinšek izpostavi še učiteljico Milico Tomšič, ki je izdelala lične vrečke oz. ovoje za 45 kompletov kart, Franca Zabreta iz Topol, ki je pomagal pri izrezu kart, papirno galanterijo ALEŠ iz Topol, ki je omogočila napravo za izrez (sekač), Edo Vuga je pomagal z nasveti in papirjem, turistično društvo pa je stalo ob strani s finančno pomočjo. Novi kompleti kart za široko uporabo in prodajo bodo natisnjeni v tiskarni, zaslužek od prodaje pa je namenjen v šolski sklad. Takšen dogovor je sklenjen med predstavniki šole, šolskega sklada, KD Stoji učilna, TD Mengeš in avtorji projekta. Promocija kompletov in prodaja bo uvrščena v program praznovanja občinskega praznika, to je rojstnega dneva Janeza Trdine. Kaj naj rečem drugega kot: bravo, tako se dela!
Tekst: Branko Lipar, foto: Lojze Kalinšek
Učenci so se zelo potrudili.

Pokušanje jedi »bizgec«
DOGODKi MESECA
»A SI BIL SPET V MENGŠU?«
Dr. Janez Bogataj je redni profesor etnologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Temeljno področje njegovega raziskovalnega in pedagoškega dela je etnologija Slovencev, raziskuje pa tudi področja rokodelstva, prehrane, kulinarike in gastronomije, (kulturne) dediščine, turizma, poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril, šeg in navad, karakterologije in likovnega obzorja. Januarja se je na OŠ Mengeš udeležil predstavitve projekta Trdinova petica, ki so ga v pripravi na tekmovanje Turistične zveze Slovenije oblikovali mengeški osnovnošolci.
Povedali ste, da ste v študentskih letih radi zahajali v Mengeš. Imate nanj lepe spomine?
Najprej moram poudariti, da seveda Mengeš ne predstavlja v odnosu do Ljubljane nobene razdalje. Če se bo naš slovenski urbanizem še naprej tako brezglavo razvijal, bo v prihodnje prišlo do strnjenega naselitvenega območja med obema krajema. Sedaj pa k vašemu vprašanju. Na Mengeš imam seveda odlične spomine iz časa mojega študija na ljubljanski univerzi. Ker sem poleg etnologije študiral tudi zgodovino umetnosti, smo se na slednjem oddelku nekateri zbrali v pestri druščini, v kateri je bila tudi naša kolegica Beba Jenčič iz Mengša. Pri njej doma nas je njena mama kar nekajkrat
odlično »motivirala« s hišnim likerjem iz piva, sproščene akademske debate s petjem pa smo razvijali v mengeški lovski koči. Spominjam se pogostega vprašanja moje pokojne mame, ko sem se po dveh dnevih vrnil domov: »A si bil spet v Mengšu?«
Ste poskusili mengeški biz-gec?
Mengeški bizgec sem seveda pokusil po odlični prireditvi, ki so jo pripravili tu, v Osnovni šoli Mengeš. Še ena »nova« jed, ki ima sicer bogate korenine v preteklosti. Predvsem še ena jed, ki je lahko odlična za oblikovanje naše sodobne gastronomske razpoznavnosti, tudi v tujini. Učenci in učiteljice Osnovne šole Mengeš so nas na prireditvi spomnili na Trdinovo pot, predstavili pa so nam
tudi Trdinove karte, ki so jih izdali sami. Pisatelja in mengeškega rojaka želijo javnosti predstaviti tudi na ta način. Kaj menite o tovrstnih projektih učencev slovenskih osnovnih šol?
Projekt učencev in učiteljev ter učiteljic na osnovni šoli v Mengšu je »šolski« ali vzorčni primer, kakšne teme so primerne za otroško raziskovanje in kakšni načini predstavitve njihovih spoznanj so lahko koristni ter pomembni za različna področja sodobnega življenja v domačem kraju in občini. Poglejte, kaj vse se je rodilo iz njihovega radovednostnega prizadevanja: igralne karte, izobraževalno-turistična pot, lokalno razpoznavna in značilna jed, možnost za oblikovanje (turističnega) spominka, da naštejem le najpomembnejše. Omenili ste, da boste projekt skupini na Zavodu za šolstvo predlagali kot primer dobre prakse. Kaj vas je najbolj presenetilo?
Delovna skupina za Kulturno dediščino deluje v okviru prenove kulturno-umetnostne vzgoje v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, in sicer na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni. Pri pripravi gradiv bomo
navajali tudi primere dobre prakse in z veseljem lahko povem, da bo tudi mengeški primer med njimi. Vzroke za mojo odločitev sicer argumentirajo že nekateri zgornji odgovori, vendar pa moram še nekaj dodati. Menim, da je mengeški primer odličen tudi zato, ker temelji na starem pravilu, da je manj več! In še nekaj: da se vse resno prizadevanje, ki lahko rodi dobre izobraževalne rezultate med mladimi na različnih starostnih stopnjah, začenja pri vrednotah, ki nam pogosto ležijo pred našimi domačimi pragovi. Mi pa hodimo mimo, jih ne vidimo, kaj šele, da bi jih začeli spoznavati. Vidimo, žal, samo nakupovalna središča, globalizirane praznike in banalnosti najrazličnejših »kmetij«!
Nataša Vrhovnik Jerič
TURIZEM NISMO LJUDJE, AMPAK INOVATIVNE IDEJE MLADIH!
V veliko osebno in strokovno zadovoljstvo mi je bilo spoznanje odlične raziskovalne in uporabne turistične naloge, ki so jo v okviru tekmovanja »Moj kraj - moj ponos« izdelali učenci in učenke mengeške osnovne šole. Naloge, ki vsako leto nastajajo v okviru državnega tekmovanja »Turizmu pomaga lastna glava« so namreč zelo različnih kakovosti in predvsem metodoloških usmerjenosti, kar je posledica nepremišljenih predmetnih izhodišč, primernih za starostno stopnjo, ki jim je tekmovanje namenjeno. Učenci in učenke mengeške osnovne šole so seveda močno presegli povprečje v večih smereh. Najprej so izbrali temo po načelu »manj je več«(!), kar lahko že v osnovi lahko zagotavlja uspeh. Predmet njihove naloge so izbrali z analizo domačega kraja in njegovih prebivalcev. Ta analiza je pokazala, da je lik Janeza Trdine najbolj umeščen v zavest prebivalcev. Odločili so se za postavitev modela »Trdinove literarno-etnološke poti« in določili na tej poti deset postaj, povezanih s Trdinovim življenjem in delom. Pot je zelo smiselno speljana in vodi iz Mengša na vrh Gobavice ter se vrača v Mengeš. Vendar je to samo pot s posameznimi postajami, kjer so predvidene različne vsebine, pretežno z igranimi prizori. V čem je torej posebnost in izjemnost njihove naloge, saj je takih in podobnih poti v Sloveniji na pretek, predvsem pa jih zelo malo živi? Posebnost Trdinove poti je v njenih vsebinah, v dogajanjih, torej v oblikovanju »celovitega turističnega izdelka«, kot se tej zadevi učeno reče. Pot je povzročila
štiri turistične izdelke in vsi so povezani s Trdino: zgibanko z opisom poti, igralne karte za igro »Petica«, lokalno kulinarično posebnost »bizgec« (t.j. enolončnica iz kislega zelja, kisle repe, ješprenja in prekajene svinjine) in simbolni mengeški obesek »bacek«, ki ga lahko pojmujemo tudi množični spominek (ali po angleško Gadget oz. Give Away). Seveda sta med naštetimi najbolj pomembna izdelka igralne karte, temelječe na junakih iz Trdinovih pripovedk in izvrstna enolončnica »bizgec«, ki jo s tem lokalnim narečnim poimenovanjem navaja Trdina v pismu prijatelju Koblarju. Za bodoče obiskovalce Trdinove poti je predvidena tudi pokušina te okusne jedi. Brez velikega govoričenja, marketinških in ne vem še kakšnih razvojnih agencij ter s.p., predvsem tudi brez velikih sredstev, so torej mladi Mengšani in Mengšanke, pod vodstvom prizadevnih mentorjev in mentoric v šoli, pripravili odlično delo, na katerega je lahko ponosna cela občina in je morala biti dober zgled tudi siceršnjim slovenskim prizadevanjem na področju približevanja turizma mladim. Naloga je hkrati odlična popotnica in izziv Mengšu ter njegovim prebivalcem ob vstopu v leto 2010, ko praznujemo 180. obletnico rojstva in 105. obletnico smrti Janeza Trdine ter 50-letnico Turističnega društva. In še to: če že množice zahajajo v Špas teater in na poslušanje takih in drugačnih koncertov narodno-zabavne glasbe, bi morda le razmislili še o njihovi seznanitvi tudi s takimi žlahtnostmi, ki nam jih v naša sodobna življenja prinaša literarna in siceršnja zapuščina velikega mengeškega rojaka Janeza Trdine.
Prof. dr. Janez Bogataj

DOGODKi MESECA
OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA MENGEŠ
V prostorih gostišča Orhideja je potekal 15. občni zbor Čebelarskega društva Mengeš. Na samem začetku je vse goste, čebelarje in člane prav prijazno pozdravil predsednik društva, Jože Boštjančič. Sledila je izvolitev delovnega predsedstva, katerega mesto so zasedli Stane Mesar, Dejan Tomažič, Gregor Lužar in Anton Tomec.
Pred oddajo poročil je potekala podelitev priznanj ob 105-letnici organiziranega čebelarjenja v Mengšu in okolici ter 15-letnici delovanja društva. Da je bilo društvo zelo dejavno v preteklem letu, je razvidno iz poročila, ki ga je podal Jože Boštjančič. Udeležili so se različnih predavanj in delavnic, simpozija o čebelarstvu, čistilnih akcij, reševali pomor čebel iz leta 2008, sodelovali z vrtcem in osnovno šolo, organizirali so razstave in krožke, kjer so otroci spoznali čebelo kot pridno delavko. Tudi za letošnje leto imajo prav tako veliko planov: udeležili se bodo posveta v Celju, obiskali muzej v Radovljici, imeli v šoli čebelarski mesec, spomladi bodo imeli srečanje slovenskih čebelarjev in ob jubileju bodo izdali čebelarsko znamko. V svojem govoru se je predsednik zahvalil Občini Mengeš in županu Francu Jeriču za vsa sredstva, ki jih dobijo in jih še pričakujejo za boljše delovanje društva. Župan je člane društva lepo pozdravil ter dejal, da je zelo ponosen na mengeške čebelarje, ki s svojim delom predstavljajo tudi občino ter spodbujajo mladino. Zaželel jim je čim več uspehov in medu. Tudi predsednica Turističnega društva Mengeš, Zorka Požar, je povedala, da si želijo še naprej tako dobro sodelovati in čim več medu. NAJ MEDI!
Tadeja Šavrin
Priznanje Zorki Požar sta izročila Jože Boštjančič in Matej Blejec.
SKUPŠČINA KULTURNEGA DRUŠTVA MIHAELOV SEJEM
V prostorih gasilsko-godbenega doma se je 3. februarja odvijala 18. skupščina KD Mihaelov sejem. Društvo, ki ga je do polnoletnosti pripeljal Štefan Borin, kot mu Mengšani pravijo, "gonilna sila društva", združujejo še tri sekcije: pritrkovalska, harmonikarska in orgličarska.
Po uvodnem pozdravu predsednika Štefana Borina je sledila izvolitev organov skupščine, katerih mesto so zasedli Franc Zabret, Ida Ulčar, Stane Šimenc in Matjaž Repnik. Iz poročil, ki so jih podali člani društva, je razvidno, da je preteklo leto bilo precej glasbeno in uspešno. Na 13. festivalu koračnic, ki so ga izvedli ob 125. obletnici Mengeške godbe, je skladba Primoža Kosca bila izbrana za najboljšo in bo letos obvezna za vse nastopajoče godbe. Tudi Mihaelov sejem je bil uspešen in zelo obiskan. Poleg nastopov, ki so jih imeli, so izdali tudi dve CD plošči: harmonikarji in Ansambel Kosci. Letošnje leto bo prav tako zelo delavno. Sekcije bodo imele redne vaje, veliko nastopov, organizirali bodo 18. Mihaelov sejem in 14. festival koračnic. V svojem govoru se je predsednik zahvalil Občini Mengeš, KD - Mengeški godbi, TD Mengeš, JSKD RS in Pavletu Pevcu, GZ Mengeš, Tabornikom, PGD Mengeš in vsem članom za prispevke k realizaciji zadanih si nalog. V društvo sta pristopila še dva nova člana: Pavel Veider in Ivan Kenda.
Tadeja Šavrin
OBČNI ZBOR LOŠKIH GASILCEV
Redni letni občni zbor, letos 77. po vrsti, je v dvorano gasilsko-kulturnega doma v Loki privabil veliko loških gasilk in gasilcev ter povabljenih gostov. Vabilu so se odzvali spoštovana župan Franc Jerič in župnik Janez Avsenik, gasilski predstavniki društev iz Mengša, Topol, Leka Mengeš, Trzina in društva Jarše-Rodica, predsednik KD Antona Lobode Matjaž Loboda (ob svojem nagovoru je gasilcem podaril tudi monografijo o Janku Testenu, loškem slikarju in frančiškanskem bratu, ki jo je društvo izdalo konec minulega leta), predstavnik ŠD Loka in predstavnik loškega vaškega odbora.
Po uvodnem nagovoru predsednika PGD Loka Roberta Ručigaja in izvolitvi delovnega predsedstva je to prevzelo vodenje občnega zbora. Začel se je z minuto molka za pokojne loške gasilce. Sledila so poročila o delu in prizadevanjih društva, govori župana Franca Jeriča, predsednika GZ Mengeš Janeza Koncilije in članov
sosednjih gasilskih društev, volitve v nadzorni odbor, podeljevanje gasilskih napredovanj, podelitev priznanj za lanske tekmovalne dosežke ter za opravljene izpite in tečaje. Končali smo z zakusko in prijetnim pogovorom med seboj in našimi gosti. Oglasila se je tudi harmonika izpod prstov Matevža Dolinška ...
Jože Brojan

DOGODKi MESECA
»Mladim po svetu se hudo godi, z darovi jim radi pomagajmo vsi.«
KOLEDOVANJE V ŽUPNIJI MENGEŠ
Vsako leto se nam sredi zime odpre nebo, ko nam Bog pošlje Sonce rešitve v novorojenem Odrešeniku Jezusu. Takrat pokažete, da se je mogoče nasmehniti tudi, ko je mrak, da je mogoče prižgati luč tam, kjer je tema. Čakajo nas otroci tistih dežel, kjer delujejo naši misijonarji. V svojih življenjskih stiskah, v hrepenenju po šoli, učitelju, ambulanti in po zavetišču se ozirajo na nas. Njihove oči hrepenijo, njihova srca upajo ...
Spoštovani darovalci, iskreno se vam zahvaljujem za vsak dar, namenjen našim misijonarjem, ki upajo na odprtost in dobroto slehernega. V letošnji trikraljevski akciji smo v Župniji Mengeš zbrali 6.950,00 EUR. Hvala vsem kolednikom in njihovim staršem za
razumevanje, spremljevalcem, KD Franca Jelovška Mengeš, ZKD Občine Mengeš in Župniji Mengeš.
Animator Tone Hribar, KD Franca Jelovška Mengeš
KOLEDOVANJE V LOKI
Tudi letos so se v božično-novoletnem času loški otroci prelevili v svete tri kralje. Koledniki, bolje poznani kot Gašper, Miha in Boltežar, so že šesto leto zapored prinesli mir, luč in blagoslov v vaše domove.
Mladi člani Kulturnega društva Antona Lobode, pod vodstvom Nataše Vrhovnik Jerič, pa so skupaj s pastirčkom in seveda z vašo pomočjo, zbirali denar za pomoči potrebne otroke v Afriki. Saj veste, ljudje gradimo ta svet. Korak za korakom. Če pa bo vaš prispevek le za malenkost pripomogel k temu, da bo na ulicah in v zavetiščih, manj žejnih, lačnih in bolnih otrok, pa je zagotovo vredno, se vam ne zdi?
Maruša Loboda
KDOR VESELE PESMI POJE ...
Osnovna šola Mengeš je tudi letos pripravila pevsko-plesno prireditev in s tem pokazala, da je na njihovi šoli veliko mladih talentov.
Prireditve, ki se je 28. januarja odvila v Kulturnem domu Mengeš, se je udeležilo veliko obiskovalcev, ki niso skrivali svojega navdušenja nad mladimi ustvarjalci. Učencem so se na odru pridružile še njihove učiteljice, ki so z njimi skupaj zapele.
Tadeja Šavrin

