»pltOLETAItfcC*- JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATE L JE
PROLETAREC
Official Orgun Vugoslav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— U L A SILO — P it O S V E T IS K MATICE J. S. Z.
IT. — NO. 1464.
•Cateretf mm «tf«*«.«|aaa mattev, Dm*k«r I. iw#7. mt th« »«•< afflf«
4» «	II,., HBrirr m. .%«•« Ml i HNgrru wf Murvk i«r4. lir-««.
CHICAGO, ILL., 2. OKTOBRA (October 2), 1935.
•i«
rabllato* »Mkl« •«
w. MIh St.
LETO — VOL. XXX.
POOSTREVANJE BOJA ZA "ODPRTO DELAVNICO
99
kapitalizem v naporih za Mir v Evropi bolj
ohranitev politične sile	f j
Napeta kampanja proti takim uradnikom, ki so "prenaklonjeni" unijam
Zanemarjanje samostojne politične akcije naj-usodnejša napaka ameriškega delavstva
Javna dela, pričeta | j tudi zed. države v nevarnosti!
do zdaj, daleč za predvidevanimi upi
V Z VEZ A H delodajalcev in v trgovskih komorah v Zed. državah veliko razpravljajo o stavkah. Tudi ako kom-Bggr., panije stavkarje v tem ali onem podvzetju popolnoma porazijo — so stavke vendarle tudi za družbe draga stvar, kar se dobičku veliko pozna. Po mnenju magnatov je množeče se itevilo stavk posledica obljub in potuhe, ki jo daje delavcem new deal in pa lokalni politiki. Kjerkoli so šerifi, župani, šefi policije in governerji pripravljeni "kooperirati" z družb ) v varovanju privatne svojine in pa pravice delavcem Mdo dela", tam
je stavka v naprej izgubljena,----------- —
pade delavci v stavki vztraja-! tektirati osebno varnost delav-jomagari cele mesece.	cev (skebov), ne pa se udajati
Nevarno za družbe pa je, I instinktom drhali, ki svoje za-kjer so na političnih mestih hteve poudarja z nasilnimi ak-Ijudje, ki nočejo sprejemati po- cijami. Milwauški mestni svet velj iz uradov kompanij, am-'je Hoanovo priporočilo sprejel pak skušajo ohraniti naklonje-'in šef policije je dobil nalogo nost delavcev tudi kadar stav- ustaviti obrat s skebi v dvema
tovarnama.
Nrčrti svetne v. a de nm upoiltcv r-h <M» imoin h Iu so na relifu. do > jeseni, ie se niso urtiniiili. Prl-•»rsv- so hi'® počaipr Demokratski *er rcpMblikan^ki pditiki na upravi mast. okrajev ia driav, »e bolj inlare-••rajo sa tak« "javna dela", kier s« -*im nvdi prilika sa "satluiek", na.
"vkV
kajo. Se slabše za izkoriščevalce pa je, ako imajo vodilne politične službe pristaši delavskega gibanja.
Veliko srda v krogih pluto-kracije je bilo proti minnesot-ftkemu governerju Olsonu, ker je trdil, da je dolžnost prizadetih kompanij najti pot v sporazum s stavkarji, ne pa skušati ubiti stavko s skebi in drugimi provokacijami.
Mnogo hudovanja je bilo v kapitalističnih časopisih proti newyorškemu županu, ker baje daje potuho stavkarjem, in
mesto sa rc.na
Med drugimi se vsled tega T"*t-J* zgraža v uredniškem članku' tudi čikaška Tribuna, ki pravi, da se je mestni svet udal županu pod pritiskom drhali in v korist socialističnih politikov.
Isdatki direktnaga relif« so to je* »en vtle-d tega še vedno »kore isti. ' kakor prrd podvsetjem javniS del. Na j slednjih je delavcam dana prilik« ca* s'užiti nekaj več, kakor pa, ako bi prejemali direktno podporo. Stavka
™.bun°povdarja- b.no.v SSS^ra*; -N::.l;u;J:
MHwaukeeju v prošlih treh le tih več stavk, kot v kateremkoli drugem ameriškem mestu
poklicnem delavcem ibsIso svisane, ob enem pa »o jim snišali delovne ure, da je vsota, ki jo prejemajo
tsibkost lige narodov v vlogi
policaja proti imperializmu
Vprašanje province Memel — Zveza med USSR in Rumunijo ter nji v odgovor protivna zveza
l".
slišne velikosti vzrok te j |	* *
epidemiji pa je po mnenju u-rednika glasila bogatih Mc-Cormickov socialistična administracija, katera "zanemarja
v par slučajih jim je naklonil SV°J° dolžnost'. Njena naloga j vrhu vsega še policijsko var- bi namreč bila kompanijam po-stvo. To je boljševizem, ne-i magati razbijati stavke, ne pa #
Nazadovanje plač v Nemčiji
Plače delavcev stavbinske
ameriško in neustavno, se du- zapirati tovarne! "če se bo to iajo v uradih trgovskih komor početje nadaljevalo, bo morala
in v pisarnah zvez industrial-cev.
