Kot smo poročall v prejsnji številki našega lista je koordlnacijski odbor za sploSni ljudskl odpor prl obč. konferenci SZDL Bežlgrad Imel razšlrjcno sejo, na kateri so prisotni predvsem pregledali svoje delo v okviru krajevnih skupnosti v preteklem obdobju in sprejeli predlo-ženi program dela za leto 1974.
Dosedanj) dose?kl na podrofju pri-prav na splošni Ijudskl odpnr v naSi občinl nudijo podlago za opravijanje nadaljnjlh nalog na tem področju. Za-čenja se nova etapa lrvajanja obram-bnih priprav; upoštevatl je Ireba dejstvo, da SLO že postaja enakovredna sestavlna In skrb vseh drnžbenih organlzmov. Ra-zumljivo je, da se ob delu pojavijo tudl napake in pomanjkljivostl, katere pa je treba sproti ngotavljati in odprav-ljati. Lahko rečemo, da so postale pri-prave za SLO sestavni del splošne aktiv-nosti SZDL v njenih osnovnih organl-zacljah v krajevnih skupnostlh.
V razpravi je prišla do Izraza potre-ba po ustanovltvl ustreznega organa za SLO v naši občinski skupščini, kar bl se naj preko razprave in predlogov v svezl z novlm občinskim statutom tudi posebej poudarilo. Tak organ (komisija za SLO) bl skrbola za doslednO uresni-fevanjc knncepta SI/) v občini, za po-družabljanje obrambnlh prlprav, uskla-Jeval  bi  priprave za  obrambo  in zlastl
ŠE BOLJ POVEZANI
Program koordinacijskega odbora za splošni Ijudski odpor
usklajeval in usmcrjal dejavnost občiiv eklh resornih organov, orgaiiov SLO družbenopolltičnlh In dnižbenih organl-zaclj, krajevnih skupnosti, OZD in drugih organizacij. Vršil bl tudi nadzor nad lzvajanjem prlprav na SLO obč. npravnih organov s področja gospodarstva, druž-benih služb in drugib dejavnosti tja do izvajanja ukrepov s področja druž-bene samozaščite. Izdane smcrnice za obrambo pred napadom v posebnem delu tudl poudarjajo vloga občine v pri-pravah na SLO, kar pa praktično ne-posTedno obvezuje občinske skupščine, da ustanovijo ustrezne organe za SLO. Razpravljalci so posredovali proble-matiko v zvezl z delom na SLO v krajev-ne skupnosti, izkušnje Iz preteklega ob-dobja opravljenega dela in ovirami, ld preprečujejo hitrejše in uspešnejše prt-prave. Ugotovljeno je, da z stopnjo pri-pravljenostl na SLO niso odločujočega pomena razpoložljiva fin. sredstva, pač pa kadri, ki   delajo v  odborih  za  SLO
in šiabih z« civilno zaščito. Kadra pri-manjkuje predvsem v vaških kraj. sRup-nostih. Na splošno je uspeh na področju priprav na SLO večji v tistih kraj. skupnostih, kjer je v organih SLO ustre-zna kadrovska zasedba.
Prevladalo je mnenje, da bo potrebno smeleje in načrtneje vključevati v obram. bne priprave mlajše kadre, da bi se ob strokovnl pomoči starejših ustrezno usposobili za opravijanje nalog, ki jlb čakajo.
Posebej bl bilo treba opozoriti na slabo sodelovanje na področju priprav na SLO med organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi slaipno-stml ter krajevnlmi skupnostmi. OZD o takem sodelovanju manj razmišljajo, vendar Je iniciativo čutiti le s stranl kraj. skupnusti.
Predloženi program dela koordinacij-skega odobra za SLO za leto 1974 je v glavnem \seboval tetne iz problematlke,
katerih se je dotaknila zelo plodna raz-prava. Tako se bo razen dejavnosti okrog vsklajevanje statuta občine In kra-jevne skupnosti glede vloge organov za SLO, izdelala analiza kadrovske pro-blematike in dolgoročnl koncept kadrov-ske politike na tem področju. Posebej bo govora o vlogi lokalnih sredstev javnega obveščanja (naSe glasilo) v Idej-no-političnih in moralno psihološklh pri. pravah prebivalstva za obrambo. Obde-lana bo problematika opremljanja ob-čanov tn delovnih in drugih organiza-cij z osebnimi in kolektivnlml sredstvi za zaščito pred vojniml akcijami, oziro-ma kako se na splošno izvaja odlok o minimumu obveznih sredstev (TTradni list SFRJ 13/70). Ker pa odbor za SLO pri republiški konferenci SZDL pripravlja za spomlad 1974. posebno študijo o osnov-nih problemih obrambe mesta oz. večjih krajev in njihovo vlogo v SLO jc o* ločeno, da se odbor za SLO pri občinski konferenci SZDL Bežigrad z vseml od-bori v krajevnih skupnostih In večjih OZD aktivno vključi.
Koordinacijski odbor bo v daljnera procesu podružabljanja SLO stalno kre-pil svoje mesto in vlogo v smislu iska-nja novib In učlnkovHejših delovnih me-tod ter še Izvirnejših in širših akcij skupno z ZB, ZK, RK, ZRVS in mla-dinsko organlzacijo naše občlne.