NOViCE iZ SOSEDNJiH OBCiN
SESTANEK NA VAČAH ZA KREPITEV CIVILNEGA DIALOGA
Po prvem letu delovanja Stičišča nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije, projekt izvaja Društvo za razvoj in ohranjanje Geoss-a iz Vač, sta stičišče 13. januarja obiskali vodja službe za nevladne organizacije Ministrstva za javno upravo gospa Vanda Remškar Pirc in strokovna sodelavka Polonca Šega.
Pred nekaj meseci je MJU organiziralo Službo za NVO, ki jo vodi gospa Remškar-Pirčeva. Vlada RS je za učinkovito izvajanje nalog imenovala tudi Stalno medresorsko delovno skupino za usklajevanje odprtih vprašanj na področju sodelovanja Vlade RS z nevladnimi organizacijami, ki se bo po zadnjih informacijah sestala v kratkem. Na pogovoru na Vačah so predstavniki stičišča apelirali na čimprejšnje aktiviranje medresorske skupine in predlagali, da se spomladansko srečanje delovne skupine izvede na Vačah, ob priložnosti mednarodnega festivala nevladnih organizacij, ki ga bo stičišče organiziralo 7. in 8. maja letos. Pozdravlja tudi izobraževanje uradnikov v javni upravi, s ciljem boljšega vključevanja NVO v pripravo predpisov. Namen pogovora na Vačah je bilo tudi ugotoviti stopnjo izpolnjevanja pričakovanj, ki jih imata oba partnerja - MJU in društvo Geoss - pri izvajanju projekta. Namreč do zaključka projekta je še 10 mesecev, zadosti časa, da se ključne zadeve še korigirajo. Vsekakor pa je potrebno s projektom nadaljevati vsaj do leta 2013, ministrica Pavlinič-Krebsova je na novoletnem srečanju z NVO napovedala, da si bo Ministrstvo prizadevalo za zagotovitev trajnejšega vira financiranja za delovanje podpornih struktur nevladnega sektorja.
Gabrijela Babič, vodja stičišča
Društvo vojnih invalidov Domžale
NA OBISKU PRI ČLANU
Preko leta delegacija Društva vojnih invalidov (DVI) Domžale obiskuje svoje člane, starejše, bolne in težje invalide na njihovih domovih in v domovih starejših občanov v Mengšu in Horjulu. Obiskane obdarimo, z njimi pokramljamo in jim zaželimo še mnogo zdravih let in veselih dni, v upanju, da se še srečamo.
Kako malo je treba, da si srce nabere moči, da vanj pride veselje, da osamljeni človek dobi družbo, prijatelja, s katerim bo lahko poklepetal. Razveselimo in razvedrimo drug drugega! Če bo dopuš- Na obisku pri Vinku Nemcu (četrti z leve)
čalo zdravje, bomo še naprej razveseljevali člane DVI, z druženjem, obiski in drugimi dejavnostmi preko leta. Delegacija DVI obiskuje starejše - nepokretne in invalidne člane, ki praznujejo. Jubilante ponavadi presenetimo prav na dan, ko praznujejo častitljivo obletnico. Velikokrat ne morejo skriti solz, ki jih spremljajo besede hvaležnosti. Med našimi člani sta najstarejša člana Franc Trdin, star 95 let, iz Kamnika in 70-odstotni vojni invalid, ter Ludvik Rode, star 90 let, ki že nekaj let skupaj z ženo živi v institucionalni oskrbi. V domu starejših občanov Horjul se oba dobro počutita. Najstarejša družinska članica DVI Domžale, 98-letna Lojzka Novak iz Učaka pri Trojanah, nas je lani za vedno zapustila. Danes smo pred pomembnimi odločitvami in vprašanji, ali zmoremo toliko modrosti, da bi razmišljali velikopotezno in odgovorno? Smo na prelomu - kako bomo kot narod in v manjšem merilu, kot društvo, znali premagati krizo na civilizirani ravni.
Tekst: Jože Novak, foto: Julijana Mohorič
BRIDKI SEDMI KONEC
Kulturni vsedomžalski festival je sedmo leto zapored na veliko odprl vrata kulturi, ki je bila tokrat prepletena s smehom, kritiko, glasbenim raziskovanjem in dobrodelnostjo. Domžale in Kamnik je med 20. in 24. januarjem objelo pet dni čiste hrane za dušo. Bilo je pestro, zanimivo in vredno ogleda.
Letošnji kulturni festival smo odprli kar v zibki ideje o DNK-ju, v klubskih prostorih domžalskih študentov, s pogovorom z Goranom Vojnovićem, avtorjem knjižne uspešnice Čefurji raus! Izredno zanimiva, več kot dve uri dolga debata, je vsem prisotnim zagotovo pustila pečat. V četrtek smo se prepustili ritmom tanga v Galeriji Domžale in štirim mladim glasbenikom Quatro por tango. V petek so DNK potekali v Kamniku, natančneje v MC Kotlovnica, z odličnim stand upom in Fusion Night Flight preostankom večera, kjer so mladi glasbeniki muzicirali in iskali nove dimenzije glasbe. Na žalost je trema premagala mlade literate, tako da se nihče izmed prijavljenih in izbranih na prej razpisanem natečaju ni predstavil pred zbrano množico. Nič hudega, pa drugo leto! V soboto smo z dobrodelno prireditvijo Poglej okoli sebe odprli oči mladim in ostalim udeležencem v prometu s šokantnimi zgodbami nedolžnih žrtev prometnih nesreč, ki jim je botroval alkohol. Skozi ves dan smo
skušali kar se da plastično predstaviti nespametnost in nezdružljivost alkohola in vožnje. V nedeljo pa se je v prostorih KD Franca Bernika odvijala Improliga s predstavo Maestro. Improligaši so še enkrat dokazali, da preprosto znajo! Vsi dogodki so dodobra dokumentirani na spletni strani www.dnevikulture.net, v fotogaleriji. Le poglej jo in se nam prihodnje leto pridruži tudi ti. Po pameti in odgovorno!
Ana Strnad, Študentski klub Domžale
Ekipa DNK se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli omogočili izvedbo festivala ter vsem obiskovalkam in obiskovalcem. Se vidimo prihodnje leto!

TEMA MESECA
Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka. (arabski pregovor)
BODIMO PONOSNI NA SVOJ JEZIK
UNESCO je leta 1999 razglasil 21. februar za mednarodni dan maternega jezika - v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so natanko pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik - da bi opozorili na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posameznih področij v svetu. Na svetu je po zadnjem štetju približno 6912 govorjenih jezikov. V Evropi je 80 avtohtonih evropskih jezikov, vendar je priznanih samo 23 uradnih jezikov, vključno s slovenščino. Materni jezik je gonilo ohranitve naše dediščine in predvsem razvoja človeštva. Ogroženih je okrog 50 evropskih jezikov, na srečo slovenščina še ni, zato moramo slovenski jezik negovati.
Vsako leto je februar sinonim za kulturo in del naše bogate kulture je tudi naš materni jezik - slovenščina. Prav slovenščina je za večino od nas jezik prvega dialoga, jezik prvobitnega odnosa do soljudi in stvarnosti ter jezik identitete. To je jezik načrtovanja prihodnosti, največkrat tudi jezik sanj, sanjarjenj, ljubezni in drugih čustev. V današnjih okoljih, kjer se srečujejo in sobivajo številne kulture ter njim pripadajoči jeziki, postaja vse bolj pomemben posameznikov čustveni odnos do prvega jezika ter njegovo spoštovanje, ljubezen in želja po rabi materinščine. Ta spoznanja so še posebej pomembna za mlade, ki smo že od rane mladosti izpostavljeni številnim sporočilom v nematernih jezikih iz manj ali bolj oddaljenih in tujih kultur ter izzivom tujejezikovnega sporazumevanja. Še pred dobrim obvladovanjem prvega jezika in poznavanjem lastne kulture se vse več srečujemo z drugimi in tujimi kulturami ter z njimi pripadajočimi jeziki na televiziji, pri računalniških programih in igricah, v šoli, službi, na cesti _ Vendar tuji jeziki niso vedno nekaj slabega. Znanje tujih jezikov je tako kot materni jezik veliko bogastvo vsakega posameznika. Tuji jeziki nam omogočajo medsebojno komunikacijo in sklepanje novih poznanstev, spoznavanje tujih kultur, krajev ter delovno in študijsko mobilnost. Spregovoriti v tujem jeziku, prav zaradi različnosti jezikov, pomeni pogledati na življenje z drugačnega zornega kota. Spodbujati je potrebno k učenju tujih jezikov, saj bomo tako lažje izkoristili kulturne, družbene in poklicne priložnosti, ki jih prinaša evropsko povezovanje. Ne smemo pozabiti, da je tudi slovenščina za veliko ljudi tuj jezik, ki se ga z veseljem učijo tudi po vsem svetu (Argentina, Nemčija, ZDA, Kanada, Avstralija
Kaj pravi statistika? Po zadnjem popisu prebivalstva (2002) je slovenščina materni jezik za skoraj 88 % prebivalcev Slovenije, za 0,4 % je to madžarščina, za 0,2 % italijanščina, po številčnosti pa sledijo tisti, katerih materinščine so jeziki republik nekdanje Jugoslavije (hrvaščina, srbščina Ta južnoslovanski jezik po svetu govori približno 2,5 milijona govorcev, katerih večina živi v Sloveniji. Danes je slovenščina v Sloveniji polno uveljavljena na vseh področjih zasebnega in javnega življenja. Še preden pa je slovenščina zaživela kot uradni jezik, so Primož Trubar in krog protestantskih pridigarjev okoli njega dosegli, da je pred več kot 500 leti postala tudi knjižni jezik. Uradno so jo priznali šele leta 1945, kljub temu se je do nedavne zgodovine ni spoštovalo. Slovenski jezik je eden izmed redkih jezikov na svetu, ki je ohranil dvojino, rodilnik in veliko število narečij - kar 46. Ta narečja so porazdeljena po pokrajinah - koroško, gorenjsko, dolenjsko, primorsko, rovtarsko, štajersko in panonsko. Nekako pa se Slovenci ne moremo znebiti grenkega priokusa, da slovenščina ne povzroča preglavic le tujcem, ki se je želijo naučiti, ampak tudi mnogim Slovenkam in Slovencem. Včasih

UifirT\o
L
Slika je simbolična.
imam občutek, da je knjižna slovenščina obnemela in sedaj čaka v svoji temni kamrici, da jo nekdo potegne na plan. Vendar - če nam za zgled niso javne osebe, ki bi svoj materni jezik morale uporabljati zgledno in spoštovati knjižno besedo, kako naj pričakujemo, da bodo »navadni smrtniki« negovali jezik? Tako kot vsako okolje neguje svoje narečje - med njimi je tudi »mengšansko«, tako bi se morali potruditi negovati tudi knjižni jezik.
Generalni direktor Unesca je zapisal: »Jeziki so temelj za identiteto skupin in posameznikov ter njihovo miroljubno sožitje«. S tem, ko na vseh področjih življenja in bivanja spoznavamo svoj materni jezik, njegovo preteklost in sedanjost, spoznavamo in odkrivamo sebe. Zavedati se moramo, da je naš materni jezik lep, kreposten in ustvarjalen. Uporabljajmo ga, da ga ohranimo, kot so se ga trudili ohraniti naši predniki.
Barbara Ahačič Osterman
KAJ O TEM MENIJO OBČANI?
a

-t
Ni se treba bati, da bi slovenski jezik izumrl. Imamo mladino, ki rada bere, bralno značko za mladino in starejše ^ A mladi imajo svoj sleng in včasih jih je vendarle potrebno opozoriti na pravilno slovenščino. GABRIJELA VES
Zdi se mi, da se materni jezik premalo ceni, saj je v zadnjem času vse več neosebnega komuniciranja prek SMS-ov, MSN-ja Vedno več se uporabljajo tujke in sleng, s tem pa slovenski jezik izgublja na svoji vrednosti. ŽIGA PETRIČ
Menim, da Slovenci premalo cenimo slovenski jezik, saj tako mladi kot tudi starejši uporabljamo sleng oz. neknjižni pogovorni jezik. Veliko besed je prenesenih iz drugih evropskih jezikov. Menim, da še vedno obstaja upanje, da lahko ohranimo vrednost našega maternega jezika, saj smo kot država na mnogih področjih zelo uspešni. Spoštovati moramo jezik, se zanj truditi. DORIS KLIČIČ

iNTERVJU
Intervjuji z nagrajenci kulturnih priznanj
V OBČINI MENGEŠ JE KULTURA DOMA
Zlato priznanje ZKD Občine Mengeš za leto 2010 je prejel Moški komorni zbor Mengeški zvon, ki letos praznuje 35-letnico delovanja. S svojim programom bogati lokalni in okoliški kulturni utrip, njihovo petje pa je slišati tudi izven meja Slovenije. Njihov repertoar obsega fantovsko, nabožno, narodno in umetno petje skladb slovenskih in nekaterih svetovnih avtorjev. Pogovarjali smo se s predstavnikom komornega zbora Mengeški zvon, Jožetom Vahtarjem.
Letos praznujete 35-letnico neprekinjenega delovanja. Kakšni so bili vaši začetki in zakaj ste se odločili, da ustanovite Moški komorni zbor Mengeški zvon? Bilo je leta 1975, spomladi, ko smo se fantje, ki smo peli pri mladinskem cerkvenem pevskem zboru v Mengšu odločili, da poskusimo tudi s fantovskim petjem. 17. septembra istega leta smo v svoje vrste povabili Janeza Nastrana iz Domžal, ki nas je vodil polnih 27 let, sedaj pa je naš umetniški vodja že osmo leto Andrej Prosen. Morda še o tem, kako smo dobili ime: ob 15-letnici smo iskali ime, dal pa nam ga je prof. Ivan Sivec. Postali smo Moški komorni zbor Mengeški zvon.
Boste vašo letošnjo obletnico obeležili na poseben način?
Obletnico našega dela smo pričeli že v letu 2009, saj smo se odločili, da bomo s svojim delom obogatili celo leto. Tako smo bili v adventnem času peli
pri sestrah usmiljenkah v Domu sv. Katarine v Mengšu, za božič pa v Naklem. Tematiko postnih, velikonočnih in Marijinih pesmi smo predstavili po cerkvah, kjer so nas gostili v teh 35 letih in kjer so skovane prijateljske vezi. Seveda je tu še vsakoletna revija pevskih zborov in Zvonarijada.
V	oktobru pa imamo v načrtu skupen koncert s prijatelji, s katerimi smo sodelovali.
Ali se je sestava zbora z leti spreminjala ali člani ostajate isti?
V	zboru je v teh 35 letih pelo 17 članov. Sedaj nas je 11. Ustanovni člani so Tone Hribar, Vinko Vahtar, Jože Vahtar.
Kaj predvsem druži vaš zbor? 35-letno delovanje vendarle ni kratka doba. Ali prihaja tudi do trenj?
Dve stvari nas družita: prijateljstvo in delo. Trenja - tudi do tega mora priti, da se zbistrijo nova razmerja in nadaljevanja poti. Kakšen je vaš repertoar? Začeli smo s fantovsko pesmijo, nadaljevali z nabožno, umetno narodno pesmijo. Peli smo in pojemo tisto, kar nam seže do srca in, upamo, tudi poslušalcem.
Kje lahko poslušalci slišimo peti Mengeški zvon?
No, v svojem obdobju smo največ peli ob slovesih na pogrebih, to moramo povedati. Drugače pa na kratko: povsod tam, kamor nas povabijo in nas želijo poslušati. Peli smo že po celi Sloveniji in tudi v Avstrijo, k našim rojakom nas je večkrat zanesla pot. Udeležujete se tudi pevskih revij. Kateri so vaši vidnejši uspehi?
Revije so pregled opravljenega dela v enoletnem obdobju. Več ali manj je bila kritika našega petja v tem, da zmoremo (glasovno) veliko več. Seveda pa bi to pomenilo mnogo več vaj, kar pa je ob zasedenosti članov nemogoče. Torej, uspehi so bili v oceni stroke, najpomembnejši pa seveda od poslušalcev: ali zapoješ dobro ali pa ne! Vsako leto se udeležujete tudi prireditve, na kateri pojejo vsi zbori, ki imajo v svojem imenu besedo zvon.
Naš član Milan Kralj je pred enajstimi leti podal idejo o organizaciji pevskih koncertov zborov iz Slovenije, ki imajo v svojem imenu ime zvon. Ideja se je zelo prijela in sedaj, običajno v maju, izvedemo koncert, ki ga pripravimo vsakič v drugem kraju, pri zboru, ki ima ime zvon, seveda.
Bili ste eden prvih zborov s samostojno kaseto in nato zgoščenko, nastopili pa ste tudi na televiziji.
Tudi to je način, da nekaj ostane za nami, kot radi rečemo. Izredno smo ponosni, da smo vse te stvari naredili kot eni prvih v Mengšu. Mislim, da imamo spot pesmi celo edini od članov ljubiteljske kulture v Mengšu. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Nismo se še odločili dokončno. Naša želja je, da bi se nam počasi priključili še mladi pevci, ki imajo ljubezen do takega poustvarjanja narodne glasbe - tako bo Mengeški zvon še dolgo »zvonil«, tudi po tem, ko bodo naši glasovi utihnili.
Handi Behrič, prejemnik srebrnega priznanja, je izjemno prijeten sogovornik. Umetnik je eden od ustanovnih članov Likovnega društva Mengeš in je med najbolj plodovitimi ustvarjalci v društvu. Likovno ustvarjanje je zanj tudi duhovna sprostitev in v zadnjem času tudi preko risanega medija išče v sebi pravo bistvo, ki ga življenjsko
izpopolnjuje. Je dobitnik več certifikatov kakovosti in Zlate palete, priznanja Zveze likovnih društev Slovenije.
Vaša bogata in intenzivna osebna ustvarjalnost na likovnem področju je bila letos nagrajena s srebrnim priznanjem ZKDOM. Ste bili priznanja veseli? Da, vsak bi moral biti vesel takšnega priznanja. S tem dobiš nekakšen odgovor, zakaj vse to in potrditev, da se ne smeš ustaviti.
Ste zelo vsestranski ustvarjalec, poznamo vas kot uspešnega likovnika na področju grafike. Katera likovna zvrst vam je sicer najljubša? Pravzaprav vse. Od grafike do slikarskih tehnik s čopičem. V vsaki tehniki se lahko izpoveš. Kar nosiš v sebi, je dobro, če gre tudi ven. To je duhovna sprostitev. Vsaj zame. Lahko je tudi za tistega, ki to opazuje, na nek način sprostitev ali pa zaznavanje nečesa neodkritega. Torej za oba nekaj dobrega in koristnega. Grafika je res zanimiva, ker ima toliko tehnik. Vsaka tehnika zahteva svojo disciplino in red, da prideš do dobrega rezultata. Vzeti si moraš več časa za izdelavo matrice kot tudi za odtisovanje. A na koncu je ta čas poplačan z rezultatom in z notranjim zadovoljstvom. Ta čas sem si vzel večkrat in ga podoživljal. Zadnje čase pa ga ne najdem več v tolikšnem obsegu.
Veliko se posvečate tudi fotografiji.
Razvoj gre naprej. Prinesel nam je digitalno fotografijo, ki jo združujem z računalniško grafiko. Če mi je fotografija všeč, jo pustim takšno, kot je. Nekatere pa kličejo po spremembi. Iz njih