Ko pa je prošli teden mil-wauški župan Hoan apeliral
industrija mil\vausko mesto zapustiti in se preseliti tja, kjer ji bodo ustavne pravice boljše zavarovane," zaključuje član-
na mestni svet, da naj policij- kar;
industrije v Nemčiji so leto-, in lani nazadovale okrog 5 odstotkov, vpoštevajoč sedanjo draginjo. pa je nazadovanje še toliko bolj občutno. Fašisti so poleg splošnega znižanja plač odpravili tudi višje plače za nad-
skega šefa instruira ustaviti o-brat v podvzetjih, v katerih je stavka, zato, da se prepreči nemire, je nastal v kapitalističnem tisku velik dirindaj. V uredniških člankih so zatrjevali, da je dolžnost župana varovati privatno svojino in pro-
Hoan je že velikokrat poka- urno delo. zal, kako lahko človek v takih službah pomaga delavstvu kljub temu, da mu zakoni po ovinkih nalagajo stavke zati-
Naslov nad to sliko ni tel«. Kajti o nevarno* t j, ki preti tej deieli, govori prav urei admiral ameriške vojne flote William Stanlejr. On ptavi, da se glavra ovira pripravljanju te desele na obrambo komunisti, ki pod masko nedelanega, vse l^ahačt|s dobrohotnega pacifisma ovirajo njaro obrambno silo. Gospod admiral, ki ga vidite na tej sliki, je pač navaden propagandist sa militariaem in neposredno tudi vedoma ali nevedoma agvnt municijske industrije. Ako bi bil rassoden, ne bi govoril takih bedastoč.
Ameriška ustavo in
legija brani patriotizem
Za ukinjenje priznanja sovjetske Unije in za de-portacije. Takojšen bonus najvažnejša zahteva
Ničesar na svetu ni lažjega, jo priljubile med veterani, po-kakor biti "patriotičen". Ni sebno še, ker jim je izvojevala treba drugega kakor vpiti Ž0-j že veliko drugih koncesij. Kon-per prevratneže, zahtevati, d h vencijo obdržujejo vsako leto, se jih naj deportira, govoriti katere se je udeleževalo poseb-
rati in voditelje delavcev pa f	$5,000.000 za nase.
preganjati, še veliko vec bi za- ljtev na(|aljnih židovgkih be
(Nadaljevanje na 5. strania) nunskih družin v Palestino.
i'. M. \V. ae je
Za naselitev Židov v Palestini
Mednarodni židovski kongres zaničljivo o Sovjetski uniji in no prva leta tisoče bivših voja
kritizirati tiste v političnih ura- kov. Uganjali so komedije in dih, ki s popustljivostjo v rav- se zabavali na načine, kakršni nanju z rdečkarji "škodujejo so v običaju v razvneti, pijani temeljem te republike in sprav- družbi.
z novo pogodbo me lioli utrdila ljaio ustavo
9	1 dokument -
— naš najsvetejši v opasnost"
Njihova letošnja konvencija se j( vršila koncem septembra
Unija je zahtevala 9c več od tone premoga za akordno delo, kompanije pa so ponujale samo iVi. Zahtevala je dalje 10 odstotkov povišanja plače za "mrtvo delo" in 50c na dan povišanja za delavce z dnevno
pa je opustila zahtevo za šest urni delavnik pet dni v tednu. Splošno mnenje je, da si je UMW s to pogodbo svojo pozicijo še bolj utrdila, četudi so tisoči premogarjev s sprejeto pogodbo in z razmerami v premogovni industriji skrajno ne-
plačo. Te pogoje so družbe v zadovoljni.
UMW je prvič po dolgih le- kler družbe svojih šalog ne i bistvu končno sprejele, unija tih sklenila pogodbo s kompa-, spravijo v denar, nijami ne da bi bilo treba pre-mogarjem zanjo v dolgotrajno stavko. Glavarji premogovniških družb so se zelo pritoževali, ko so jim vladni posredovalci pojasnili, da bodo stavku joči premogarji deležni relifa, ako bodo vprašali zanj, dočim so družbe hotele, da se ne nakloni relifa nikomur, ki bi 'ahko delal, a noče. To tolmačenje bi pomenilo, da premo-Rar, ki ne bi hotel skebati, ne
ki bil deležen nobene druge o-	-
Pore, kot one, ki bi mu jo mo- Življenske razmere v sovjet- kakor poročajo iz Moskve, od-nuditi unija. Ta pa bi bila ski Uniji se izboljšujejo — o pravljen. Kruha lahko zdaj ku-i majhna tem ni dvoma. Vesti o umira- pi vsakdo, kolikor hoče. Živila
so se zelo pocenila, ker je vlada znižala nanje svoj "sales tax". S pomočjo visokih cen je
Dve najbolj profesionalni pa-jv St- L:>ul*u- Sprejela je resolu-
triotični organizaciji sta Hčere ci-»0' da na) s Sovjetsko L ni-
ameriške revolucije in Ameri-1diplomatični odnošaji ukine-
ška legija. Slednja se predstav- Jo, <ialje resolucijo za deporti-
lja za zastopnico vseh bivših* rani* "r Ječkarjev za pnsil-
vojakov, ki so bili v armadi vjno službovanje ljudi in indu-
času svetovne vojne. Kot taka	v	vojne itd
Resolucija > prisilni službi
V KAPITALISTIČNI družbi je vzdržavanje mirnih odno-šaiev silno težavno, tudi ako bi vlade resnično g »ji!;* politiko miru, namesto da tekmujejo v milituriziranju svojih dežel.
