326
Listek.
Kratki hrvatsko - ruski riečnik. A. C— B+P+B-f-T.. Ciena 50 novč. — 40 kopejaka. U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskare. 1894 8°. 111 str. Po nekaterih indicijih sodimo, da je sestavljal tega slovarja Slovenec. Namenjen je slovar posebno Rusom, ki se hote učili južnih slovanskih narečij. Po kakih načelih je sestavljen, ni povedano in se  ne da iz slovarja samega   posneti.   —
V   3. št. letošnje „Bosanske Vile" je tiskana pesen Simona Brica „Brez hiše"  (tiskana v Lj. Z. II.  str.  290),   katero je  prevel A.  Gavrilovič.
V   izvrstni smotri italijanski ,,Nuova Antologia. Rivista di scienze, lettere ed arti. Anno XXX. 3. serie. vol. 55. fascicolo 1. e 2." meseca januvarja t. 1. je izšla študija o borbi balkanskih narodov; spisal jo je Carlo de Štefani pod naslovom: ,,La lotta dei popoli nella penisola Balcanica."
V   pojasnilo. V 5. številki letošnjega tečaja »Bosanske Vile« čitamo med književnimi beležkami pod zaglavjem ,Nebratski' oster protest proti ,drskome i nebratskome vrijedjanju' (drznemu in nebratovskemu žaljenju), katero je baje zakrivil naš list s tem, da je oglasil »Bosansko Vilo« pod nadpisom ,Drugi hrvatski časopisi'. Zijedno se poziva naš list, da se ,opametuje' in da bodi ,pristojnejši' v pametovanju (zapominjanju) tuje narodnosti. Naš list je o mnogih prilikah posvedočil, da goji jednako nepristransko simpatije za bratovski plemeni hrvaško in srbsko; celo pa mu ni prišlo nikdar na kraj uma, da bi prepir med našimi brati kakor si koli bodi širil in pospeševal. Tudi neznanja o dejanskih razmerah med ,zavadjenom bračom nebračom' nam ne more nihče očitati. Jasno je torej, da je zašel naš oglas »Bosanske Vile« v 2. številki našega lista po tiskarski pomoti med hrvaške časopise. Tiskan je namreč z drobnimi slovi, a moral bi biti naslov tiskan z debelimi; dotični poročevalec ga ni uvrstil med hrvaške časopise, nego samo na istem kosu popirja na koncu pridružil hrvaškim listom z namenom, da se natisne oddeljeno od hrvaških časopisov. Upamo, da bode »Bos. Vila« zadovoljna z našim pojasnilom, in izrekamo samo še nado, da i ona sama uvidi, da se je s svojimi trpkimi besedami  nekoliko   prenaglila.
Histoire de 1'Autriche-Hongrie; par Lotus Leger. (Pariš. Hachette. 1895. 16°. 4e ed. Pisatelj te knjige (profesor au college de France) ne opisuje zgodovine dežel, ki so nekdaj pripadale Avstriji. Ograničil se je na opis treh skupin, ki so še danes temelj avstrijske države in katerih končno razmerje medsebojno še dandanes ni ustanovljeno. Te skupine so : Avstrija, Češka, Ogerska. Zanalašč torej ne opisuje skupne zgodovine,  nego analitično razpravlja zgodovino   nekaterih narodnih skupin.
Gospod Leger nam predočuje tudi najnovejše dogodke: padec Taaffejevega mini-sterstva, cerkveno - politične zakone v Ogerski, postopanje Mladočehov i. t. d. V predgovoru podaje pregled državnopravnih prvin, na koncu pa opisuje državno organizacijo in  politično statistiko.
Napravnik, Ceh, glavni kapelnik državnega Marijinskega teatra v Petersburgu, je zložil novo opero ,,Dobrovski", kateri je snov vzeta iz Puškinovega romana. Hvali se melodijoznost te skladbe.  Sploh je bila opera   vzprejeta s priznanjem.
Aleksander Sergejevič Gribojedov. V Rusiji se je slavila letos stoletnica rojstva tega znamenitega moža, ki je s svojo ostro satiro prižgal svojim rojakom luč evropske prosvete. Rodil se je v Moskvi 4. jan. 1795. leta in po burnem življenju umrl silne smrti   12. febr.   1829. 1.  v  Teheranu
Izmed njegovih del je posebno znamenita komedija ,,Gorje ofb uma" (Nesreča, ki izvira iz razumnosti), v kateri neusmiljeno biča puhlost in ošabuost svojih sodobnikov. Ta komedija se je čitala po vsej Rusiji, še predno je bila natisnjena, in prišla je v roke tudi carju Aleksandru   I. *)
') Mnogi  izreki te igre so postali   pregovori.