iNTERVJU
lahko nastane z dodelavo digitalna grafika - računalniška grafika, ki ima neslutene možnosti, v katerih se da izpovedati. Računalniška grafika je šele danes postala enakovredna ostalim grafičnim tehnikam. Bolj je pač moderen odtis. Matrica je tokrat digitalna. Za mene bolj duhovna, kot materialna. Duhovna matrica. Imeli ste že več samostojnih razstav.
V	Kamniku, Ljubljani, Jesenicah, Mengšu. Ja, lahko bi jih imel več. Zelo uživam, če ustvarjam. Kličem se od noter, a čas gre svojo pot. Zadnje čase me prehiteva. Zelo sem zaposlen v svojem podjetju, ki ga moram negovati, da lahko obstanemo na trgu. Sicer v njem tudi na nek način ustvarjam, a to ni to. Letos načrtujem eno samostojno razstavo.
Ali imate člani Likovnega društva Mengeš v domačem okolju dobre pogoje za ustvarjanje in razstavljanje? Pogoji se izboljšujejo, vsako leto gre na bolje. Vesel sem tega. Upam, da bomo s tem vsi pridobili.
Večkrat ste že sodelovali na tekmovanjih za Zlato paleto in za svoja dela prejeli najvišja priznanja.
Zlato paleto vsako leto organizira Zveza Likovnih društev Slovenije. Tematske razstave izbirajo najboljša dela, ki jih ocenjujejo akademiki. Prejel sem eno zlato paleto za grafiko in 8 certifikatov kakovosti za različna slikarska in kiparska dela ter veliko priznanj za izbirne razstave. Pogosto pa vaša dela lahko vidimo in tudi kupimo na razstavah, ki so postavljene v humanitarne namene. Pred leti sem od Jožice Ličen s Škofijske karitas Koper dobil vabilo na extempore Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. V tej likovni koloniji se že vrsto let v avgustu družijo umetniki ter svoj čas in talent uporabijo za pomoč ljudem v stiski. Nastale slike podarimo za Karitas za različne humanitarne namene. Na vrsti ste vi! Sodelovali ste tudi v organih Zveze l i kovn ih dru štev Slovenije.
V	Zvezi Likovnih društev Slovenije so iskali novega tajnika in sprejel sem začasno povabilo za delo,
do izvolitve novega tajnika. Hotel sem, da zveza še bolj zaživi. Upam, da mi je vsa malo uspelo.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Načrti, načrti _ Imam jih veliko. Moraš jih imeti, da gre vse skupaj lažje naprej, če se kakšen ne uresniči, se pa še bo. V bistvu je sedanjost prihodnost. Zdaj, tukaj! Ustvarjati in ustvarjati ter vzgajati druge in drugi mene. Plemenititi drug drugega s svojo različnostjo. Poiskati odgovore, od kod smo prišli, zakaj smo tu in kam gremo. Vsi skupaj dobri in zlobni. Tudi znanost to že vaš čas išče in se vrti v krogu. Z novimi spoznanji celo že spreminja nekatere zakone fizike. Nekaj je nad nami, kar nam še ni odkrito. Za mene je to duhovni svet. Materija je stisnjeno duhovno, torej je povsod na nek način duhovno, ki se sprošča vsak dan. Duh pa je sila, ki prežema vse. Jaz sem našel te odgovore v delih slovenskega pisca Jakoba Lorbeja, ki je živel v času našega Prešerna. Škoda, da je pri nas skoraj nepoznan. 25 njegovih knjig, napisanih v nemščini, je zajelo celo stvarstvo o nastanku vesolja in človeka. Priporočam ga v branje vsem ljudem.
Nataša Vrhovnik Jerič
S priznanji je križ, včasih gredo v prave roke, včasih ne, velikokrat se jih podeljuje prekmalu, pozno ali, bognedaj, prepozno, posthumno. V primeru Francija Veiderja pa so podeljevalci zadeli žebljico na glavico. Namenili so mu ga ravno pravi čas, kot nagrado za pretekle dosežke in spodbudo za leta, ki prihajajo. Čeprav dolgo časa ni deloval samo v Mengšu, ampak se je proslavil predvsem kot gostujoči glasbenik po nemško govorečih deželah, je še vedno pristni Mengšan, ki zadnja leta spet aktivno sodeluje na lokalni kulturni sceni. Pravi, da mu nagrada veliko pomeni, saj je obenem to tudi priznanje harmonikarskemu orkestru in spodbuda za naprej.
Franci, katera je trenutno tista »kulturna« aktivnost, ki
vas izpolnjuje in vam daje energijo?
To j e vsekakor vod en j e harmonikarskega orkestra in seveda še vedno, že od nekdaj, igranje harmonike.
Kako je orkester nastal? Sekcija harmonikarjev Kulturnega društva Mihaelov sejem Mengeš v tej obliki deluje od leta 2006. Sestavljamo ga bivši učenci prof. Pavla Kosca, ki je prvi harmonikarski orkester osnoval že daljnega leta 1970. V njem so igrale mnoge generacije njegovih učencev, orkester pa se je kasneje pridružil KUD Svoboda Mengeš in z nastopi popestril številne prireditve v Mengšu in okolici. Deloval je do leta 1981, zadnjič pa smo pod taktirko Pavla Kosca zaigrali leta 1993 na 40-letnici KD Svoboda Mengeš in ob 40-letnici ustanovitve Glasbene šole Mengeš-Domžale. Kako to, da ste se ponovno zbrali?
Leta 2006 je bila prireditev Pod mengeško marelo posvečena Pavlu Koscu in takrat se nas je zbralo nekaj članov vseh generacij. Porodila se je želja, da bi orkester oživili, in danes naš orkester šteje 15 članov. Zanimivo je to, da smo eden redkih orkestrov klavirskih harmonik, večinoma takšne skupine sestavljajo »frajtonarice«. Predvidevam, da potemtakem vaš program ne sestavlja izključno narodno-zabavna glasba?
Ne, poleg te smo v program vključili še klasiko, skladbe iz slovenske zabavne glasbe in filmsko glasbo. Nekatere skladbe smo popestrili tudi s petjem. Kaj pa je največji uspeh zasedbe?
Ponosen sem na orkester, saj smo že po treh letih delovanja izdali zgoščenko, na kateri so
zbrane najlepše melodije, ki so popestrene tudi z zvokom kitare, bas kitare in baritona. Občasno z nami namreč sodelujejo tudi Hervin Jakončič, Boštjan Per in Aljaž Lukan. Lansko leto smo na tekmovanju v Novem mestu dobili tudi pokal za prvo mesto, saj smo jih navdušili s Chopinovo skladbo.
Kdo vam piše priredbe in aranžmaje?
Tega se lotim kar sam, za sabo imam šest let glasbene šole, sicer sem pa mnogo izkušenj in praktičnega znanja dobil v vseh teh letih muziciranja _ Igram tudi klaviature, sintesajzer. Kdaj ste v roke prvič prijeli harmoniko?
Bilo mi je sedem let, če se ne motim. Na vsak način sem se hotel vpisati v glasbeno šolo in tako sem v drugem razredu začel. Prvi dve leti sem igral na sposojeno harmoniko, saj je bil ata, ki je bil precej strog, mnenja, da je treba najprej preizkusiti, če to ni le kaprica. Šele ko je videl, da me je harmonika res zasvojila, mi jo je kupil. Bila je seveda izdelek mengeške tovarne glasbil Melodija.
Koliko harmonik pa ste v svoji karieri imeli v lasti?
Zanimivo, kar šest. Prve tri so bile znamke Melodija, zadnje tri pa Hohner. Še danes menim, da je »hohnerca« najboljša harmonika, saj ima res edinstven zvok, ki ga ne moreš zgrešiti. Moja zdajšnja harmonika je tudi Hohner, precej dragocena, letnik 1967, ocenjena na kar nekaj tisoč evrov.
Z glasbo ste se ukvarjali tudi poklicno.
Kar dvajset let sem živel od glasbe! Že leta 1976 sem šel v Švico, kjer smo igrali po en mesec, po štirinajst dni skupaj. Tam sem bil šest let. Od leta 1982 do 1984 sem igral pri Ansamblu Vita Muženiča, s katerim smo igrali doma, v Avstriji, šli smo tudi na turneje v Kanado in Ameriko. Na sarajevskih olimpijskih igrah leta 1984 smo tudi zabavali ljudi! Igral sem tudi pri Ansamblu Rudija Jevška, eno leto pa sem igral celo pri Slovenskem kvintetu, ki ga je vodil Primož Kosec. Imate kakšno dogodivščino še v posebej lepem spominu? Z avstrijskim ansamblom sem

iNTERVJU
igral po takratni Zahodni Nemčiji. Imeli smo turnejo po zdraviliščih. Vožnje je bilo res veliko in bilo je precej naporno. Vendar je bil zaslužek boljši kot doma. Takrat smo sedem mesecev na leto igrali in smo lahko preživeli celo leto. Pa nastopi na Alpskih večerih na Bledu so bili nekaj posebnega, da ne omenjam prireditve Pod mengeško marelo, kjer sem nastopil z različnimi ansambli.
Pa danes, še igrate kot član ansambla?
Leta 2004 sem se odločil, da se z glasbo ne bom več ukvarjal profesionalno. Vendar se od glasbe ne morem ločiti. Ta stvar te res zasvoji. Trenutno igram pri Ansamblu Veseli trgovci, v duetu s Hervinom Jakončičem pa igrava za razne obletnice. Pa se danes da živeti od narodno-zabavne glasbe? Seveda se da, vendar težko. Mladim je vsekakor lažje. Samo z igranjem doma je skoraj nemogoče, mladi se zato še vedno podajajo v tujino, Avstrijo, Švico, Nemčijo, kot mi nekoč. Vsi pa se ukvarjajo še s čim drugim,
vsak ima doma še kakšno obrt. Sploh je težko preživeti velikim zasedbam, kvintetom, kjer se vse razdeli na manjše dele. Najlažje je preživeti v duetu ali sam, kar pa je manj zanimivo za poslušalce.
Mengšani dobro poznamo delo vašega očeta, Franca Veiderja, znanega amaterskega režiserja in igralca. Ali ste tudi vi kdaj imeli gledališke ambicije?
Gledališče me nikoli ni tako prevzelo kot harmonika. S harmoniko se na odru počutim samozavestno, da bi pa kaj preveč govoril _ Moja gledališka »kariera« je bila zelo kratka. Enkrat sem bil statist v igri Pod svobodnim soncem, manjšo vlogo, kjer sem moral celo nekaj povedati, sem imel v Juriju Kozjaku. To je bilo že davno, takrat sem bil še v osnovni šoli, igrali pa smo še v letnem gledališču. Sicer je bil pa ata izvrsten igralec, kasneje režiser, ki je celo svojo »penzijo« posvetil gledališču. Tako kot jo bom sam verjetno glasbi _
Mojca Volkar Trobevšek
LOJZE PIŠEK, listina ZKDOlVI
Izvršni odbor ZKD Občine Mengeš podeljuje posebno listino za kulturni prispevek k mengeški kulturi Lojzetu Pišku. Lojze Pišek je pobudnik in že deset let predsednik veteranske sekcije Mengeške godbe. S svojim delom in povezovanjem je pritegnil starejše godbenike k ponovnemu igranju v godbi, kar je zelo pomemben prispevek h kulturnemu utripu našega mesta. Naj bo beseda hvala in skromno priznanje dejanje v zahvalo za njegovo dosedanje delo.
DRAGO PLEVEL, listina ZKDOM
Dragu Plevelu Izvršni odbor ZKD Občine Mengeš podeljuje priznanje za mnoge kulturne utrinke in dejanja, ki jih namenja kulturi. Velikokrat se obrnemo nanj z različnimi prošnjami za sodelovanje in Drago nikoli ne zna reči ne. Čeprav je v zadnjem času vpet v delo v sosednji občini, je prav, da se mu zahvalimo za njegov dosedanji doprinos mengeški kulturi. Nepozabne so njegove igralske, mentorske in druge vloge, ki jih je oblikoval v preteklosti, najprej v okviru KD Svoboda, po ustanovitvi KD Franca Jelovška pa je Drago s svojim posebnim igralskim talentom pristopil k delu v njihovi dramski skupini. Z enakim zanosom Drago Plevel deluje uspešno tudi sedaj.Tudi njemu izrekamo zahvalo za dosedanje delo.
V RESTAVRACIJI HARMONIJA SE ZOPET DOGAJA.
Po napornem dnevu na večerjo. Po rekreaciji na OCVRTEGA PIŠČANCA in pivo. Po sprehodu na kavico, sok, vročo čokolado in IZVRSTNO TORTICO. Izvedba OBČNEGA ZBORA za društva. Ob praznovanju krsta, prvega obhajila, birme, rojstnega dne, poroke ali obletnice
na kosilo ali večerjo v Restavracijo Harmonija. Restavracija sprejme do 100 ljudi, izbirate lahko med že pripravljenimi jedilniki ali pa vam jedilnik pripravimo po vaših željah. Po naročilu vam pripravimo: TESTENINE, ZREZKE, SOLATE, OCVRTEGA PIŠČANCA, DOMAČO KLOBASO Z ZASEKO.
6. MARCA VABIMO NA VEČER ARABSKE KUHINJE S SPREMLJEVALNIM PROGRAMOM ORIENTALSKIH PLESALK IN GLASBE.
KAVARNA JE ODPRTA VSAK DAN, MED 8. IN 23.URO. RESTAVRACIJA JE ODPRTA OD PON. DO SOB., MED 17. IN 23. URO. SKUPINE PO DOGOVORU VSAK DAN. Informacije in rezervacije: 051/753-621, 041/616-808 www.Harmonija.eu, e-mail: restavracija.harmonija@gmail.com

DRUŠTVA
POROČILO O DELU LOŠKIH GASILCEV V LETU 2009
1.	INTERVENCIJE
V letu 2009 smo se 31-krat odzvali klicu na pomoč (17 primerov več kakor v letu 2008). Enajst od teh je bilo požarov (trikrat stanovanjski požar, trikrat travniški požar, dvakrat kuhinjski požar
-	pomivalni stroj, po enkrat pa zabojnik za smeti in požar v industriji), desetkrat smo pomagali pri tehnični intervenciji (štirikrat prometna nesreča, po enkrat udar strele brez požara, prekrivanje strehe po neurju, odstranjevanje drevesa po neurju, odstranjevanje osjega gnezda, koncentracija plina v naravi in dajanje nujne medicinske pomoči poškodovancu), štirikrat pri poplavah v stanovanjih, trikrat pri zamašeni kanalizaciji in enkrat pri poplavah v naravnem okolju. Sodelovali smo tudi pri dveh sanacijah objektov družin Cankar in Kveder. Trideset intervencij je bilo v Občini Mengeš, ena pa v Občini Komenda, kjer smo bili v pomoč pri velikem industrijskem požaru hladilnic Niko Transport.
2.	IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
Z osnovnim izobraževanjem smo se lotili pridobivanja novega osebja za dopolnitev operativne enote. V letu 2009 smo po uspešnem usposabljanju pridobili enega gasilskega častnika (vodja enot), tri gasilce I. stopnje (vodja skupine) in dva tehnična reševalca, dva sta se uspešno udeležila usposabljanja za gašenje notranjih požarov
-	modul A, eden pa za mentorja mladine. PGD Loka je v novembru in decembru organiziralo osnovni tečaj za gasilca - sodelovalo je enajst tečajnikov iz našega društva in štirje iz PGD Mengeš in pridobili so si naziv gasilec pripravnik.
Gasilsko-reševalne vaje: V sklop usposabljanja spadajo tudi taktične gasilsko-reševalne vaje. V letu 2009 smo se jih udeležili na občinski ravni v Mengšu. V oktobru, mesecu varstva pred požari, smo se operativni člani urili tudi v pravilnih postopkih gašenja med notranjimi napadi, v pravilnem delu s stikalno lestvijo in rokovanju z vrvno tehniko.
Tekmovanja: Psihofizična kondicija in spretnost rokovanja z gasilsko opremo se ohranjata s pripravami ekip na tekmovanja in tekmovanji samimi. Naše tekmovalne enote so opravile 33 nastopov na različnih tekmovanjih in ravneh. V letu 2009 smo se poleg gasilsko-športnih disciplin udeležili še tekmovanj v orientaciji in kvizih na ravni GZ Mengeš in regije Ljubljana III, vlečenju B-cevi v Topolah ter smučarskem tekmovanju za mladino v organizaciji regije Ljubljana III.
3.	DEJAVNOSTI PGD LOKA
Pokal Loka: V soboto, 29. 8. 2009, smo organizirali že 22. gasilsko tekmovanje za pokal LOKE in občinsko tekmovanje GZ Mengeš, na katerem so se gasilci in gasilke pomerili v vaji z motorno brizgalno po pravilih CTIF in štafeti brez ovir. Tekmovanja so se udeležile tri ženske in 13 moških ekip. Iz našega društva je v obeh konkurencah tekmovalo pet ekip.
Dejavnosti v oktobru: V oktobru, mesecu varstva pred požari, smo imeli nekaj društvenih vaj operativne enote, pregledali smo hidrantno omrežje na območju, ki ga pokriva naše društvo, ter predstavili naše dejavnosti drugim občanom, predvsem otrokom in mladini. Zanje smo pripravili prikaz gašenja z gasilnimi aparati in pravilnega postopka gašenja pri začetnih kuhinjskih požarih. Skupaj s servisom gasilnih aparatov CPV Domžale smo opravili pregled gasilnih aparatov. Tudi letos smo sodelovali na prireditvi OŠ Mengeš Jesenski živžav ter na gasilsko-reševalni vaji GZ Mengeš na objektih
Melodije in Filca. V sodelovanju s KD Antona Lobode so otroci tudi letos izdelovali strahove iz buč.
V domači cerkvi sv. Primoža in Felicijana smo v soboto, 17. 10. 2009, pripravili sveto mašo za pokojne gasilce iz mengeške župnije, ki jo je daroval župnik Janez Avsenik in ki so se je poleg nas udeležili še gasilci iz Mengša, Topol, Jarš in Trzina ter svojci in znanci pokojnih.
4.	OBLETNICE, SVEČANOSTI IN PRIREDITVE
Pogrebi: V letu 2009 smo izgubili dva podporna člana in enega člana. Tako smo se januarja poslovili od Janeza Veiderja in decembra od Antonije Bravhar, aprila pa od Miha Kneza. Udeležili smo se tudi treh pogrebov članov PGD Topole in PGD Mengeš. Povprečna udeležba na pogrebih je bila 15 uniformiranih gasilcev. Druge prireditve: Med njimi prevladuje delo z mladimi, na dveh prireditvah smo zagotavljali redarsko pomoč, organizirali nekaj čistilnih akcij - predvsem v gasilskem domu in okolici, postavljali smo prvomajski mlaj, odzvali smo se povabilu na zlato poroko naših dveh članov Zofije in Franca Berganta ter na druge »okrogle« slovesnosti naših članov in jubileje okoliških gasilskih društev. Starejši gasilci so pomagali tudi pri podiranju stare garaže pri župnišču Mengeš ter sanirali zabojnik pri športni ploščadi. Navzoči smo bili na Florjanovi gasilski maši v Mostah pri Komendi, božično okrasili loško cerkev, starejši gasilci so se udeležili srečanj na ravni GZ Mengeš in regije Ljubljana III.
5.ZAKLJUČEK
Za člane PGD Loka je bilo leto 2009 zelo delovno in na koncu zelo veselo, saj smo konec decembra kupili in izročili naši ekipi bolničarjev avtomatski defibrilator LIFEPAK 1000. Pri tem bi se najlepše zahvalil sponzorjem - z dobro voljo in razumevanjem so darovali denar za nakup te naprave, ki nam pomaga pri temeljnih postopkih oživljanja poškodovanca. Hvala predvsem Davidu Bizjaku, ki je projekt nakupa avtomatskega defibrilatorja zastavil in pripeljal do konca. Zahvalil bi se tudi vsem članom, ki se udeležujejo slovesnosti, tekmovanj in usposabljanj, predvsem pa operativni enoti na intervencijskem področju. Hvala podpoveljnikoma za pomoč pri vodenju operativne enote, posebno Feliksu Šegatinu za vodenje enote na pogrebih, paradah in drugih slavnostih ter za pomoč pri obveščanju. V letu 2010 si želim, da bi med seboj še naprej lepo sodelovali in bili tako kakor doslej drug drugemu v pomoč.
Andrej Brojan, poveljnik PGD Loka
PRODAJA IN SERVIS
LCD
^ TV
tel; 01 739 Vi 03 e-ma!kav5.menge5@aiol nei hltp^'/vvww.sharp-aervis.sj
Odprto:	QJI	^