Največjo opasnost svetovnemu miru pa tvorilo dane faši-| Hični državi Italija in Nemčija v Evropi ter Japon. ka v AzijiV
Liga narodov se trudi podkupiti Italijo, da ne bi začela z nasilnim osvajanjem Etiopije, ampak rajše vzela miru > in na ' enen način koncesije, ki sta jih na račun EJoprje pripravljen.' »ovoliti Francija in Anglija.
Italija in Nemčija sta dokaz, da je fašizem največji neti-e'j vojne — da je vsa njegova notranja in vnanja polit i k V oosvečena edino le vojni. Fašizem je brez smisla za kolektivu ) odgovornost — kajti fašizem je vlada klike nad \sem prebivalstvom države.
Demokratična Italija — pa ako bi bila še tako kapitalistična, ne bi butala z glavo ob zid v svojem vztrajanju, da je vojna med njo in Etiopijo neizogibna. Toda današnja Italija je trdno v pesteh enega človeka — Mussolinija — ki ni odgovoren nikomur, ki ne trpi nikake kritike, in ki v svoji trmi zahteva, da mora iti vse po volji njegovih kapric.
Dočim zahteva Mussolini Etiopijo, je Nemčija spravila v zagato, posebno Francijo in Anglijo s svojim umešavanjem v Memel. Pred vojno je bil Memel nemška posest. Po vojni ga je versaillska pogodba odtrgala od rajha in ga spremenila v samostojno mesto. Potem se ga je polastila Litvinska, kateri je bil namenjen za njen izhod na morje, kakor Poljski Gdansko. Ampak Litvinska si je vzela Memel na svojo pest, česar Hitler ni odobril, pač pa zapretil, da mala, necivilizirana Litvinska tega mesta ne bo obdržala.
Prošto TTedetjo-*o se vršile v Memelu in okolici volitve v memelski deželni zbor. V času volilnega boja so se odnošaji med Litvinsko in Nemčijo zelo poostrili.
Francija zahteva, da se Nemčija Memela ne sme polastiti. Vprašala je Anglijo, če je za kolektivne akcije proti vsaki agresivni deželi. Premier Laval pač predobro ve, da je Anglija za sankcije proti Italiji zato, ker se je slednja lotila Etiopije, kajti tu ima Anglija velike interese, dočim jo Memel le malo zanim t.
V Londonu pa se vprašujejo, kako naj Anglija rabi svojo vojno mornarico hkrati proti Italiji v Sredozemskem morju in proti Nemčiji v Severnem morju? Če bi Anglija v tej zagati odgovorila, da je za sankcije proti Italiji, ak:) vpade v Etiopijo, ne pa proti Nemčiji, če si vzame Memel, bi rekli v Parizu: "Nam je vseeno, kaj se zgodi z Etiopijo, ni pa nam vseeno, č ' si začne Nemčija osvajati tuje teritorije, kajti ona je nam glavna nevarnost.
Tako sta italijanski in nemški lašizem spravila svet pravna rob nevarnosti nove svetovne, vojne in splošnih zmešnjav.
USSR soglaša s Francijo, da Memel ne sme v nemško posest. Toda če si ga Hitler kljub temu vzame, kaj potem? Ali sla Francija in USSR pripravljeni iti v vojno proti Hitlerju radi enega mesta, ki narodnostno res pripada bolj Nemčiji, kakor pa Litvinski? Ali naj dopustita, da Nemci in Poljaki pogazijo to malo deželo (Litvinsko) popolnoma in si jo razdele med seboj? To je posebno za USSR več ko samo važno vprašanje.