DRUŠTVA
TABORNIŠKE NOVICE
Sneg nas je dodobra zametel, kar smo izkoristili ter se odpravili sankat.
Zbrali smo se v soboto, 30. januarja, starejši že ob pol deseti uri, da smo se pripravili na prihod mlajših, ki so prišli ob desetih. Prišlo je štirinajst mlajših članov, s katerimi smo se najprej poslikali ob naših sankah, nato pa odšli na Gobavico iskat primerno sankališče. Po nekaj minutah hoje smo prišli do našega sankališča, na katerem smo izvajali hitrostne etape, se kepali in sankali. Ko smo se vsega že skoraj naveličali, pa nas je čakal samo še spust po trim stezi. Vijugasta pot nas je pripeljala do Harmonije, od koder smo se nato še odpravili na bližnji hrib ter na njem preizkusili sanke. Po končanem preizkusu smo se podvizali v kamnolom na topel čaj, ki nas je že čakal. Ob čaju so se nekateri naučili taborniške himne in marsikatere nove pesmi, ki je še niso poznali. Pred prihodom staršev pa smo se še na hitro odigrali krajo balona ter nato odšli domov. Čeprav bodo med počitnicami nekateri počivali, mi ne bomo eni izmed njih, saj bomo skupaj praznovali pust ter se odpravili na zimovanje. Letos se bomo odpravili na Veliko planino, na dom Kisovec, in to od 19. do 21. februarja. Ker bodo v tem času zimske olimpijske igre, smo se odločili, da nekaj podobnega naredimo tudi mi, le v taborniški različici. Tako je tema zimovanja RUlimPijada. Prav tako 26. februarja organiziramo občni zbor. Ker letos praznujemo 30-letnico obstoja v Mengšu, bo ta še toliko bolj slavnosten. Nanj ste seveda vabljeni vsi. Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.rup.si. Z naravo k boljšemu človeku!
Propagandist Domen
OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA V POLNEM ZAMAHU
Otroška folklorna skupina je v polnem zamahu svoje tretje sezone. Vneto vadimo novi splet, v katerem predstavljamo pastirske igre, plese in običaje, hkrati pa v plesu posnemamo odrasle in se pri vsem tem zelo lepo zabavamo.
Za nami je že kar nekaj nastopov. Sezono smo odprli na novoletnem koncertu kulturnega društva Svoboda Mengeš, takoj nato pa smo bili gostje v oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija. Dedku Mrazu smo pomagali pri napornem razdeljevanju daril in skupaj zabavali naše vrstnike pred TV ekrani. Zelo veselo je bilo tudi na prireditvi OŠ Mengeš Kdor vesele pesmi poje, kjer smo se predstavili skupaj z ostalimi šolskimi skupinami in nadarjenimi posamezniki, ki so se predstavili v glasbenih, pevskih in plesnih točkah. Z velikim pričakovanjem pa smo se odpravili na snemanje popularne oddaje Na zdravje, prav tako na RTV Slovenija. Skupaj z ostalimi sodelujočimi Mengšani smo se odpravili v studio in z navdušenjem spremljali najprej pripravo, nato pa že snemanje zanimivih točk programa. Najbolj so nas navdušili seveda glavni akterji - Jasna in Boštjan, oba strašna Jožeta in pa vedno smešni in nerodni Serpentinšek. Od vseh so otroci tudi dobili avtogram za spomin.
Do konca šolskega leta bo še kar nekaj nastopov, vključno z revijami, kjer bomo dobili strokovno oceno našega novega spleta. Zagotovo pa nas čaka še kakšno presenečenje. Imamo se res lepo, zelo pa bi bili veseli, če bi se nam pridružil še kakšen fant. Vabljeni.
Tekst: Boštjan Svete
Foto: Lidija Ropotar
AIA BO PLESALA TUDI JAZZ BALET
V torek, 2. marca, bo AIA pričela z JAZZ BALET plesnimi vajami za otroke in mlade. In kaj je jazz balet? Balet je osnova vsakega plesa.
Kot ime že samo pove, se tudi pri jazz baletu ukvarjamo z osnovami baleta, le da je ta veja plesa podkrepljena z elementi show dancea, hip hopa in street dancea. Vsi ti »delčki« tvorijo fantastično celoto, ki je zelo razgibana, polna presenetljivih gibov, predvsem pa dovoljuje plesalcu zelo veliko inovativnosti, saj plesa, na srečo, ne omejuje noben zakon. Kot vsaka vadba in ples tudi jazz balet pomaga pri lepši telesni drži, razvija občutek za boljšo koordinacijo gibov, ravnotežje, krepi mišice trupa in nog ter razvija prožnost in fleksibilnost le
teh, predvsem pa je namenjen sproščanju. Plesne vaje bodo potekale pod vodstvom Urške Gjergek, v mali dvorani ŠD Partizan Mengeš, vsak torek, od 16.15 do 17.00, in vsak četrtek, od 17.00 do 17.45. Pridruži se tudi ti! Prijave in informacije: drustvo.aia@gmail.com, po telefonu 070/732-070 ali neposredno na vajah. Ujemimo lepe trenutke!
Urška Gjergek in Blanka Tomšič

DRUŠTVA
NAMIZNOHOKEJSKE NOVICE
Člani NHK Mengeš smo se zadnjo soboto v januarju odpravili v Sevnico - na prvi turnir za Slovenski pokal v letu 2010.
Med 27 nastopajočimi je najboljšo uvrstitev z 9. mestom dosegel B. Škrlep, zmagal je K. Čurković s Hrvaške. Odlično sta se odrezala tudi mlada B. Bartulovič in A. Mehle, ki sta v posebni razvrstitvi osnovnošolcev zaostala le za K. Starmanom iz Kranja ter tako zasedla 2. oz. 3. mesto in za nagrado prejela medalji. Serija za Slovenski pokal se nadaljuje konec februarja, s turnirjem v Kranju. Več na www.nhzs.si.
Bernard Škrlep
Najboljši trije osnovnošolci (z leve): B. Bartulovič (NHK Mengeš), K. Starman (NHK Kranj), A. Mehle (NHK Mengeš)
SANKAŠKO VESELJE V TOPOLAH
Športno društvo Topole in PGD Topole sta v nedeljo, 17. januarja, organizirala sankaško tekmovanje za staro in mlado. Sankači so bili razdeljeni v kategorije otroci do 6 let, pionirji od 6 do 11 let, mladinci od 12 do 16 let in člani od 16 do 99 let, znotraj kategorij pa so bili seveda ločeni tudi na fante in dekleta.
Tekmovalci so se s pobočja Pleše spuščali z amaterskimi sankami, na koncu pobočja pa je prav vsakega za nagrado pričakala čokolada. Vsak je imel svojo posebno taktiko, kako čim hitreje priti v cilj, pomemben pa je bil seveda tudi končni umetniški vtis in velika mera dobre volje in zabave. Da sneženje in mraz ne bi preveč kvarila razpoloženja, so se udeleženci in navijači lahko pogreli s čajem ali kuhanim vinom. Tekmovanja se je skupaj udeležilo kar 40 sankačev, med katerimi se je - malo za šalo, malo za res - odvil hud boj. V kategoriji otroci je zmagala Asja Goričan, v kategoriji pionirji sta zmagala Kaja Lah in Žan Bergant, med mladinci sta slavila Urška Koncilja in Luka Aleš, med člani pa Nataša in Martin Aleš. Prvi trije v vsaki kategoriji so seveda dobili tudi medalje. Vsekakor so se pri vsem skupaj najbolj zabavali otroci, čeprav so imeli tudi tisti malo večji otroci nasmešek na ustih, ko so drveli po progi.
Miran Grilc, ŠD Topole
NOVOLETNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU
Osrednji dogodek rekreacijskega namiznega tenisa v Mengšu v letu 2009 je bil novoletni turnir, odigran 28. decembra, v telovadnici ŠD Partizan. Zbranih 32 igralcev je številni publiki postreglo s kvalitetnimi potezami, ki so večkrat mejile z vrhunskimi. Aplavzi in bučno navijanje so kazali na navdušenje gledalcev. Na koncu je bil najbolj vesel David Orešnik, ki je prejel kar dva zlata pokala za osvojeno prvo mesto.
Veliki prehodni pokal je tako v osmi sezoni za nas že tradicionalnega turnirja dobil novega lastnika. Lanskoletni zmagovalec Bojan Maselj je tokrat bil srebrni, bronasta pa Matjaž Osolin in Tomaž Vok. Za regularnost tekmovanja je skrbel delegat Peter Pirnat, ki je izjavil: »Korektno in na visoki kakovostni ravni, organizacija pa vzorna!« Nagrado za najmlajšega tekmovalca je prejel učenec 3. razreda Matjaž Prezelj, ki je izjavil: »Vse je bilo zelo lepo, še najlepši pa ledeni čaj na koncu, ker sem bil zelo žejen!« Ta odgovor mladega igralca poraja vprašanje o zidavi nove telovadnice v Mengšu, ki bi omogočila organizacijo bolj množičnih tekmovanj brez
klavstrofobičnih občutkov in hude žeje. Predsednik ŠD Partizan, Jože Mlakar, nam je odgovoril, da so aktivnosti v teku in da bo novoletni turnir v letu 2012 že v NOVI Mengeški telovadnici pri OŠ!
Vrstni red:
1.	mesto: David Orešnik
2.	mesto: Bojan Masel
3.	mesto: David Orešnik
4.	mesto: Tomaž Vok Tolažilna skupina:
1.	mesto: Marjan Nadvešnik
2.	mesto: Tone Ručigaj
3.	mesto: Polona Leskovec
4.	mesto: Žiga Erjavec
Držimo ga za besedo, vam pa želimo veliko zdravja in športnih užitkov v novem letu!
Vaditelj Željko Đurić Namiznoteniška sekcija ŠD Partizan

OBRAzi
DIMITRIJ LEDERER: ČUTIM, KAKO SE PRELIVA ENERGIJA Z ODRA MED POSLUŠALCE!
Aprila letos bosta minili dve leti, odkar je dolgoletni kapelnik mengeške godbe Primož Kosec predal taktirsko paličico članu godbenega kolektiva Dimitriju Ledererju. Kar precej jih je bilo, ki so v dvomih privzdignili obrvi, češ, ali niso čevlji, v katere je stopil novi kapelnik, zanj morda le preveliki. Mlad je še, izkušenj nima ... No, pokazalo se je, da je bila odločitev na obeh straneh prava, 'kapelniški čevlji' pa se Dimitriju že kar nekaj časa odlično prilegajo. Da se v njih zelo dobro počuti, sploh ni težko opaziti.
Dosedanja življenjska pot mladega kapelnika je povezana s tremi kraji. Najmočneje z Mengšem, kjer je živel do trinajstega leta starosti, ko se je njegova družina preselila v Domžale. Po desetih letih življenja pri starših v Domžalah - njegov oče je Domžalčan - se je preselil v Kamnik, kjer živi še danes. Za glasbeno nadarjenega fanta - njegova mama izhaja iz znane in ugledne mengeške družine Lipar in je bila glasbena nadarjenost Dimitriju položena v zibelko, kot pravimo - je bilo normalno, da bo prestopil prag glasbene šole: po nižji še srednje v Ljubljani, nato pa še Akademije za glasbo. »Spomnim se, da je bilo v naši družini polno glasbenega dogajanja. Stric je kar naprej igral harmoniko, mama je strašno rada poslušala Avsenike. Tudi meni so bili všeč, najbolj me je navdušil klarinetist Albin Rudan. V glasbeni šoli so mi najprej namenili trobento, jaz pa sem vztrajal pri klarinetu,« je obujal spomine iz otroštva. V času šolanja oz. študija se je udeleževal različnih glasbenih tekmovanj in dobil tudi nekaj priznanj. »Nič posebnega,«
je skromen Dimitrij. »Sem pa ponosen, ker sem na akademiji 'povzročil' ustanovitev komorne skupine Pihalni kvintet EOL. Kot akademijska skupina smo koncertirali po celi Sloveniji, prejeli zlato plaketo in bili v tistem času neke vrste paradni konj akademije. V času študija sem glasbeno in organizacijsko veliko sodeloval tudi s pihalnim kvintetom SLOWIND (njegov član je zelo ugleden glasbenik Matej Šarc), komornim ansamblom Gaudeamus - v sklopu različnih koncertov sem premierno izvajal dve skladbi za klarinet solo, nekajkrat pa tudi z orkestrom Slovenske filharmonije.« Med služenjem vojaškega roka -tega se je lotil kar pa končanem prvem letniku študija - se je Dimitriju ponudila možnost, da ga 'odsluži' kot glasbenik. Poleg vaj v vojaškem orkestru je ostajalo še dovolj časa, da je redno obiskoval predavanja in tako ni izgubil nobenega leta študija. V vojaškem orkestru je očitno naredil dober vtis na nadrejene, saj so mu po končanem vojaškem roku in po petmesečnem poskusnem igranju ponudili službo klarinetista. »Bil sem presenečen, priznam, ampak ponudbo sem z veseljem sprejel. V orkestru igram še danes!« V življenju Dimitrija Ledererja je torej glasba zelo pomembna sestavina. Glasba z veliko začetnico. Orkester slovenske vojske, Simfonični orkester Domžale-Kamnik, pa seveda Mengeška godba - od leta 1993 kot klarinetist, od leta 2008 pa kapelnik. Po diplomi leta 2004 je s petino delovnega časa zaposlen tudi v Glasbeni šoli Domžale kot učitelj klarineta. Tu je zaposlena tudi njegova življenjska družica,
čisto možno pa je, da bo po glasbeni poti zakorakala tudi sedaj dveletna hčerkica. Ob vprašanju, kako se je 'zgodil' prehod od »navadnega« člana godbe do najodgovornejšega, se sicer vedno nasmejani Dimitrij nekoliko zresni, nato pa pove: »Ni bilo enostavno, res ne. Ko sem dobil ponudbo za mesto kapelnika, sem bil brez vodstvenih izkušenj tako številnega in strokovno močnega ansambla, kot je Mengeška godba. Zrastel sem iz te godbe, kar je lahko prednost in slabost. Dolga leta smo bili »sotrpini«, zato sem se kar bal prehoda na drugo stran. Pa je bilo lažje, kot sem mislil, da bo. Treba je pač najti način, da uveljaviš svoje poglede, svojo voljo, da kolektiv »odmuzicira«, kot misliš, da je prav. Tudi strokovna avtoriteta je potrebna, ki si jo seveda moraš ustvariti sam. Pri tem ti nihče ne more pomagati. Mislim, da so me dobro sprejeli. Posebnost naše godbe je, da je veliko mladih članov, starostno povprečje je zelo nizko. Zgodi se, da sem na kakšni vaji najstarejši. Starejši člani - nekateri med njimi so prave legende - so del zdravega jedra, predstavljajo
kontinuiteto in so na nek način vzor mlajšim. Od njih se ti lahko veliko naučijo, kot sem se tudi sam. Mengeška godba je godba z velikim ugledom in kvaliteto. Mislim, da to uspešno razvijamo naprej, imamo pa še veliko načrtov. Najbolj sem ponosen, ko po mesecih priprav, vaj in negotovosti, če delam v pravo smer, na koncertu s svojo energijo pripravim glasbenike do tega, da spravijo dvorano na noge. Takrat čutim, kako se energija preliva z odra na poslušalce in se vrača na oder, podzavestno postanem vmesnik med odrom in dvorano. Bolj ko so poslušalci zadovoljni, z večjim navdušenjem igrajo glasbeniki. To so veličastni občutki, ne da se jih opisati.«
O Dimitriju bi se dalo še veliko napisati. Na primer o tem, da je tudi zagrizen športnik, pravzaprav rekreativec: kolesar, pohodnik, alpinist (nediplomirani tečajnik, pravi). Morda kdaj drugič. Za tokrat pa še njegov moto: »Delaj trdo, zmaguj z lahkoto. Verjemi v to, kar delaš, svoje nazore in prepričanja širi z dejanji in to počni 24 ur na dan!«
Tekst: Branko Lipar Fotografije: Lastna zbirka
VZGOJA iN iZOBRAZEVANJE
VRTEC MENGEŠ - KRAJ PRIJETNEGA DRUŽENJA
December je čas, ki otroke navdaja s čarobnim pričakovanjem, ko se v vrtcu še prav posebej pripravljamo jim pričarati pravljično doživljanje brezskrbnega otroštva. Želimo, da se ta čas, ki nas priganja, za naše malčke ustavi. Da ga preživimo skupaj, ga obogatimo z drobnimi pozornostmi, si podarimo ta čas in se povežemo med seboj. In da postane vrtec prijetno zavetje, ne samo otrok, tudi njihovih staršev.
Odziv je bil velik. Starši in otroci so pokazali veliko srčnosti in so v vrtec prinesli polno kvalitetnih igrač, ki jih več ne potrebujejo. Misel in namen - pomagati - deliti - osrečiti, je pri nas dejansko postalo dejanje, ki je osrečilo nas in osrečilo bo otroke, ki so za marsikaj prikrajšani. V njihovem imenu hvala vsem, ki ste pomagali!
Tatjana Gostinčar
V ta namen smo na ustvarjalno delavnico povabili starše, da skupaj z nami in s svojimi otroki napravijo novoletne okraske in izdelke, ki smo jih prodajali na vrtčevem novoletnem bazarju. Izkupiček smo namenili za nakup didaktičnih pripomočkov za izboljšanje kakovosti dela na področju gibalnih in motoričnih dejavnosti. Je pa tudi čas, ko se zazremo nazaj, kaj smo jim že lepega pripravili in na misel mi pride zelo obiskan kostanjev piknik. Obiskovalce so pričakali zvoki harmonike. Dobro voljo je bilo začutiti že od daleč. In bilo je kaj videti - in početi. Otroci so si z veliko radovednostjo ogledovali gasilsko vozilo, v katerem so mengeški gasilci demonstrirali njihovo dejavnost. Pričakovano sta otroke najbolj navdušila sirena in vodni curelc, Ici je brizgnil iz gasilske cevi.
Nič manj zanimivo ni bilo na številnih delavnicah, ki so jih strokovne delavke vrtca skrbno pripravile. Vsi smo uživali ob poslikavah obraza, izdelovanju jesenskih strašil iz pisanih buč, v slast so šle palačinke, po Mengšu je dišal pečen kostanj. Druženje je bilo prijetno za vse. Naš namen, zagotavljati vsem enake možnosti, razveseliti vse otroke (in njihove starše), se je uresničeval. Zagotoviti vsem otrokom enake možnosti pa ni lahko. In v času obdarovanj je prav gotovo za nekatere starše še prav posebej boleče. Nanje smo mislili, ko smo se skupaj s CSD Domžale odločili za humanitarno akcijo zbiranja igrač za socialno ogrožene otroke.
URESNIČENE SANJE
Za devetimi deželami in devetimi vodami je živel deček, ki si je neznansko želel postati kralj. Vsako noč je sanjal samo o tej svoji želji. Nekega dne, ko se je kralj dečkove dežele peljal po vasi s kočijo, ga je zadela puščica in mu prebodla srce. Umrl je. Vsi prebivalci so žalovali za njim. Odločili so se, da bo novi kralj tisti, ki bo vzgojil največjo bučo. Deček se je takoj lotil dela in vzgojil zelo veliko bučo. Toda ni vedel, da mu hoče načrte prekrižati zlobni vitez, ki je živel na drugi strani mesta. Temu je uspelo vzgojiti trikrat večjo bučo kot njemu. Ko je deček to izvedel, je odšel na polje in začel jokati. Tedaj se je iz zemlje prikazal majhen škrat. Deček ga je vprašal, če pozna kakšen urok, s katerim bi povečal svojo bučo. Škrat mu je odvrnil, da to lahko stori le v primeru, če mu prinese lunin prah, ki pade na vrh bližnje gore točno ob dvanajstih. Za urok potrebuje eno vrečo tega luninega prahu. Deček se je takoj odpravil na pot in kmalu prispel do vznožja gore. Malo je počival, nato pa se je pognal v breg. Na sredini poti mu je spodrsnilo in odneslo ga je nazaj do vznožja. Pobral se je in poskusil še enkrat. Tokrat mu je spodrsnilo tik pod vrhom in zopet je pristal na začetku. Tretjič pa je hodil bolj počasi in končno prispel na vrh, ravno v trenutku, ko se je z lune začel usipati čarobni prah. Nabral ga je celo vrečo, kot mu je škrat naročil. Ko je vrečo prinesel škratu, ja ta z urokom bučo desetkrat povečal. A za to je zvedel zlobni vitez in poslal svojega krta, da dečkovi buči poje korenine in buča bi zgnila. Toda deček je krta opazil in ga zaprl v kletko. Obljubil mu je, da ga spusti, če poje korenine vitezove buče. Krt je to res naredil.
Ko so z dvora prišli ocenjevat buče, so kot največjo izbrali prav dečkovo. Postal je kralj in s palčkom in krtom živel srečno do konca svojih dni.
Lan Falenti Koncilija, 5. b razred

ZDRAVJE
VLOGA POLAVTOMATSKEGA DEFIBRILATORJA IN ALI GA RES POTREBUJEMO
Decembra lani smo v PGD Loka pri Mengšu postali ponosni lastniki novega polavtomatskega defibrilatorja (AED - »avtomated external defibrilator«) Lifepack 1000. O tem smo poročali na spletni strani www.pgd-loka.si. Glede na prve odzive in zanimanja smo se odločili, da AED na kratko predstavimo bralcem Mengšana, saj menimo, da je o takšni pridobitvi dobro obvestiti čim širšo javnost, da bodo najbolj ozaveščeni v primeru potrebe lahko pomagali. AED v nekaterih primerih namreč še zmeraj vzbuja nelagodje in strah, ki so predvsem posledica pomanjkanja ozaveščenosti in znanja. Slednje lahko odpravimo z usposabljanjem in zavestjo, da je nudenje prve pomoči nekaj, kar človek lahko podari sočloveku in postane »človek« v dejanjih.
V Sloveniji je povprečno 5,5 primerov na dan, ko ljudje utrpijo nenaden zastoj srca. Od tega jih 95 % umre pred prihodom v bolnišnico oz. prihodom reševalcev na kraj dogodka (ta traja pribl. 10 minut od klica na 112). Visoka umrljivost je posledica občutljivosti možganov na pomanjkanje kisika, saj kri med srčnim zastojem ne kroži po žilah in tako ne oskrbuje možganov s prepotrebnim kisikom. Defibrilacija v obdobju 3-5 minut po zastoju srca nudi kar 50-75 % preživetje. Pri človeku, ki je doživel srčni zastoj, je zato nujno potrebno takoj začeti s temeljnimi postopki oživljanja (TPO) - 30 masaž in dva vpiha, če želimo ohraniti njegovo življenje oz. preprečiti hujše možganske poškodbe zaradi pomanjkanja kisika. Človek, ki doživi nenaden srčni zastoj, se potem, ko obleži, ne odziva na naše klice,
hkrati pa ne naredi normalnega vdiha med nekaj sekundnim opazovanjem, ko smo mu že sprostili dihalno pot. S TPO prizadetemu pridobivamo na času do prihoda ekipe reševalcev, ki poskuša srce z elektrokonverzijo ponovno pognati v normalen ritem. Če zavesti in/ali dihanja ne moremo zaznati z gotovostjo, potem se ravnamo, kot da ta nista prisotna in priključimo AED, ki bo prepoznal morebitni srčni ritem in električnega sunka ne bo sprožil. AED deluje po enakem principu kot profesionalni defibrilator, ki ga uporablja ustrezno usposobljeno zdravstveno osebje. S pomočjo elektrošoka poskuša srce spraviti nazaj v normalen ritem. Za razliko od profesionalnih defibrilatorjev, ki jih je potrebno upravljati popolnoma ročno, zna AED sam prepoznati ritem in se tudi odločiti za nadaljnje (ne)ukrepanje. V osnovi za
Osnovni koraki pri uporabi AED
uspešno uporabo AED ni potrebno poznati podrobnosti naprave, podobno kot pri gašenju z gasilniki, kjer nas enostavna navodila usmerjajo k učinkoviti rabi.
Kako torej ravnati z AED?
Ostanimo prisebni in zbrani ter ukrepajmo hitro. Pri srčnem zastoju o preživetju oz. trajni možganski okvari odločajo sekunde:
1.	Ko ugotovimo, da se prizadeti ne odziva na naše klice in ne diha.
2.	Sprostimo dihalne poti.
3.	Pokličimo klic v sili na 112.
4.	Če smo sami in vemo, da je AED oddaljen le minuto ali dve teka stran, pojdimo ponj. V primeru, da je poleg nas v bližini še kdo, ga pošljemo po AED, mi pa se lotimo oživljanja - nikakor ne puščajmo prizadetega samega več kot 2 minuti, zato raje začnimo s TPO, kot da iščemo AED.
5.	Če uporabimo AED, ga odpremo in vključimo ter sledimo govornim navodilom. Z elektrod odtrgamo samolepilni trak in ju prilepimo na gole prsi - če so mokre jih obrišemo. Elektrodi namestimo na mesti, ki sta označeni na elektrodah.
6.	Odmaknemo se od prizadetega, žic in defibrilatorja, da lahko analizira aktivnost srca. Po navodilu pritisnemo gumb za električni sunek. V času električnega sunka (od pritiska na gumb pa do konca sunka preteče nekaj sekund) se zaradi lastne varnosti nihče ne sme dotikati prizadetega ali žic AED-ja.
7.	Takoj po sunku AED-ja nadaljujemo s TPO, ki jih izvajamo dve minuti.
Nato nas defibrilator opozori, naj se zopet umaknemo stran od prizadetega, saj bo ponovno analiziral stanje srca. V primeru, da je potreben ponoven sunek, bo to defibrilator sporočil, če pa to ni potrebno, bo sporočil, da nadaljujemo s TPO. Samolepljivi elektrodi pustimo na prsnem košu ves čas oživljanja, ker bo defibrilator v rednih intervalih (na 2 minuti) ponavljal analizo srčnega ritma. Zgornji postopek ponavljamo do prihoda reševalne ekipe. Če dihanje zaznamo, prizadetega namestimo v stabilni bočni položaj in pri njem počakamo do prihoda reševalcev. Redno preverjamo stanje prizadetega. Elektrode pustimo prilepljene in defibrilator vključen. V PGD Loka pri Mengšu hranimo AED v prostorih gasilskega doma, zato v primeru potrebe

ZDRAVJE
Pravilen položaj elektrod na prsnem košu
takoj pokličite 112 in nato še nas na št. 01/ 72 30 422 (ne pozabite shraniti obeh številk v spomin telefona). Do prihoda reševalcev oz. naših bolničarjev poskusite že sami izvajati TPO. V primeru, da ne znate dajati pravilnih vpihov, nujno izvajajte vsaj masažo srca na trdi, ravni površini, najbolje na tleh (globoki, močni in hitri pritiski na sredino prsnega koša)! Vloga AED je torej reševanje življenja ob nenadnem zastoju srca, tako da le-tega ponovno požene v normalen ritem in na vse napisano, upravičeno, lahko zatrdimo, da ga potrebujemo: »Kdor reši eno življenje, reši cel svet«. Kakorkoli, mogoče bo nekdo, ki je prebral ta prispevek, v bližnji ali daljni prihodnosti z AED-jem rešili življenje nekomu, ki bo doživel zastoj srca. NA POMOČ!
Tekst in foto: David Bizjak PGD Loka pri Mengšu

Defibrilator Lifepak 1000
O MEDITACIJI, Z NEKAJ REFLEKSIJE
V času, polnem hitenja, nemira in hlastanja za vsakršnimi zadovoljstvi, za katera se prej ali slej izkaže, da nas v globini ne zadovoljijo, da ostajamo še naprej nemirni, se pogosto srečamo z meditacijo kot možnostjo, da najdemo pot, ki vodi iz tega kroga, pot do smisla, do modrosti. Takšen tudi je tradicionalen pogled na meditacijo kot pomembnega dela poti do modrosti. Vendar se danes srečujemo z meditacijo skorajda povsod, predvsem pa na širokem področju pomoči za samopomoč, alternativnega in komplementarnega zdravljenja, osebne in duhovne rasti. Pogosto pa prav ta vseprisotnost meditacije že pušča za seboj nek bolj ali manj izražen občutek, da je tudi meditacija le del tega kroga, da postaja vse bolj del hitenja in nemira in vse manj del poti do modrosti. Da postaja bolj del problema samega, kot del rešitve tega problema. Vse večja bližina meditacije kot nečesa vsakdanjega meditacijo vse bolj oddaljuje na ravni njenega smisla. Nemara zato ne bo odveč, če si zastavimo vprašanje ali meditacije kot spremljevalke našega življenja ne jemljemo kot take že kar preveč samoumevno?
Kaj je pravzaprav meditacija? Ali na to vprašanje lahko odgovorimo nedoktrinarno, se pravi, brez da bi se sklicevali na to ali ono danes avtoritativno smer meditacije, ampak bolj neposredno, iz same besede meditacija ven? Beseda meditacija ni izvirno slovenska. Dobili smo jo (posredno, preko nemščine) iz latinščine. Beseda meditari v latinščini pomeni premišljanje. V tem pomenu morda ne najdemo takoj povezave z vsemi tistimi razsežnostmi, ki jih danes povezujemo z meditacijo in jih bi morda najbolj primerno lahko označili kot razsežnosti spremenjenih stanj zavesti. Vendar meditari pomeni poglobljeno premišljanje, ki se vzpostavlja v razliki do običajne, dejavne orientacije vsakodnevne misli. Pri tej stopa v ospredje omejen čas, ki ga imamo na razpolago za različne cilje, ki smo si jih zastavili, zato so naše misli tipično zelo zaposlene z učinkovitejšo rabo tega časa. Meditari pa že nosi s seboj neko drugačno razumevanje časa, saj premišljanje že iz sebe ven "zahteva" nek dodaten čas, čas za katerega se nam običajno zdi, da ga preprosto "ni od kot vzeti". Toda, zakaj mislimo, da je čas nekaj, kar bi si morali vzeti in ne, da je čas nekaj, kar se daje, če le (do)pustimo, da se daje? Na to puščanje oz. do-puščanje nas napotuje beseda meditari, meditacija, če uporabimo nekaj dodatne interpretacije, ki dopolni osnovno etimologijo same besede. Premišljanju pustiti njegovo lastno trajanje pomeni potem pustiti, da se premišljanje dopolni v tisti pravi, njemu samemu lastni meri, ki ga nosi.
Praindoevropski koren besede meditari, ki je *med, pomeni nekaj meriti, odmeriti, premeriti (tudi s koraki premeriti, prehoditi). Srečamo ga tudi v besedah, kot je npr. latinski mederi, zdraviti, medicus, zdravnik (širše tudi v besedi medicina) in medius, srednji. Koren *med pomeni v smislu merjenja torej tudi dobro odmerjen, dobro premišljen nasvet, ki ima značaj zdravljenja, ki tudi vzpostavlja (nazaj) pravo, dobro
odmerjeno mero. To dobro odmerjeno mero pa lahko razumemo tudi kot srednjo mero, to je kot mero med preveč in premalo nečesa. Navezava na koren *med nam pojasni, zakaj sta tako tesno povezani meditacija in zdravljenje in zakaj se danes za meditacijo zanimanje največkrat in najprej razvije v smislu zdravljenja. Večplastnost, ki je zajeta že v korenu besede meditari, torej po eni strani vodi k filozofskemu, osmišljujočemu vidiku meditacije, po drugi strani pa k zdravljenju kot vzpostavljanju prave mere v življenju. Ta dva vidika sta bila pogosto tudi v zgodovini zelo povezana, ne le v antiki, npr. pri stoikih, temveč tudi v novem veku. V 18. stoletju sta bila npr. zlasti v Franciji ta dva vidika tudi pogosto tudi poklicno povezana, med zdravniki je bilo prisotno močno zanimanje za filozofijo in obratno. Pazljivost, s katero razdaljo med izhodiščno in končno točko pazljivo notranje premerimo v njenem celotnem razponu, pomeni, da jo premerimo v njenem celotnem trajanju, ne le njen začetek, njen konec ali nekaj vmes. Prav to pa je tisto, kar v vsakdanjem hitenju ne počnemo, saj je v ospredju razumevanje mere kot količine nečesa, ne mere kot nečesa, kar (notranje) nosi naše premišljanje in mu daje trajanje. Trajanje že samo po sebi ne moremo zajeti s termini kot so predolgost ali prekratkost časa, ki ga nečemu posvetimo. Možnost meditacije se tako razpira že iz samega življenja, če le pustimo, da se v njem razpre prava mera tako, da živimo pazljivo, da življenju dopustimo njegovo lastno trajanje. V tem smislu lahko govorimo o meditativnem času, ki se ne izteka v nesmisel, temveč v smisel. Meditacija, razumljena na tak način, iz besede meditacija ven, torej nikakor ne more biti del kroga hitenja, nemira in vse večjega nesmisla.
Robert Simonič, univ. dipl. fil. Društvo za študije kontemplativnih
tradicij

občínskí svet
POROČILO 30. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ
Seja je potekala v četrtek, 21. januarja. Na dnevnem redu je bilo potrebno obravnavati 12 točk, za kar so svetnice in svetniki porabili slabe štiri ure. Članice in člani Občinskega sveta Občine Mengeš so med drugim odločali o popisu osnovnih sredstev, plinu, telekomunikacijskem omrežju, podeljevanju priznanj _
Po potrditvi dnevnega reda in zapisnika 29. seje so sledila pobude in vprašanja članov OS, ki si jih lahko preberete na spletni strani občine. Pod točko tri je Srečko Hribar, predsednik Komisije za popis osnovnih sredstev Občine Mengeš, predstavil poročilo o popisu stanja za leto 2009. Glede na prejšnje leto so bila na novo vpisana naslednja osnovna sredstva: mostovi, avtobusna postajališča, športni park Mengeš, Loka pri Mengšu in športni park Topole, spomeniška obeležja in sakralni objekti, otroška igrišča, trim steza ter zabojniki. Po posredovanju mnenj pristojnega odbora in razpravi je OS predstavljeno poročilo, skupaj s sklepi, sprejel. Direktorica Občinske uprave Marija Kos pa je nato podala obrazložitev še k Poročilu o opravljenem pregledu in popisu terjatev, obveznosti in denarnih sredstev, ki ga je OS brez razprave sprejel. V naslednji točki je Primož Gramer, predstavnik Petrola, predstavil splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za območje občin Domžale, Trzin in Mengeš. Splošni pogoji urejajo razmerja med koncesionarjem, dobavitelji, uporabniki in odjemalci zemeljskega plina. Po posredovanju mnenj pristojnih odborov ter razpravi so bili pogoji sprejeti.
Zaradi spremembe zakonodaje na področju telekomunikacij je Andrej Urbanc v hitrem postopku predstavil predlog razveljavitve veljavnega Odloka o izgradnji, upravljanju in vzdrževanju lokalnega telekomunikacijskega infrastrukturnega omrežja v Občini Mengeš. Člani OS so ga po posredovanju mnenj in razpravi sprejeli. Pod točko 6 in 7 je Urban Kolar predstavil spremembe zakonodaje na področju vzgoje in izobraževanja, kjer morajo imeti delavci javnih zavodov v svetu OŠ Mengeš in Vrtca Mengeš po novem namesto tri pet predstavnikov. Po razpravi in posredovanju mnenj je OS predlagane spremembe sprejel. Predsednik odbora za društvene in družbene dejavnosti je v naslednjih točkah predstavil Pravilnik o podeljevanju Trdinovih nagrad (ne predvideva podelitev nagrade v vrednosti diplomskim nalogam), sklep o javnem razpisu za podelitev priznanj Občine Mengeš v letu 2010 (en naziv častni občan, eno zlato, dve srebrni in tri bronasta priznanja), sklep o višini Trdinove nagrade (1.200 evrov bruto) ter cenik oglasnega prostora glasila Mengšan. Po predstavitvah mnenj odborov ter razpravah so bili pravilnik, sklepa ter cenik tudi sprejeti. V zadnji, 12. točki, je podžupan Jože Vahtar podal obrazložitev k spremembam Pravilnika o sofinanciranju javnih kulturnih programov in kulturnih projektov društvene kulturne dejavnosti v Občini Mengeš. Med drugim gre za odpravo nesorazmerij pri vrednotenju kulturnih programov društev ter omejitev sofinanciranja na največ štiri dejavnosti. Predlagane spremembe je OS po razpravi sprejel. Vabljeni na februarsko sejo!
Po ogledu posnetka seje zapisal Urban Ropotar.
Vida Golavšek s. p.
mojstrica očesne optike
Op-tikaGola všek
Slovenska c. 30, 1234 Mengeš	Delovni čas:
T:01/ 7237 968	ponedeljek - petek
M:040 284 081	8 - 12 in 16 - 18
S:www.optika-golavsek.si	sobota in prazniki zaprto