Sovjetska Unija nima z baltiškimi deželami, še manj pa z Rumunijo, nikakih sentimentalnih zvez. Kljub temu se smatra za proiektorico neodvisnosti baltiških republik, ob enem pa j«-nedavno sklenila obrambno zvezo z Rumunijo, torej z deželo, > katero je bila skoro v vsi povojni dobi v neprijateljskih b Ino-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
je res upoštevana bolj kit katerakoli dru^a organizacija v tej deželi. Njene neprestane zahteve za takojšen bonus so
ie bila sprejeta, ker je Ameriška legija zavzela stališče, da
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Zboljšavanje življenskih razmer v U. S. S. R.
prvi občni zbor slovenskega delavskega centra bo 4. okt.
v sedanjih razmerah majh...................... — -
Sedanja pogajanja so traja- njih na debelo vsled lakote, ki 'a od marca do 27. septembra, so imele pred par leti se nekaj Pogodba je potekla 1. aprila in verjetnosti, so ponehale. Prisila nato podaljševana največ delki so boljši, žitnice se pilni-n* prigovarjanje predsednika jo in produkcija ter Jistribuji-
delavski krogi v kapitalističnih deželah, vključivši tiste komunistične struje, ki so zoper Stalinov režim.
Ničesar ne bo dvignilo ugleda sovjetske Unije med delav
namreč dojj^sredstva za fi- stvom po svetu bolj kakor da
. .govarjanje predsednika join produkcija ter iist.iouj]- nanciran. jeWcfustrializacije, za bo dokazala vre inost socializa-Roosevelta in delavskega de- ia potrebščin postaja vsako le- armado in v druge namene, cije za splošno ljudsko blagi-Parmenta. Nova pogodba je to vzornejša.	Zdaj ji nekateri industrijski o- njo.
Procesije čakaleev pred pro- brati donašajo žf veliko dobi- Prva leta po vojni se je v Ru-
delavcev iz
cenah in med^o 1 jemalci. V sovjetski Uniji je bil
"topila v veljavo 1. okt. in s tem dnem je glasom dogovora nehala tudi stavka, ki je trajala dober teden dni.
Mnogo kompanij je prošle tfdne operiralo svoje rove vs-bojazni pred stavko veliko M kot jih bi drugače. Zdaj_______
imajo kupe premoga, kar po- kakršnih koli drugih potreb ^eni, da bodo imeli premogar- ščin.
j'toliko dni več "počitnic", do- S 1. oktobrom je ta sistem,
dajalnami odpravljajo, isto- Čka, drugi pa večinoma pokri-	sijo naselilo mnogo delavcev iz
tako diskrimrnaci ske razlike V vaio vsaj izdatke.	kapitalističnih dežel, vključiv-
Računajo, da se po 1. okto-	ši Zed. države. Ampak njihov
bru kruh poceni 10 odstotkov	idealizem je zgorel čim so spo-
' •»VMV.^™.	J ~	-------- ------ «--------------—	■ IMV»..»V.||	IIIII r... njjv-
lani še vedno v veljavi sistem, in druga živila do 40 odstotkov, znali, da bodo morali v Rusiji ki je določal, koliko sme kdo To bo delavcem pomagalo, da delati v veliko slabših življen-kupiti kruha, koliko mesa ali znatno dvignejo svoj življenski skih razmerah kakor v deže-
1 standard, ob katerega se sedaj lah. iz katerih so se izselili. To ^podtikajo ne samo kapitalisti- jih je razočaralo. Mnogi so se čni propagandisti, ampak tudi | vrnili in širili slab sloves o živ-
lien^kih razmerah v deželi so-vjetov. Zato je vlada v Moskvi nehala najemati komunistične delavce iz drugih dežel, pač pa rmo še liuržvazne vešča!<e. ki :h je draijo plačala.
S časoma, ko bo rešen problem prehrane še bolj kakor danes in stanovanjski problem, ko bo na trgu do-.ol j obleke in o! uval, bo odpravljen argument, le živi ljudstvo v Rusiji vlabSe, kakor drugje. Kajti ona ima v planiranem gospodarstvu in s pomoči > socializacije ter tvojih ogromnih bogastev vse pogoje, da dvigne nivo življenjih razmer toliko visoko, da mu m* bo mogla tekmovati no-bf»na kapitalistična dežela.
V petek, 4. oktobra, te vrii v spodnji dvorani SNPJ v*rvi občni zbor Slovenskega delavskega centra. Povabljeni so vsi člani kluba st. 1 JSZ, kateri ima v iej ustanovi 149 delnic, in pa zastopniki drugih klubov ter društev, ki imajo deleže.
Ravno tako vsi posamezniki, ki so delničarji SDC.
Vsi dobe poleg te uradne objave v listu se pismeno po* vabilo.
Na tem zboru bo predložen osnutek za pravila Slovenskega delavskega centra, sklepali bomo o virih, ki raj bi pomagali kriti stroške, izvolili direktorij in ob enem bomo izvršili vse. drugo potrebno delo, ki je formalno in drugače ootrebno za in-korporiranje te ustanove.
Tajnik stavbnega odseka predloži računsko porrčilo od početka do danes, in pa seznam delničarjev. Pojasnil bo kupno po&.>dbo in na razpolago bo z drugimi pojasnili, ravno tako tu4i ostala člana stavbnega odseka, sodruga Frfcrtk Ale.h in Filip Godina.