POLiTiCNE STRANKE
IZVRŠNI ODBOR LDS MENGEŠ PREDLAGAL ŽUPANSKEGA KANDIDATA
Izvršni odbor OO LDS Mengeš je v mesecu januarju, na svoji 25. redni seji, na dnevni red uvrstil tudi pregled aktivnosti za pripravo na lokalne volitve v letu 2010. Člani Izvršnega odbora so soglasno podprli predlog kandidata za župana, Aleša Janežiča, ki v aktualnem mandatu opravlja funkcijo podžupana Občine Mengeš.
Predsednik 00 LDS Mengeš, Peter Gubane, je že na decembrski seji IO LDS Mengeš pozval člane odbora, naj pripravijo predloge za kandidata za župana Občine Mengeš ter kandidate za listo za Občinske svetnike Občine Mengeš: »LDS Mengeš ima v Mengšu največjo svetniško skupino, ki z aktivnim delovanjem v Občinskem svetu Občine Mengeš pomembno vpliva na politiko v občini. Naši predlogi so bili v tem mandatu slišani in upoštevani tudi zaradi delovanja našega člana Aleša Janežiča, ki opravlja funkcijo podžupana Občine Mengeš. Želim, da tudi v naslednjem mandatu nadaljujemo z odgovornim delovanjem, zato predlagam, da na naslednji seji Izvršnega odbora pripravimo predloge za županskega kandidata in kandidate za občinske svetnike za lokalne volitve v letu 2010, katere bodo na zboru članstva volili naši člani.« Člani Izvršnega odbora so na januarski seji razpravljali in uskladili mnenja o predlogih točk dnevnega reda za 30. sejo Občinskega sveta Občine Mengeš ter zavzeli stališča, ki so jih svetniki predstavili na Občinskem svetu. V nadaljevanju so člani Izvršnega odbora razpravljali o možnih kandidatih OO LDS Mengeš za županskega kandidata. Peter Gubanc, predsednik OO LDS Mengeš, je povzel razpravo: »Kot vidim, je naš odbor enoten , izoblikovali smo predlog za enega kandidata za župana. Tudi sam ga osebno podpiram, saj je njegovo delovanje vse od prvega mandata občinskega svetnika in danes kot podžupana občine usmerjeno v razvoj občine kot tudi vsakega posameznega občana in občanke.« Predlagani kandidat Aleš Janežič je sprejel zaupanje: »Kandidatura za župana občine je pomembna odločitev, ki sem jo zavestno sprejel skupaj z vami, mojo strokovno ekipo. Vsi ste strokovnjaki, ki s svojim znanjem, izkušnjami pomembno vplivate na razvoj svojih področij; Marija Sitar na področju proračuna in javnih financ, Boštjan Marinko in Roman Kalušnik na področju gospodarstva, Peter Gubanc na področju javne uprave, Tina Drolc na področju medijev in informiranja, Breda Jamšek in Kostja Modec na področju infrastrukture ter Milica Tomšič na področju kulture ter vzgoje in izobraževanja. Vaše strokovno znanje izkušnje so mi, pri mojem delu podžupana, danes v veliko pomoč. Verjamem, da lahko na vas, kot tudi na druge člane, simpatizerje in občane računam tudi v prihodnje.« Člani Izvršnega odbora so pred zaključkom seje razpravljali tudi o predlogih kandidatov za Občinski svet Občine Mengeš, ki bodo h kandidaturi povabljeni v naslednjih mesecih. OO LDS Mengeš nadaljuje načrtovano, strokovno in v razvoj Občine Mengeš usmerjeno delovanje tudi pri imenovanju kandidatov, tako za županskega kandidata kot s kandidati za občinske svetnike Občine Mengeš.
Več o LDS Mengeš na: http://www.lds.si/si/stranka/lds_lokalno/ obljubljana_sever/menges/
Tina Drolc
S SKUPNIMI MOČMI lOM SMO POMAGALI!

líB^ J

Lista za Občino MengeS
V mesecu januarju je bil v Kulturnem domu Mengeš organiziran dobrodelni koncert, na katerem so nastopili glasbeni izvajalci iz različnih glasbenih zvrsti. Našemu vabilu so se odzvali Ansambel Toneta Rusa, Ansambel Modrijani, Nuša Derenda, Eva Černe, Katrinas, klarinetist Miha Kosec ter Bela Szomi Kralj in Robeldule.
Veseli smo, da se je vabilu, kljub težkim časom, odzvalo veliko ljudi, tako nastopajočih kot obiskovalcev. V dvorani je bila prisotna prav posebn a pozitivna energija, h kateri so s svojimi nastopi prispevali nastopajoči in obiskovalci s svojimi odzivi. Vzdušje je bilo res enkratno. Vsak se je potrudil na svoj način in dodal kamenček v mozaik lepega večera. Seveda so gledalci veliko prispevali z nakupom vstopnice in s tem pokazali svojo solidarnost ter humanost, ob tem pa so lahko uživali še v lepem glasbenem v e č e r u . P o l n a dvorana kulturnega doma nam je dala
še dodatno energijo in potrditev, da je bila odločitev pravilna. Še posebno nas veseli, da smo združili prireditev za obe humanitarni organizaciji: Župnijsko karitas Mengeš in Rdeči križ Mengeš. Obema organizacijama smo enakovredno razdelili vsa zbrana sredstva. Ob predaji sredstev je bila izražena hvaležnost in veliko zadovoljstvo vseh, da se je še vedno toliko ljudi pripravljeno odzvati klicu na pomoč socialno šibkih. Vsem sponzorjem, donatorjem in ostalim, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi dobrodelnega koncerta, se iskreno zahvaljujemo. Glavni sponzor: NLB d.d.
Sponzorji: Rp design d.o.o., Amicus d.o.o., Špas teater d.o.o., Radio Hit d.o.o. ter Stane Vodlan. Za ostalo pomoč pri organizaciji se zahvaljujemo: Cvetličarni Petra, Trgovini Hani, Teater baru, Petru Krušniku, Tonetu Bendi ter voditeljici prireditve, Nataši Vrhovnik Jerič. Vsak človek lahko svoje poslanstvo obogati s tem, da naredi nekaj, kar od njega nihče ne pričakuje!
Bogo Ropotar Lista za Občino Mengeš

polítíčne stranke, kultura
ZARES -NOVA POLITIKA TUDI V MENGŠU
Po daljšem obdobju priprav, ki jih je vodil iniciativni odbor, je bil v januarju ustanovljen Občinski odbor ZARES - nova politika. Na našem območju je doslej stranka delovala v Domžalah in Kamniku, odslej pa naj bi občinski odbori stranke zaživeli tudi v ostalih občinah.
V	Mengšu, kot rečeno, doslej Zares - nova politika ni delovala. V državnem merilu je čas od njene ustanovitve kratek - minila je komaj druga obletnica - in tako ni čudno, da je oblikovanje mreže občinskih odborov bolj intenzivno zaživelo šele v zadnjih mesecih. Uspešno delovanje stranke po občinah je pomemben pogoj za uveljavljanje njenega programa v državnem merilu. Podobno velja tudi v obratni smeri: delo občinskih odborov je lažje, če je stranka v vladi, državnem zboru in drugih najpomembnejših organih učinkovita in povezovalna. Interes za delovanje v ZARES je doslej pokazalo večje število občanov iz naše občine. To kaže na to, da se iz tega ali onega razloga »niso videli« v nobeni od obstoječih organiziranih političnih skupin. Verjamemo, da je takih še precej in da se bodo pridružili Zaresu. Prav je, da to storijo čimprej, ker bodo tako lahko sodelovali pri pomembnih odločitvah vse od začetka, predvsem pri oblikovanju strategije delovanja in uresničevanja programa. Leta bo posegel na vsa področja, za katera bomo menili, da imamo dobre predloge za reševanje težav. Nobenih zadržkov pa seveda ne bomo imeli, da ne bi podprli boljših predlogov drugih. Gre torej za močno podporo pozitivni klimi v občini, ker se lahko le tako iščejo in oblikujejo dobre rešitve v dobro vseh občanov.
V	začetni fazi delovanja smo sprejeli Pravila delovanja občinskega odbora, programska izhodišča (tudi z vidika priprav na volitve) ter izvolili vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Branko Lipar, za podpredsednika Gorazd Štruklec, za sekretarko pa Tina Beber.
Branko Lipar
Javni sklad Republike Slovenije za kulturo
ALOJZ STRAŽAR - DOBITNIK SREBRNEGA PRIZNANJA
v slovenski ljubiteljski kulturi so najvišja priznanja tista, ki jih podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturo. Letošnje srebrno priznanje je dobil tudi Alojz Stražar, dolgoletni kulturni delavec, ki ga dobro poznamo tudi v Občini Mengeš, saj rad prihaja na naše prireditve v Mengšu. Tako mu tudi člani Zveze kulturnih društev Občine Mengeš čestitamo k temu izrednemu priznanju.
Jože Vahtar, IO ZKD OM
f ^
ANSAMBEL KOSCI IZDAL SVOJ PRVI CD
Ansambel Kosci iz Mengša je konec novembra izdal svojo prvo zgoščenko z naslovom Roža na vrtu zelenem cvete. Posebnost te glasbene skupine je nenavaden sestav, saj poleg harmonike igrajo še na solo, basovske in spremljevalne orglice.
Ansambel sestavljajo Ciril Jerman (basovske orglice, umetniški vodja), Metod Jerman (spremljevalne orglice), Rok Urbanija (harmonika) in Marjan Urbanija (solo orglice, vodja). Ansambel deluje v tem sestavu od začetka leta 2006. Takratna glasbena prireditev Pod Mengeško marelo, ki jo vsako leto prireja Mengeška godba, je bila posvečena pokojnemu prof. Pavlu Koscu, prvemu in dolgoletnemu ravnatelju glasbene šole v Mengšu, ter ustanovitelju in vodji več glasbenih skupin. Med temi je bil najbolj prepoznaven ansambel Pavla Kosca. V svoji zasedbi so poleg harmonike, kitare in mandoline imeli še solo, spremljevalne in basovske orglice. Že pred štiridesetimi leti so snemali viže na RTV Slovenija. Brata Ciril in Metod Jerman izhajata še prav iz te Koščeve zasedbe. Na takratni Mareli so z nekoliko spremenjeno kadrovsko
sestavo sodelovali vsi Koščevi ansambli. Odziv publike je bil zelo pozitiven, zato so Kosci sklenili nadaljevati z igranjem. Nastopajo na raznih glasbenih prireditvah in orgličarskih festivalih doma in v tujini. Na prvem mednarodnem tekmovanju orgličarjev, ki je bil v februarju 2007. leta v Mokronogu, so Kosci prejeli zlato priznanje v kategoriji orgličarskih skupin. Izvajajo predvsem priredbe ljudskih pesmi in napevov, lotijo pa se tudi poznanih melodij iz narodno-zabavne zakladnice. Od začetka leta 2009 deluje ansambel Kosci pod okriljem KD Mihaelov sejem kot sekcija Orgličarski ansambel Kosci. Na pravkar izdani zgoščenki je natisnjenih sedemnajst melodij; trinajst venčkov slovenskih ljudskih pesmi, avtor ene je prof. Pavel Kosec, tri Avsenikove melodije pa so člani ansambla Kosci namenili 80-letnici Slavka Avsenika. Vse priredbe so delo basovskega orgličarja Cirila Jermana. Zgoščenko je v samozaložbi izdalo KD Mihaelov sejem. Ljubitelji tovrstne glasbe se za nakup CD-ja lahko obrnejo na KD Mihaelov sejem, na tel: 041/650-907 ali na e-mail: marjan.urbanija@siol.net.
Marjan Urbanija

sport
TUDI ČE JE ZIMA, MENGO 28 NE POČIVA
Čeprav bi marsikdo pomislil, da tekmovalni premor v zimskem obdobju pomeni za mengeške nogometaše čas za počitek in »odklop« od nogometa, je na srečo ravno obratno. Kljub skromnim pogojem dela, ko se v prostorih TVD Partizan in šolske telovadnice v času treninga gnete nekaj deset nogometašev, in ko višji selekciji trenirata na odprtem, na igriščih v Radomljah, v času terminov, ko ne želi trenirati nobena domača selekcija (razlog: temperature krepko pod lediščem), trmasto vztrajajo in upajo na čim hitrejši konec zime oz. na boljše čase, ko bodo lahko imeli vsaj enake pogoje za delovanje, kot vrstniki, s katerimi tekmujejo (Kamnik, Radomlje, Komenda, Domžale).
Da bi ohranili zavzetost in ljubezen do nogometa pri otrocih, se trenerji poslužujejo različnih prijemov. Manko terminov za trening se nadomešča s sankanjem na Gobavici, obiskom kinopredstav, tekmovanjem v
NK Mengo 28 B na turnirju v Celovcu
bowlingu. Poteza, ki se je na prvi pogled zdela zgolj rešitev v sili, se je pokazala kot zadetek v polno. Otroci so postali še bolj povezani, timski duh je na najvišji ravni, skratka, otroci so zadovoljni - in samo to šteje. Seveda brez tekmovalnega ritma tudi v času premora ne gre. Višje selekcije (U-9, U-10, U-12) so se v preteklem mesecu udeležile turnirjev v Sloveniji (Komenda, Kamnik, Velenje) in v tujini (Mcdonalds cup - Celovec). Z rezultatskega vidika velja še posebej omeniti zmago selekcije U-9 v Kamniku, ki so poleg pokala za zmago na turnirju odnesli domov tudi pokal za najboljšega vratarja (Jan Sašek). Velik uspeh je v zimski ligi MNZ dosegla
Trener Darko Karapetrovič je s svojo
ekipo dosegel odlično 2. mesto.
tudi selekcija U-8, ki je pod vodstvom trenerja Darka Karapetroviča zasedla drugo mesto, z enim samim porazom in enim neodločenim izidom. Čas premora je priložnost tudi za razmislek o načrtih in prihodnjem delu kluba. Uprava, ki ji v tem mesecu poteče mandat, je svoje delo opravila. Predsedniku Viliju Fermišku in vsem ljudem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da smo zadržali smeh in veselje na nogometnih zelenicah v Mengšu, gre velika zahvala in prošnja, da vztrajajo še naprej. Izzivov, idej in priložnosti ne bo zmanjkalo.
Boštjan Marinko, NK Mengo 28
ČLANI KLUBA IZVEDLI 12. MEMORIAL, TEKMOVALCI PA ZNOVA NAVDUŠEVALI
V Mengšu se je spet skakalo na smučeh. Tokrat so se pomerili najmlajši, v kategorijah dečkov do 9, 10 in 11 let ter najmlajših deklic. Nastopili so za Pokal Cockta in za že 12. memorial, v spomin na preminule v prometni nesreči pri Naklem.
Morda je turobno vreme vplivalo na udeležbo tekmovalcev kot tudi gledalcev, a tisti, ki so prišli, so gotovo uživali. Ne glede na mladost so se nadebudneži srčno borili za čim boljše uvrstitve, tako da so tudi navdušeni navijači prišli na svoj račun. Najboljši Mengšan je bil David Korošec, ki je v svoji kategoriji zasedel drugo mesto. Na svoji prvi pravi tekmi je nastopil tudi devetletni Marcel Ručigaj in uspel premagati nekaj sotekmovalcev. Domačini so imeli tudi
Najboljši Mengšan v svojem elementu
nekaj izkušenih predskakalcev, ki so urezali smučino nastopajočim. Pohvaliti pa velja tudi prizadevne delavce, ki so se trudili s pripravo obeh skakalnic, kot tudi službe na tekmi, ki so skrbele, da je vse potekalo tako, kot je treba. Prvi podaljšani praznični vikend v februarju pa so zaznamovale tudi enkratne uvrstitve nekoliko starejših tekmovalcev SSK Mengeš, ki so nastopili na tekmah v skakalnem centru Bauhenk v Kranju, na 100-metrski napravi. Skakali so mladinci do 16, 18, in 20 let ter prekaljeni mački v članski konkurenci. Sobotno merjenje moči in poguma je organiziral klub NSK Tržič-Trifix, nedeljsko in ponedeljkovo pa SK Triglav Kranj. Da so Anže Lanišek, Jaka Kosec, Matjaž Pungertar, Luka Šarc in Uroš Peterka res konkurenčni, so potrdili s kar nekaj uvrstitvami na stopničke za zmagovalce. Anže, Jaka in Matjaž so si na treh nastopih priskakali dve zmagi, družno pa so si razdelili tudi nekaj uvrstitev na obe nižji stopnički. Tako bo klubska vitrina
David Korošec je osvojil drugo mesto.
bogatejša za kar nekaj novih pokalov. Žal pa Anže na ponedeljkovi tekmi ni nastopil, saj nerazumna omejevanja s kvotami, s strani SZS, onemogočajo, da bi res dobri tekmovalci pokazali, kaj znajo in zmorejo. Podrobnosti in fotografije najdete tudi na http://skakalni-klub-menges.s5.net.
Tekst in foto: Jože Trplan
Najboljša ekipa s tekem v Kranju

športní portret
SANKUKAI KARATE MI JE OSMISLIL ŽIVLJENJE - ŽIGA VOLER, KARATE
Žiga Voler je 21-letni mladenič, ki svoje življenje posveča karateju. Borilni šport, ki navdušuje vse več mladih in starih, je tudi njega prevzel in mu po svoje skrojil preživljanje prostega časa. Strojni tehnik po poklicu, po duši pa umirjen, zavzet, skromen in discipliniran športnik.
osebe, ki so enostavno mnogo boljše v tem športu kot drugi. Ti kakšen od teh predstavlja vzornika?
Vsakemu resnemu športniku njegovi trenerji, ki se že dlje časa ukvarjajo s tem športom, postanejo tudi vzorniki. Tako sta moja vzornika tudi moja trenerja: Vlado Paradižnik in Darko Kotar.
Kateri pas nosiš trenutno? Trenutno sem nosilec rjavega pasu, ki je zadnja stopnja pred mojstrskim pasom. Ali se tudi bojuješ ali treniraš le zaradi boljšega počutja, rekreacije? Naši treningi poleg učenja tehnik vključujejo tudi borbe, sam pa se udeležujem pokalnih tekmovanj v okviru SKZS, ki so enkrat na mesec.
Bi si upal boriti z nekom, ki ima črn pas?
Na tekmovanjih se bojujem tudi z mojstri. To je zame še dodatna motivacija za nadaljnji trening.
Kakšne uspehe si že dosegel v ka-rateju?
Na tekmovanjih sem v borbah in katah dosegel že kar nekaj vidnejših uspehov. Predvsem pa je zame velik uspeh, da sem postal pomočnik trenerja in da sodim kot glavni sodnik na tekmovanjih. Katera pa je tvoja največja želja, ki bi si jo še rad uresničil v svojem najljubšem športu?
Vsekakor je moja želja, da bi postal mojster karateja in da bi v tem športu vztrajal čim dlje časa. Želim pa si tudi, da bi postal trener, saj bi lahko tako svoje znanje prenašal na mlajše generacije.
Te še kakšen šport privlači, razen karateja?
V prostem času grem rad na sprehode,
Žiga, koliko časa te karate že navdušuje?
Svojo športno pot sem začel leta 2002, v Sankukai karate klubu Domžale.
Še zdaj treniraš tam? Sankukai karate klubi so združeni v zvezo, zato lahko vsi člani Sankukai karate klubov z višjimi pasovi izboljšujejo svoje znanje v Karate klubu Forum, kjer tudi zdaj treniram in izpopolnjujem svoje znanje karateja. Verjetno je precej naporno uskladiti službo, resen trening in še prenašanje svojih izkušenj na mlajše ^ Kako pogosti so tvoji treningi?
V	dopoldanskem času delam, v popoldanskem času pa imam treninge. Ob torkih in četrtkih sem pomočnik trenerja v Sankukai karate klubu Center Kamnik, kjer pomagam učiti dečke in deklice, stare od 7 do 13 let. Ostale dni imam treninge zase v Savljah, pod vodstvom tehničnega mentorja Vlada Paradižnika.
Kako lahko ukvarjanje s karatejem pomaga otroku?
V	trening vključujemo vaje, ki izboljšujejo koordinacijo telesa, tako da tistim otrokom, ki so bolj mirne narave, prinesejo več samozavesti in odločnosti, živahnejšim otrokom pa disciplina in delo pomagata k lažjemu in mirnejšemu vključevanju v okolico.
Kako pa je sestavljen tipičen trening?
Sam trening je sestavljen iz začetnega ogrevanja, ki vključuje različne vaje, s katerimi ogrejemo telo, da ne pride do poškodb. Sledi ponavljanje in učenje različnih karate tehnik, na koncu pa pridejo pri otrocih na vrsto še igre, pri odraslih pa kondicijske vaje.
Verjetno tudi v karateju obstajajo
kolesarim, rolam, plavam, drsam ^ Pred leti sem treniral tudi nogomet v NK Mengeš. Znano je, da ljudje, ki se ukvarjajo z borilnimi veščinami, tudi na splošno živijo precej bolj zdravo kot drugi. Zelo razširjen je mit, da so vsi karateisti vegetarijanci. To drži? Se tudi ti prehranjuješ bolj zdravo od vrstnikov? Ko sem začel trenirati, nisem dosti razmišljal o tem. Z leti pa sem spoznal, da je zelo pomembno, kako se prehranjujemo. Vegetarijanec sem že štiri leta in se odlično počutim.
Je karate zelo razširjen šport v Sloveniji?
Borilne veščine so v Sloveniji zelo razširjene, žal pa se v medijih ne govori toliko o njih. Kako gledaš na aktivno preživljanje prostega časa mladih ljudi? Se ti zdi, da se dovolj ukvarjajo s športom? Mislim, da se mladi premalo časa ukvarjajo s športom, saj večino časa preživijo za računalnikom. Seveda si želim, da bi se vsi mladi vključili v neko športno dejavnost, kar bi jim pomagalo pri njihovem celostnem razvoju.
Ali meniš, da občina in država dovolj podpirata mlade športnike, kot si ti?
Osebno menim, da bi občine lahko v nekaterih segmentih še bolj pomagale športnikom.
Ponavadi so starši zgled svojim otrokom tudi v športni aktivnosti. Se tudi v tvoji družini kdo ukvarja s športom?
Mami Andreja in sestra Saša tudi trenirata karate, brat Staš pa se ukvarja s kolesarstvom. Tako, da kot družina živimo športno življenje.
Kaj bi našim bralcem rad sporočil?
Vsem bralcem želim, da bi se vključili v neko športno dejavnost, ki bi jim obogatila in osmislila življenje, kot ga je meni Sankukai karate.
Tekst: Mojca Volkar Trobevšek Foto: sankukai.org
razvedrílo
i 1									AVTOR ŠTEFAN MARKOViC	AVTOR SLIKE RIŠE TUDI	SLIKARSKA TEHNIKA, KI JO UPORA-BUA AVTOR SLIKE	TINE OREL	SLIKARSKA TEHNIKA, KI JO UPORABLJA AVTOR SLIKE	DIAPOZITIV (KRAJŠE)	ATLET BOLDON (IZ ČRK OTA)
-■-mm									NEGATIVNA ELEKTRODA						
									PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKLIC						
									ROGER VADIM			KnAJSKA LONČ. PEČ JAPONSKI AVTO			
									OBLIKA IMENA JANE OZ ČRK A,E,I,N)					FRANCOSKA IGRALKA (FRANCOISE, THERESE ETIENNE)	PODROČJE V KONGU (IZ ČRK A,0,L,N,0,0)
	H^^HRB^'^t jff- ^			JURE IVANUŠIČ					TEKOČINA V TELESU TKIVO V |nOTR. KOSTI				ALUMINLI NORDIJSKI MITOLOŠKI VELIKANI, TROLLI		
AVTOR SLIKE V AKRILNI TEHNIKIJE MENGŠAN	BOR		KDOR JE RDEČE BARVE		ŠVICARSKO FRANCOSKI PISATEU (CLAUDE, ARIANE)	MAKEDONSKO MOŠKO IME	V POMOČ ARNOUL, LOANGO, NOON, IZU)	MOJSTER, UČnEU							
	PISATELJ TWAIN							SOHA, STATUA							
IME AVTORJA SLIKE							KOTLOVNICA								
AJDA (NAREČ.)							JAPONSKO OTOČJE				POLDNE (ANGLEŠ.)				
							SREČKO KOSOVEL				TERBU				
NEMŠKA SLIKARKA (ANITA_				STROKOVNJAK, IZVEDENEC								LUŽINA RADU (MATEM)			
NEHOTENO BOLEČE KRČENJE MIŠIC				ATLETSKA DISCIPLINA				PRHMEK AVTORJA SLIKE							
		Rešil	tev januarske križanke: SFINGA, ARRIEL, MIKOLA, POZIIVII, IVIERI, BIBLI0TEKARS1 KEKS, RIG, PN, PES, ENO, NATEČAJNIKI, RON, HJ, ŠODER, 0!								rVO, AMERIKANIZAC		;ijA,		
Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 4. marca 2010 prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 5. marca izžrebali glavno in tolažilno nagrado.
Nagradi podeljuje salon Kotiček zadovoljstva, Katarina Zadnikar s.p..
Glavno nagrado januarske križanke prejme Francka Trobec, Mengeš, tolažilno pa Kristian
Hamberger, Mengeš. Nagrajenca bosta o nagradi obveščeni po pošti.
Čestitamo!
Ime.......
Priimek. Naslov.. Pošta....
				2	1			4
	1		9	5	8	2		
8	5							7
			5	1				
3								1
				7	6			
6							4	5
		7	3	4	9		2	
4			1	6				
Tadejev znakoskop za mesec FEBRUAR
	ljubezen	posel	denar	zdravje
Oven	V V V	J	€ €	« « «
Bik	v V	J	€ € €	«
Dvojčka	V v	© J J	€	« « «
Rak	v V V	J	€	« «
Lev		J J	€ € €	« « «
Devica	V V	J J J	€	« «
Tehtnica	V V	J	€ €	« « «
Škorpijon	V V V	J J J	€	« «
Strelec		J J J	€ € €	«
Kozorog	V V	J	€ €	«
Vodnar	V V V	J J	€	« «
Ribi	V V	J J J	€	« « «
1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično

písma bralcev
Spoštovani bralci!
Rubrika Pisma bralcev je namenjena vam bralcem, in sicer za izražanje mnenj, pripomb ali pohval. Zaradi omejenega prostora si uredništvo v skladu s svojo uredniško politiko pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov, daljših od 30 tipkanih vrstic (ca. 3000 znakov s presledki), ter neobjave prispevkov, ki jasno vzpodbujajo h kakršnikoli obliki nestrpnosti. V tej rubriki prispevkov ne lektoriramo ter ne objavljamo slikovnega materiala.
POZDRAVLJENI!
Zima in sneg. Čudovito za uživanje v zimskih radostih, še posebej, ker nas je letošnja zima obilno obdarila s snegom. Po drugi strani pa môra za vse voznike, ki si morajo po ulicah v Loki priboriti svojo pot v vsakdan. Ne vem kdo direktno je odgovoren za ureditev oziroma za čiščenje cest in ulic v Loki, vendar je le-ta zatajil. Že res, da so prišli tri dni po sneženju popoldan in »počistili« nekaj kvadratnih metrov okoli križišč. Pri srečanju dveh nasproti vozečih vozil pa se mora eno še vedno ali umakniti na dvorišče presrečnega posameznika, ki je sneg odmetal, ali pa se vzvratno odpeljati do križišča, da ne omenjam kupov snega, ki še vedno krasijo ulice. No pa kaj bi o tem, saj bo kmalu pomlad in bo tudi to mimo. Naslednja stvar, ki jo bom omenil, je zelo zanimiva kajti letos je volilno leto in s tem tudi leto »obljub«. Trideset let sem živel pri glavni cesti Trzin-Mengeš (konec Testenove ulice), in 25 let sem hodil čez cesto - ne čez zebro, ker le-te tu ni nihče povozil, narisali jo pa tudi niso. So pa postavili znak tik pred hišami (smer Trzin-Mengeš), ki omeji hitrost na 70km/h. To je zelo pripomoglo k boljši varnosti, kajti obrt kot je moško frizerstvo, kjer večina strank tako ali drugače prečka cesto in otroci, ki to počnejo večkrat na dan ne pomenijo nič za ves promet, ji se ne glede na tisti znak pelje mimo z nezmanjšano hitrostjo. Tudi izgovor, kot je »saj pripeljejo iz naselja, kjer je omejitev 50km/h« ne zaleže. Hitrosti ob večernih urah na tem odseku presegajo 100km/uro, s tem da pločnika ni. Pozimi, ko je sneg, mora pešec hoditi po cestišču. Škoda, da se mora zgoditi nekaj tragičnega, da se potem vsaj govori kaj, redko kdaj pa tudi kaj ukrene. No bile so pa obljube, to pa, od vseh županov, že vsa leta. Bodo uredili križišče, pločnik bo in tudi znak za prehod za pešce in tudi zebra - kdaj? Kot sem že omenil, ko bo kakšno povozilo, vse drugo je namreč že bilo povoženo, tudi obljube. Da o obljubah o optičnem omrežju in kanalizaciji ne bi govoril. Mogoče bi bilo lepo, da se
nekdo zgane in pove kaj je planirano in kdaj, tokrat po resnici - samo, kdo bo še verjel. Morda potrebujemo nekoga, ki vsaj ne obljublja, če že izpeljati ne more. Lep pozdrav.
Aleksander Sešek
MENGEŠKA ALPSKA VODA MALO PESNIŠKO OBARVANA
Že jo imamo, pa je ne damo
Smo krvavško dobili v cevi jo spustili veselo točili, z užitkom jo pili. Še jo imamo, pa je ne damo.
Bilo je že davno
kot tudi je danes.
Je dobra in čista, za pitje odlična.
Še jo imamo, pa je ne damo.
Tudi ni draga,
večini se zdi, da boljše res ni. Tudi sama priteče kakor se reče. Še jo imamo pa je ne damo.
So pa nekateri zato se zavzeli, ki ni jim po meri, da alpsko bi imeli. Se zdi jim predraga četud je poceni. Še jo imamo pa je ne damo.
Smo jih prosili, na referendum vabili, da rekli bi vsi, kaj srce jim želi. Ne glas ljudstva, pa ne, so se branili. Še jo imamo pa je ne damo.
Ta voda pod poljem tako je globoko morda celo pregloboko, dab' črpal jo gor tako na visoko. Še jo imamo pa je ne damo.
Tud dobra tak ni
kot nekterim se zdi
saj je pomešana z vsemi smetmi.
Še jo imamo pa je ne damo.
Tone Zorman, Član Civilne iniciative Mengeš
ZAHVALA
Org anizatorju dobrodelnega koncerta Listi za Občino Mengeš in g.županu Francu Jeriču se iskreno zahvaljujemo za zelo človekoljubno potezo. Denarna sredstva od izkupička koncerta smo prejeli in jih že preudarno namenjamo najbolj potrebnim. Ob problemih, s katerimi se soočamo, pa v naših ušesih še vedno odzvanjajo vedre melodije s koncerta in vsi spoznavamo, kako drugače je pomagati, če združujemo moči. Hvala še enkrat!
Sodelavci župnijske karitas Mengeš
ZAHVALA
V imenu OORK Mengeš se iskreno zahvaljujem vsem obiskovalcem dobrodelnega koncerta, vsem izvajalcem programa in članom stranke Lista za Občino Mengeš, ki so bili glavni akterji in pobudniki koncerta. Sredstva, ki smo jih pridobili, po uspešno izvedenem koncertu, bodo polepšala življenje marsikateremu občanu. Hvala!
Predsednica OORK Mengeš Majda Trobec
PONOVNO - »VODA VIR ŽIVLJENJA!«
28. januarja sem se na vabilo Civilne iniciative Mengeš udeležil pogovora v dvoranici Naš slamnik, in sicer z namenom, da razčistim nekatere nejasnosti glede ponavljajočih se člankov, vprašanj in odgovorov, ki jih beremo v vsakem glasilu Mengšan. V tem članku objavljam svoje mišljenje o zadevi, kar sem povedal na tem sestanku. Mengšani smo bili leta 1962 - 63 zelo srečni in zadovoljni, ko smo dobili vodovod. Najbolj veseli te pridobitve smo bili gasilci, ki smo s tem dobili tudi hidrantno omrežje. Mengeš do takrat ni imel vodovoda in za gašenje požarov smo bili izključno odvisni od vode iz potoka Pšate. Vodnjaki v Mengšu so pregloboki, da bi iz njih z motornimi črpalkami črpali vodo. Oddaljenost nekaterih objektov je bila do 900 m od črpališča. Nismo imeli nobenih avtocistern in ne morem si predstavljati v današnjem času uspešnih požarnih akcij ob takih pogojih, ki so vladali pred 50. leti. Voda iz krvavškega zajetja je bila
obvestíla
dolga leta zelo dobra, le ob večjih nalivih nekaj dni kalna, vendar od nje se ni nihče zastrupil. Voda sedaj ni več tako dobra, prej slaba, kakor dobra. Vprašanje pa je, kakšna bo čez nekaj let, če se bodo na območju Krvavca gradili novi vikendi? Na Jezercih se sedaj gradi veliko parkirišče za osebne avtomobile in avtobuse. Voda iz črpališča Žeček je zelo dobra, za piti jo tja hodi iskat veliko ljudi. Vsa čast in zahvala ljudem, ki so zaslužni za to črpališče. Žal je pipa že zgodaj jeseni zaprta zaradi morebitne zmrzali, zato pozimi hodim ponjo v Snovik ali Šumberk. Pripeljem jo tudi za kakšno sosedo. Vprašanje imam, zakaj občina Mengeš ni šla v obnovo krvavškega zajetja z ostalimi koristniki že pred 8. leti? Že 8 let skoraj v vsakem Mengšanu beremo članke o problemu pitne vode. Odkar je župan g. Jerič beremo dva različna tolmačenja. Kot navaden zemljan ne znam odločiti, katero je pravilno, zato predlagam, naj obe opciji - leva in desna - sedeta za isto mizo, zraven naj povabita še prave strokovnjake in preskrbi naj se pitna voda za občino Mengeš po najboljši možni rešitvi. Mi navadni nestrokovnjaki z nobenim referendumom ne bomo rešili tega problema.
Franc Blejc , bivši poveljnik OGD Mengeš in častni občan
VABILO
Zavod za gozdove Slovenije, KE Domžale, v okolici Domžal organizira
enodnevni tečaj SPRAVILO LESA S TRAKTORJEM.
Tečaj izvajajo predavatelji z Gozdarske šole Postojna. Tečaj bo 10. marca 2010.
Najprej bo teoretični del, po malici pa bo še praktični prikaz spravila lesa s traktorjem. Tečaj traja predvidoma od 9. do 15. ure.
Za informacije in prijavo pokličite na tel.: (01) 7241-275 ali prijavo sporočite na e-naslov: ke.domzale@zgs.gov.si. Prijave zbiramo do 1. marca 2010 oz. do zasedbe mest.
KD ANTONA LOBODE LOKA PRI MENGŠU
VABI
V TOREK, 16. FEBRUARJA 2010, V ŠPORTNI PARK LOKA NA
OTROŠKO MAŠKARADO.
OD 16. URE DALJE BO MAŠKARE ZABAVAL ČAROVNIK STAN VILAR, OB 17. URI PA BO PRIŽIGANJE KRESA IN ZABAVA.
ČAKAJO VAS NAGRADE, KROFI, ČAJ IN ŠE MARSIKAJ!
************
NA GREGORJEVO
V ČETRTEK, 11. MARCA 2010, STE LEPO VABLJENI V LOKO H KAMNITEMU MOSTU SREDI VASI NA
SPUŠČANJE LUČK PO PŠATI.
ZAČETEK OB 18. URI.
NAJIZVIRNEJŠE LUČKE OZ. LADJICE BODO NAGRAJENE!
ZA TOPLE NAPITKE BO POSKRBLJENO!
POLEG LOČANOV NA OBE PRIREDITVI VABLJENI TUDI MENGŠANI, TOPOLCI, DOBENCI IN OKOLIČANI!
PRISRČNO VABLJENI PRAV VSI!
PROTEST OB OBLETNICI PREPREČENEGA LJUDSKEGA
GLASOVANJA ZA ALPSKO VODO IZPOD KRVAVCA
VABILO NA PREDSTAVITEV
Ob prvi obletnici preprečitve referenduma za ohranitev lastništva, oskrbe z alpsko vodo izpod Krvavca ter za sodelovanje Občine Mengeš pri povečanju kapacitet in obnovi Krvavškega vodovodnega sistema vas vabimo na predstavitev sprenevedavega 'umora' demokracije in miren protest proti vodstvu Občine Mengeš,
v petek, 19. februarja 2010, ob 18. uri, v dvoranico Naš Slamnik (nad nekdanjo knjižnico).
Še posebej vabimo 352 podpisnikov podpore za izvedbo referenduma, ki so morali osebno v Domžale in se z dokumentom s sliko identificirati ter podpisati pred uradno osebo na Upravni enoti.
19. februarja 2009 je svet Občine Mengeš zavrgel oziroma preprečil zahtevani referendum, za katerega so bili izpolnjeni vsi pogoji, tudi podpora 352 volivk in volivcev. Predstavili bomo sramotno igro sprenevedanja, ignorance, žalitev in nezakonitosti. Poleg tega bomo v Civilni iniciativi Mengeš oblikovali in potrdili predstavnike ter naloge za to, da dosežemo zastavljene cilje na demokratičen način v prizadevanju, da se o tako pomembnem javnem interesu, kot je ohranjanje oskrbe, spoštovanje in gospodarnost z lastnino, medsebojno sodelovanje in povezovanje ter široko ljudsko odločanje, ko gre za našo prihodnost, še posebej zdravje ljudi, kar je kvalitetna pitna voda zagotovo.
Vsi cvetovi prihodnosti so v semenih sedanjosti. (Kitajski pregovor)
Spremljajte naše objave na spletni strani: https : //sites .google. com/site/ civilnamenges/.
Za Civilno iniciativo Mengeš: Matej Hribar, Aleksander Markovčič, Tomaž Štebe, Anton Zorman