Navzoč bo tudi pravni Zastopnik, ki bo prioravljen odgovarjati na e^entuelna vprašanja pravnega značaja.
Poleg tajnikovega, bo podanih par drugih kratkih poročil,'« med temi eno v angleškem jeziku.
FRANK ZAITZ, tajnik stavbnega odseki. JSZ.
r=r
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Premogarji v neprestanih naporih za izvojevanje pravic
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drusba, Chicago. III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Z«dinj«nih driavah ta celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za
četrt leta $1.00. Inozemstvo: ta celo leto $3.50; za pol leta $2.90.
Vai rokopiai in oglasi morajo biti v na Sem uradu najpozneje do pondeljlta popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Pubiished every Wednesday by tke Yttfoelar Workmen,s Pttblishing Co., Inc.
Estat>lisl»d 1906.
Editor.......................
Business Manager.............
Assistant Business Manager....
.........Frank Zaitz.
... .Charles Pogorelec. ........John Rak Jr.
SUBSCIUPTION RATES; United States: One Year $8.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. - Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
3639 WEST 26TH STREET	CHICAGO, ILL.
T.kpkoMt ROCKWELL 2864.
"Deportirajte rdečkarje"
"Koliko časa bomo Amerikanci-Ae poslušali pndiganje o komunizmu, ki ga Čujemo vse naoktog nas? čas je že, da seže-nemo vse te nezaželjence skupaj in jih povabimo, da naj gredo v Kosijo, kjer naj se navžijejo vse peklenAčine, ki jo servira svojemu ljudstvu. Ko bodo okusili življenje v stradanju, v pomanjkanju vseh vrst, in v gnoju, potem šele bodo znali ceniti privilegije, kakršne imamo v tej deželi, čemu naj mi dopuščamo rdečkarjem vpiti za strmoglavljenje naše vlade, ko vendar vemo, da če bi počeli isto v Rusiji, jih bi postreljali ko stekle pse!
"Prebudite se, vsi dobri Amerikanci, in pomagajte izgnati komuniste z njihovim programom destrukcije in nasilja vred, tja, kamor spadajo."
Gornje je prevedeno iz dopisa, ki je bil priobčen v enem izined najbolj razširjenih kapitalističnih listov v tej deželi.
Te vrste propaganda je med Amerikanci učinkovita, ker dela med njimi vtis, da so krize in vsega zla krivi končno "rdeč-karji" — sami priseljenci — in da se kljub krizi ameriškemu ljudstvu veliko boljše godi, kakor pa prebivalstvu "rdeče dežele".
Tej propagandi je čisto lahko priti v okom — bodisi na shodih, letakih itd. Socialisti simpatiziramo z vsako akcijo v US&R, ki ima namen zboljšati življenski položaj ljudstva, in prav/tako tudj s sovjetsko Unijo kot tako. A vendar mi gledamo na U5SR s kritičnimi očmi. Ako hoče doseči med svetovnim proletaria-tom stopnjo resnične inspiracije, in ne samo upanja, tedaj mora v svojih mejah postati toliko vzorna, in dvigniti sv<m življenski standard tako visoko, da bo njenim reakcionarnim smražnikom zaprlo sapo. Klici, "deportirajmo vse rdečkarje v Rusijo", bodo potem ponehali. Zato je za delavstvo vseh dežel zelo razveseljivo, ker se posebno v tem letu življenske razmere v	res izboljšujejo.
O tem in onem
Dasi j« delavski department Rooseveltove administracije poskušal odvrriti "prenehanje obrata" v revirjih mehkega premoga, in ake tudi je John L. Le vri s svaril, da bode premogarji gotovo sestavka H, ie ne be skle-njera nova pogodba pred pondeljkom 23. septembra, so premogovniške kompanije sabteee odklanjale toliko časa, da so bili premogarji ros pomsi v stavbo. Končne rastike sicer niso bile velike, a kljub temu tolikšne, da ni hotela pristati v sadnje popustitve ne ona ne druga stran. Kompanije so pristale v nekoliko (višanja plače in dale nekaj drngik koncesij. Na gormji stiki je v sredi John L. Lewis, voditelj »nijskik premogarjev, in na desni pa pomoini delavski tajnik Edward F. McGra-
dy. Slednji, ki je bil v pogajanjih sastopnik predsednika Roosevelta, si je celo p risa de vel, da pripravi obe stranki v sporaeum, predno bi prišlo de odločilnega spopada na stavkovnem bojišču.
V uradu U. M. W trdijo, da se je poaivn e stavko v pondetjok 23. sept. odsvalo nad 400,000 premogarjev. Posvari so bili od UMW v ta boj sa sboljšanje r a smer tndi člani nnije Progresivnih premogarjev v lllinoisu, ki ps ao sod lova nje odklonili. Kljnb temu je sastavkalo 28,000 illinciskih premogarjev, kakor je poročal nrad UMW is Springfielda. Dogovor jo bil po itirib dneh konloriranja sklenjen dne 26 sept. Prossogarji ao ee na podlagi nove pogodbe vrnili na delo 1. oktobra.
Za "radikaliziranje" slovenskih delavcev	,
Na zboru hrvatskih i srbskih radničkih klubova prve dni septembra v Detroitu je bila med drugimi sprejeta resolucija za "odrešitev" slovenskega delavstva, ki se pričenja:
"Od pričetka ekonomske krize v Zed. državah se je pričelo gibati in radikalizirati poleg drugega tudi slovensko delavstvo ... V velikih stav kah in v borbah brezposelnih smo izpre-vkleli, da v njih nili slovensko delavstvo ni izostalo . . . Posebno v Clevelandu, v stavkah kot npr. pri Fistoer Body, in v borbah za relit, je slovensko delavstvo pokazalo svojo borbeno zavest... Glavne zapreke izgradnji revolucionarnega pokreta mei alo-venskim delavstvom pa je pomanjkanje borbenega časopisja..."
Ista resolucija nato izvaja, da je "slovenska sekcija socija-lističke partije skrajno reakcionarna, zato ni več v stanju, da bi mogla nuditi v teh Časih delavstvu potrebno vodstvo in nauke . .."
Resolucija nato navaja navodila članom Saveza Hrvatskih i Srbskih Radničkih Klubova, kako naj organizirajo slovenske delavce v "revolucionarne" slovenačke radničke klubove.
Charles Frank Novak ni torej Hrvate s svojo "Delavsko Slovenijo" in pozneje z "Delavcem" ničesar naučil.
Konvencija Saveza Hrvatskih i Srpskih radničkih klubova je bila bolj "reakcionarna" kot katerikoli zbor Jugoslovanske socialistične zveze. Ljudje, ki omenjene radničke klubove vodijo, so bili — vsaj marsikdo izmed njih — že vse sorte v svojem življenju. Predvsem naglašajo, da njihov Savez ni pridružen komunistični stranki, da je popolnoma "nekomunistična" uatanova. Ali Je to "revolucionarno", ali slepilo, ali pa le skima za guljenje naivnih delavcev, od katerih tražijo novaca?
Komunistični "Radnik", doslej posest komunistične stranke, si je spremenil ime v "Glas Radnika" in prešel v last neko-munističkog Saveza Hrvatskih i Srpskih Radničkih Klubova. Mar ni to oportunizem, kramarstvo s prepričanjem, zavajanje in sploh sleparstvo? Te vrste pustolovci so torej zaključili, da je "celo slovensko delavstvo v tej krizi pokazalo v stavkah, v borbah brezposelnih in za relif svojo razredno zavest..
Kako sijajno razkritje! Torej celo slovenski delavci — zadnji med zadnjimi — niso tako zabiti, kakor so si jih predstavljali kolektorji na vodstvu Hrvatskih i Srpskih Radničkih Klubova! Samo še "revolucijonarne štampe nam manjka". Ne-
SKLEPI IN AKTIVNOSTI KLUBA ST. 1
Konferenca 1. nov. — Druge vaine prireditve. — Prvi občni zbor Slovenskega delavskega centra bo sklican v kratkem ~
Varan je
s "slikami
•M
V Rusiji je izšla brošura pod naslovom "New York", v kateri je med drugimi tudi slika Rafaela Abramoviča. Abramovič je bil pred boljševiškim pučem eden izmed glavnih vodij revolucionarnega gibanja v Rusiji. Ker se z boljševiki ni strinjal — pripadal je nasprotnemu krilu — je odpotoval iz Rusije, če ne bi ga bili zaprli. Odslej deluje za delavski pokret in za demo-kratiziranje Rusije v emigraciji.
Abramovič je tudi član eksekutive socialistične-delavske intemacjonale. V omenjeni sovjetski propagandistični brošuri proti socialistom je Abramovič naslikan v kabaretu. V eni roki ima kozarec vina, v drugi smotko, poleg njega pa je mlada ženska, kakršne v kabaretih "zabavajo" goste. Abramovič je na tej fotografiji v "salonski obleki". Torej pravi "gigerle".
Ko se je brošura razširila, je bilo proti temu umazanemu atentatu na Abramoviča veliko zgražanja celo med mnogimi komunisti. Vsi, ki ga poznajo, vedo, da ne kadi, da ne zahaja v kabarete, in da ni bil še nikdar v "salonski obleki".
Kako se napravijo take slike? Upton Sinclair in mnogi drugi so že čestokrat opisovali, da imajo velike propagandisti-čne agenture in vsi časopisi takozvani "art department" v katerem slikajo posebno "divorsanke", politične nasprotnike in pa radikalce v najsmešnejših, ali pa v "kompromitirajočih" pozah. Kako se to napravi? Fotograf v "art departmentu" spravi v "primerno" pozo bodisi moškega, ali žensko, kdor je že glavna oseba, ki jo hoče slikati. V nadaljno "kompromitira-nje doda še druge potrebne osebe, kakor mu že naroči msro-aajni urednik, in ko to fotografira, prilepijo namesto glave originalne slike glavo bodisi kake morilke, "drvorsanke", politika, ali kdor je že v ospredju na "prvi strani".