obvestíla
RAZSTAVA
ENERGIJSKEGA POHIŠTVA
Na Ljubljanskem gradu je bila v peterokotnem stolpu do konca januarja na ogled razstava energijskega pohištva člana Podjetniško-obrtne zbornice Domžale, Mizarstva Urbanija iz Mengša. Nova linija energijskega pohištva je plod sodelovanja med izdelovalcem Markom Urbanijo, radiestezistom Igorjem Zierenfeldom in oblikovalko Branko Urbanija. Tako oblikovano pohištvo nudi energijsko zaščito iz okolja i n z a t o u g o d n o v p l i v a n a počutje v prostoru, kjer ga je potrebno postaviti in umeriti po zakonitostih vede Feng shui.
N. V. J.
Jedilnica Kristal z reliefno obdelanimi po-vršinami in vstavljenimi kristali Swarovski
ENA OD MNOGIH IDEJ
Bolj, ko se približuje pomlad, zmeraj več razmišljamo in načrtujemo, kaj in s katerimi rastlinami bi okrasili naša prebivališča. Najprej bomo pomislili na lansko nasaditev. Če se je nasaditev izkazala za dobro, kar pomeni, da ni bilo težav pri oskrbi, da ni bilo škodljivcev in ne bolezni, potem bomo ostali pri tej ideji. Sam pa vedno zagovarjam vsako leto malo drugače. Lahko nasaditev ponovimo z enakimi vrstami rož, zamenjamo le barvo in na ta način pridemo do spremembe, ki razveseljuje. Na sliki je primer nezahtevne, učinkovite nasaditve, ki jo sestavljajo dve barvi pokončnih pelargonij in drobnocvetni belo cvetoči mleček. Te rastline dobro prenašajo vročino, so nezahtevne pri vzdrževanju, bolezni in škodljivcev skoraj ni. Če kdaj za kakšen dan pozabimo na oskrbo, ne bo nič narobe. Tako so nasadili korita pri Perovih. Dobro so poskrbeli tudi za zaščito korit pred vse pogostejšimi poletnimi nevihtami.
Tekst in foto: Rajko Vuga

2.
3.
Na podlagi 6. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 21/97 in 1/99) je Občinski svet Občine Mengeš na svoji 30. seji, 21. januarja 2010, sprejel
SKLEP
o javnem razpisu za podelitev priznanj Občine Mengeš za leto 2010.
Priznanja občine, ki jih podeljuje Občinski svet Občine Mengeš, so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov. Imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem ter humanitarnem področju in na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in širši skupnosti. Priznanja se podeljujejo občanom, skupinam občanov, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim in civilno pravnim osebam s področja ali z delovanjem na področju Občine Mengeš.
Za leto 2010 bodo praviloma lahko podeljena naslednja priznanja:
•	1 naziv častni občan,
•	1 zlato priznanje,
•	2 srebrni priznanji,
•	3 bronasta priznanja.
1. Naziv častnega občana se podeli posamezniku, katerega delo in aktivnosti predstavljajo izjemne zasluge na kateremkoli področju človekove
ustvarjalnosti, oziroma posamezniku, ki je posebno zaslužen za pomembne trajne dosežke v razvoju, ugledu in promociji občine in širše skupnosti.
2.	Zlato priznanje se podeli posamezniku za nad 25-letno uspešno delo na področju sedanje Občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 50-letnico dela.
3.	Srebrno prizn an je se pod eli posamezniku za nad 15-letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 25-letnico dela.
4.	Bronasto priznanje se podeli posamezniku za nad 5-letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 15-letnico dela.
Predloge lahko posredujejo občani, skupine občanov, podjetja, zavodi, društva in skupine, združenja in druge javne osebe, najkasneje do 26. MARCA 2010, v zapečateni ovojnici na naslov:
Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podeljevanje priznanj (ne odpiraj), Slovenska c. 30, 1234 Mengeš.
Predlog mora vsebovati naslednje podatke:
•	točen naziv, naslov predlagatelja;
•	ime in priimek, rojstne podatke, naslov, poklic predlaganega kandidata oziroma naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagajo za priznanje;
•	vrsto priznanja;
•	podrobnejšo obrazložitev predloga z navedbo kriterijev.
Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za podeljevanje priznanja ne bo upoštevala.
OBČINA MENGEŠ Občinski svet
Številka: 263-30/4 Datum: 21. 1. 2010
Župan Franc Jerič
1.
OBVESTiLA
V skladu s Pravilnikom o podeljevanju Trdinove nagrade (UV OM 2/2010) Odbor za družbene in društvene dejavnosti Občine Mengeš objavlja:
RAZPIS
za posredovanje predlogov za podelitev Trdinove nagrade
dijakom, študentom in posameznikom za leto 2010.
Trdinove nagrade so priznanja, ki se podeljujejo dijakom in študentom, ki so :
-	s posebnimi prizadevanji in uspehi prispevali k delovanju športnih, kulturnih in drugih društev, ki delujejo na območju Občine Mengeš;
-	v študijskem oziroma šolskem letu izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v občini Mengeš, ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo.
Za leto 2010 bodo lahko podeljene največ tri Trdinove nagrade. Višina posamezne nagrade je 1.200,00 evrov - bruto.
Predlog za Trdinovo nagrado mora vsebovati:
1.	ime in naslov predlagatelja;
2.	ime in priimek, rojstne podatke, kratek življenjepis;
3.	potrdilo o šolanju;
4.	dokazilo o državljanstvu RS;
5.	dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš;
6.	kratek življenjepis kandidata, dokazilo o aktivnem udejstvovanju v delu društva oziroma projektno oziroma raziskovalno nalogo.
Predloge posredujejo društva in posamezniki, najkasneje do 12. marca 2010, do 12.00 ure, v zaprti ovojnici, na naslov: Občina Mengeš, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, z oznako »Predlog za Trdinovo nagrado«. Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Odbor za družbene in društvene dejavnosti ne bo upošteval. Dodatne informacije so dostopne na www.menges.si.
Številka: 030-1/2010 Datum: 12. 2. 2010
ODBOR ZA DRUŽBENE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Predsednik: Franc Malus l. r.
Na podlagi 6. člena Pravilnika o sofinanciranju javnih kulturnih programov in kulturnih projektov društvene kulturne dejavnosti v Občini Mengeš (UV OM 11/2008 in 02/2010), Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, objavlja:
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov društvene kulturne dejavnosti v Občini Mengeš, št.: 629-1/2010.
Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naslednjih dejavnosti: vokalno glasbene dejavnosti, instrumentalno glasbene dejavnosti, dejavnosti gledaliških skupin, dejavnosti plesnih skupin, folklorne dejavnosti, dejavnosti ohranjanja kulturne dediščine, galerijske dejavnosti, dejavnosti likovnih, fotografskih, filmskih, multimedijskih skupin, literarne, recitacijske dejavnosti.
Vsak posamezni upravičenec lahko v svoji vlogi navede samo štiri svoje dejavnosti iz prejšnjega odstavka, pri čemer se dejavnosti iz osme oziroma devete alineje prejšnjega odstavka štejejo kot ena dejavnost.
Upravičenci in pogoji sofinanciranja:
Pravico do kandidiranja za pridobitev sredstev imajo kulturna društva, ki delujejo na področju Občine Mengeš in izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	prijaviti se morajo na javni razpis na predpisanih obrazcih in v določenih rokih;
-	imeti morajo sedež in področje delovanja v Občini Mengeš;
-	izkazati morajo nepridobitni značaj programa oziroma projekta, s katerim kandidirajo;
-	kot pravne osebe so ustanovljeni ali registrirani za opravljanje dejavnosti s področja kulture;
-	imajo urejeno evidenco o članstvu, ko gre za organizacijsko obliko, ki temelji na članstvu;
-	imeti morajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske in kadrovske pogoje ter organizacijske zmožnosti za izvedbo kulturnega programa oziroma dejavnosti;
-	vsako leto pred prijavo na javni razpis oziroma v pogodbeno določenih rokih morajo občinski upravi dostaviti poročilo o realizaciji programov in namenski porabi sredstev, ki so jih v preteklem letu prejeli iz občinskega proračuna, razen v primeru, ko kandidirajo prvič.
Razpisna dokumentacija, višina razpoložljivih sredstev in roki:
Razpisna dokumentacija je dostopna na internetni strani Občine Mengeš (pod Rubriko Obrazci - Razpisna dokumentacija, Javni razpis št.: 629-1 /2010) in v tajništvu Občine Mengeš.
Višina razpoložljivih sredstev: 35.900,00 evrov.
Sredstva pridobljena na razpisu, morajo biti porabljena do 31. 12. 2010.
Vlagatelj mora svojo razpisno dokumentacijo predložiti v zaprti ovojnici, z oznako »Ne odpiraj - Javni razpis št.: 629-1/2010«, na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, najkasneje do: 31. 3. 2010, do 12.00 ure.
O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni v roku 30 dni od datuma za oddajo vlog.
Javni uslužbenec Občine Mengeš, pristojen za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom: Urban Kolar, tel.: 01/724 71 06, elektronski naslov: urban.kolar1@menges.si
Mengeš, 12. 2. 2010

zahvale
SVEČNICA 2010
Praznik Jezusovega darovanja nam naznanja konec božičnega časa. Prihaja čas Jezusovega javnega delovanja. Čas veselja, razigranosti, ki nas popelje v post. Letošnja svečnica je minila v znamenju mrzlega in s snegom bogatega praznovanja. Člani KD Franca Jelovška smo tudi letos pripravili vsakoletni "špalir" svečk pred cerkvijo,
ki ponazarja Jezusov prihod v tempelj. Ta praznik m i l o s ti i m a za kristjana globoko notranje sporočilo.
Hvala vsem za sodelovanje in na svidenje prihodnje leto.
Tone Hribar
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja
Občine Domžale in Krajevna organizacija ZB Ihan
vabita na
SPOMINSKO SLOVESNOST
pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom v soboto, 27. februarja 2010, ob 11. uri. Skupni odhod na Oklo bo ob 10.30 iz Dobovelj.
Udeležence bosta pozdravila Marija MAJHENIČ, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale in Boštjan URBANIJA, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Ihan.
Slavnostni govornik bo Toni DRAGAR, župan Občine Domžale.
V kulturnem programu bodo nastopili: Učenci Osnovne šole Ihan, Moški pevski zbor Radomlje, pevka Silva Kosec, harmonikar Anže Zavrl ter povezovalka Ana Lenič. Dobrodošli.
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala kot večno lep spomin na te.
ZAHVALA
22. januarja je v 88. letu starosti za vedno zaspala naša dobra mama, babica, prababica, teta in tašča
Ana Kreča,
roj. Šegatin iz Loke pri Mengšu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala za skrb in nego osebju Doma počitka Mengeš, dr. Kovačevi, dr. Vasletu, sestrama Vandi in Sabini.
Hvala tudi vsem gasilcem PGD Loka pri Mengšu, Društvu upokojencev, Zvezi borcev, Društvu izgnancev Slovenije, vsem pevcem in izvajalcu poslednje žalostinke Leonu Košaku, Pogrebni službi Kamnik, Betki Katerne in g. župniku Janezu Avseniku za lepo opravljen obred ter ganljive poslovilne besede.
Vsi njeni
Nikoli več ne bo korak prestopil ta naš prag in ključ ne bo več ropotal in nihče več voščil v pozdrav
In če je v ljubezni
nastalo slovo, v spominu in duši, nam - za vedno - ostane!
V SPOMIN
28. julija 2010 bo minilo 5 let, odkar te ni več med nami, dragi ata
Ivan Stopar
11. februarja 2010 je minilo 10 let od smrti naše ljube mame
Vide Stopar
Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu.
V.
obvestíla
Društvo za študije kontemplativnih tradicij vabi na seminar
RAVNI DIHANJA,
Spregovorili bomo o možnostih razširitve pojma dihanja, ki vključuje tako različne ravni človekovega bivanja kot tudi različne ravni narave.
Kdaj:
18. 2. 2010, od 18.00 do 19.30 Kje: Družbeni dom, Taborska 1, Grosuplje
Cena: Seminar je brezplačen.
Seminar bo potekal v okviru teme »Dihanje« Mreže zdravja. Informacije: dskt.info@gmail.com
MALI OGLAS
Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju. Tel.:031/491-381
AIA, društvo za izboljšanje kvalitete življenja
vabi na plesne vaje otroke in mlade, ki želijo svoj čas preživeti v družbi glasbe, plesa in zabave.
JAZZ BALET
pod vodstvom URŠKE GJERGEK torek, od 16.15 do 17.00, in četrtek, od 17.00 do 17.45,
HIP HOP
pod vodstvom SANJE TOMŠIČ
torek, od 17.00 do 17.45, in četrtek, od 18.00 do 18.45,
v dvorani ŠD Partizan, Slovenska c. 39, Mengeš.
Prijavite se lahko na naslov: AIA, Hribarjeva 10, 1234 Mengeš, po e-mailu: drustvo.aia@gmail.com, po telefonu: 031/369-584, po 15. uri, ali neposredno na vajah.
Občani!
Člani literarno-etnološkega krožka na Osnovni šoli Mengeš vas vabimo na
PREDSTAVITEV TURISTIČNE NALOGE
TRDINOVA LITERARNO-ETNOLOŠKA POT in NI VSAK BIZGEC NAŠ BIZGEC,
ki bo 2. marca 2010, od 15.00 do 18.30, v Mercatorjevem centru v Šiški. Turistično nalogo vam bomo predstavili na naši turistični stojnici.
Čaka vas veliko presenečenj. PRIDITE IN GLASUJTE ZA NAS TER NAM POMAGAJTE DO ZMAGE NA TEKMOVANJU TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA.
Literarno-etnološki krožek na Osnovni šoli Mengeš
KA-DENT
samoplačniška zobna ordinacija v centru Mengša
Zavrti 10, 1234 Mengeš, tel.:+386 1 7238-602
VABILO
Upravni odbor šolskega sklada vabi vse občane na
HUMANITARNO PRIREDITEV,
ki bo v četrtek, 11. marca,
ob 19. uri, v dvorani Kulturnega doma Mengeš.
Kot vedno doslej bomo tudi tokrat pripravili zanimiv in kvaliteten program. Celoten izkupiček prireditve je namenjen šolskemu skladu Osnovne šole Mengeš.
Vabljeni!

27. FEBRUARJA VSI NA 26. MENGEŠKO MARELO
Februar je tu in z njim tudi tradicionalna narodno-zabavna prireditev, Pod mengeško marelo, tokrat že 26. po vrsti. Prireditev bo v soboto, 27. februarja 2010, ob 19. uri, v Kulturnem domu v Mengšu.
Začetki te prireditve, ki je bila prva tovrstna v Sloveniji, segajo v leto 1985, ko je godba praznovala stoto obletnico delovanja in so želeli narediti nekaj novega. Nastala je po vzoru takrat izredno priljubljene avstrijske narodno-zabavne oddaje Musikantenstadl (Senik z godci), v kateri je pred nekaj leti sodelovala tudi naša godba. Glavni pobudniki prireditve pa so bili pisatelj in etnolog Ivan Sivec ter vsestranska glasbenika in člana Mengeške godbe, baritonist in vodja Alpskega kvinteta, Janez Per, in trobentač, vodja takratnega ansambla Marela Franc Kompare. Prireditev je doživela tako velik uspeh, da je bila v prvih letih
ponovljena celo petkrat. Kratek čas si jo je bilo po zaslugi nacionalke moč ogledati kar z domačega naslanjača. V začetku so se predstavljali predvsem ansambli, ki so imeli vsaj enega člana iz vrst Mengeške godbe. Po navadi so povabili še po enega gosta iz Slovenije in tudi enega iz tujine. Za popestritev že tako bogatega programa pa so poskrbeli različni znani humoristi. Vezni člen in temelj vseh dosedanjih prireditev je Mengeška godba. Kasneje se je koncept nekoliko spremenil, tako da se sedaj že nekaj let predstavljajo različne slovenske pokrajine. Letos se bo predstavilo Pomurje. Poleg Mengeške godbe, pod vodstvom Dimitrija Ledererja, bodo nastopili moški komorni zbor Mengeški zvon, domači ansambli, kot so Alpski kvintet, Veseli Gorenjci in Veseli Begunjčani. Poleg omenjenih bo zaigral še narodnozabavni ansambel Štrk iz Ljutomera. Predstavilo se bo
tudi Kulturno turistično društvo Ceker iz vasi Fokovci. Z godbo bo nekaj svojih uspešnic zapel tudi Vlado Kreslin. Skozi celotno prireditev pa nas bo popeljala televizijska voditeljica Bernarda Žarn. Sceno bo, tako kot vsako leto, postavila ustaljena ekipa Turističnega društva Mengeš. Vstopnice bodo na voljo v Fotostudiu Repanšek in pri Mengeški godbi oziroma njenih članih. Se vidimo
na Mareli!
Maja Keržič
VABILO
Na pustno soboto, 13. februarja, nas bodo zopet v Mengšu obiskali kurenti. • Prihod kurentov na ploščad pred ŠD Partizan Mengeš bo ob 10.30.
Za najmlajše pa bo od desete ure dalje do prihoda kurentov s svojimi pustnočaro-vragolijami poskrbel čarodej Jani.
Vabljeni v soboto na ploščad Športnega društva Partizan Mengeš.
Župan Občine Mengeš