Take slike med ljudstvom vlečejo, kajti "navadne fotografije" niso zanimive. Tako sklepajo uredniki kapitalističnih listov in po tem se ravnajo. Prav take metode se poslužuje tudi propagandni biro Sovjetske unije, kakor priča ne samo slika, ki naj bi predstavila Abramoviča, ampak tudi mnogo drugih.
Pobijanje opozicije s takimi sredstvi je karakteristična Hearstova metoda. Propagandisti v Sovjetski uniji bi jo v interesu civilizacije in iskrenosti v delavskem gibanju ne smeli posnemati. To, kar so storili Abramoviču, jim ne dela časti. V izbiranju sredstev jih od kapitalističnih potvarjalcev ničesar ne razlikuje.
"Jagnje in volk"
Italija je "volk". Mussolini je to s svojimi dejanji in ukazi dokazal vsemu svetu. Etiopija, na drugi strani, je "jagnje". "Kralj kraljev" Haile Selassie, "krotilec levov", je bil z ozirom na Mussolinijeve ambicije toliko zmeren v svojih diplomatskih izvajanjih, da jih ni mogel nihče na svetu smatrati za t>rnvo-kacije.
Nihče, razen Mussolinija. Zato je duce zalučil v svet za resnico staro legendo, kako je jagnje napadlo volka. Ampak to je pravljica lisice, ki vlada Italijo in jo tiranizira! Zdaj preti z enakim zlom Etiopiji, katere se hoče polastiti prej ali slej — zato da ne bo jagnje požrlo volka ...
Napačni "delavski voditelji"
Voditelji unij, ki kapitaliste neprestano svare — češ, bodite dobri, drugače vas dobe v roke rdečkarji — so ali zelenci in nesposobni vedeti bolje, ali pa prestrahopetni, da bi delali to, za kar so plačani od svojih unij. — "A. G."
Chicago, IIL — Na prošli seji kluba št. 1 je bilo med drugim poročano, da sklicuje angleški odsek konferenco in shod v pe-'tek 1. novembra v dvorani SNPJ, na katero bodo povabljeni člani in članice angleško poslujočih društev, kateri pridejo v Chicago na agitacijsko zborovanje za SNPJ.
Predmet na shodu 1. nov. bo o podpornih organizacijah in njih socialnem in drugem udej-stvovanju z ozirom na delavsko gibanje. V sodelovanje angleškemu odseku pri sklicava-nju tega s-hoda so bili izvoljeni v klubu Louis Beniger, Anton Garden in Angela Zaitz.
V	soboto 5. oktobra bo v klubu brezposelnih "Red Felcona Amateur Night". Otroci bodo predvajali spored, poleg pa so tudi odraščeni povabljeni, da se udeleže amaterskega konte-sta. Vstopnina je lOc. Prebitek se porabi za nabavo uniform članom in članicam našega Red Falcons odseka. \)dbor apelira na članstvo kluba in druge rojake, da se udeleže te prireditve. Spored sta aranžirali Doro-thv Sodnik in Mary Jugg.
Slavje 25-letnice JSZ bo v nedeljo 20. oktobra v dvorani ČSPS z obširnim sporedom. Vstopnice v predprodaji so po 35c in pri blagajni 40c.
V	petek 11. oktobra bo shod v dvorani SNPJ, ki ga sklicuje naš klub skupno s češkimi sodrugi. Glavni govorniki bodo Leo Krzycki, James Oneal in Joseph M. Jacobs. Vstopnina je prosta.
Tajnik kluba Justin Zaje je podal detajlirano finančno poročilo o dohodkih in izdatkih kluba v mesecu avgustu. Skupnih dohodkov je bilo $233.45, izdatkov pa $203.24.
V	blagajni kluba je skupno s prenosom $409.22.
Bilo je sklenjeno, da se nabira prispevke v obrambni sklad za preganjane socialistične in druge delavce v Terre Haute, Ind., kjer je governer proglasil preki sod, njegova milica pa je nato zatrla vse civilne svobod-ščine v prid kompanij, ki hočejo s pomočjo vojaštva zatreti stavke in organizirano delavsko gibanje sploh. Nalogo zbiranja teh prispevkov je prevzel Anton Garden.
Precej članov kluba je zaostalo s članarino. Bilo ie sklenjeno, da jih obiščeta tajnik kluba in pa organizator Chas. Pogorelec ter povabita, da članarino poravnajo.
Frank Alesh je v imenu pevskega zbora "Sava" poročal, da je zbor povabljen v Milwau-kee na koncert in slavje 25-let-nice "Napreja", ki se bo vršil 17. nov.
V	imenu dramskega odseka je bilo poročano, da so priprave za spored na slavnosti 25-letnice JSZ v teku.
Dramski odsek vprizori dramo "rtdoče rože" na prireditvi mil'* arške ja "Napreja" v nedeljo 17. rov.
ll'ub bo na .socialističnem bor k^tu v nedeljo večer 13. oktobra prepeval $10, dodatno vsoto v i ti namen pa se bo zbrrlo r.ied člani.
Jofcn FUk je prečital imena vpeh, \\ ro prispevali v prid Proleta.čevcga piknika v nedeljo 29. sopt. Objavljena bodo v Prolctaicu v posebnem dopisu.
Tajnica angleškega odseka Alice Artach je poročala, da imajo 21 članov in članic. V četrtek 26. sept. so priredili shod proti fašizmu in vojni, ki se je vršil v prostorih kluba brezposelnih. Radi dežja udeležba ni bila obilna. Prišlo je na shod okrog 35 oseb. Govornik je bil Ernest Erber. Angleški odsek je storil vse v svoji moči tudi za boljši uspeh Pro-letarčevega piknika, posebno pri nabiranju-daril in aranžira-nju zabavnega sporeda.
Tajnik okrajne organizacije A. McDovvell je sporočil, da 60 naših članov in članih še ni izpolnilo pol, na katerih so razna vprašanja, kot o poklicu, o pripadanju v unijo itd. Te podatke rabi v svrh*> statistike. Imenovan je bil odbor treh (Garden, Ločniškar in Rak), ki ima nalogo poskrbeti, da člani omenjene pole "izpolnijo.
O delu veseličnega odbora z ozirom na Proletarčev piknik bo poročano v dopisu o prireditvi.
Sprejet je bil predlog, da klub št. 1 da oglas v spominsko knjigo društva Pioneer.
V	imenu Cook County soc. organizacije se je udeležila seje sodružica Bidell, ter apelirala za sodelovanje pri sklicanju protestnega shoda proti vladi milice v Terre Haute, Ind. Oznanja shod, ki bo 8. oktobra v Labor liceju na Ogden in Ked-zie Ave. ter priporoča, da naj izvolimo v pripravljalni odbor dva člana. Sprejela sta to nalogo John Rak in Oscar Godina.
Ivan Molek poroča v imenu Prosvetnega odseka, da je čas po današnji seji določen za razpravo o našem novem domu, na prihodnji seji pa bo predmet razprave, "Koliko je vredna nova komunistična taktika z našega gledišča." Referat o domu na tej seji ima Fr Zaitz, tajnik stavbnega odseka, na prihodnji pa bo razpravo otvo-ril z uvodnim govorom Anton Garden.
John Rak in A. Garden sta poročala o aktivnostih v Cook County soc. organizaciji. Dne 6. oktobra bo v Labor liceju diskuzija o sklepih kongresa komunistične internacionale z ozirom na socialistično in splošno delavsko gibanje.
A. Garden je oznanil, da či-kaški Labor College otvori svoj učni semester to jesen. Dozdaj je to ustanovo podprlo 40 unij in nekaj socialističnih organizacij. Sola se vrši štiri večere v tednu. Šolnina je $1 za vsakega slušatelja. Podporna čla-i narina za organizacije je $5. Dalje je Garden poročal o konferenci za ustanovitev Labor party v Chicagu, na kateri je bilo zastopanih 40 lokalov raznih unij.
Ker se sedanji zastopnici našega kluba v ženskem odseku soc. stranke čikaškega okraja ne moreta udeleževati sej — namreč Mary Oven in Mary Ju2g, je klub sklenil, da se dobi začasno namestnice. Sodružica Jugg je pojasnila, da bo na dneve prihodnjih sej ženskega odseka zaposlena z društvenimi pripravami in posli, drugače pa se je sej vedno udeleževala. Ona in John Rak sta deligirana, da dobita za bodoče seje okrajnega odseka na-domestujočo namestnico za naš klub.
O našem novem domu in o nalogah, ki jih imamo, je refe-rirai Fr. Zaitz. Razprave se je udeležilo mnogo članov. V dis-kuziji je prevladovalo mnenje, da svoje prostore potrebu jemo, in da bomo težkoče premagali, ako se naloge energično in složno lotimo.
Po prihodnji seji bo zabava. Predvidevano je, da se bo vršila že v novem poidcpju.
Tajnik stavbinskega odseka je oznanil, da se bo v kratkem vršil prvi občni zbor Slovenskega delavskega centra, na katerem bomo izvolili direktorij, ki bo upravljal posestvo. Pravi* da ima klub v stavbnem fondu dovolj visoko vsoto (149 delnic po $25), da bodo lahko polno-močni zastopniki vsi klubovi člani in članice. Povabljeni bodo tudi vsi drugi, ki imajo plačane deleže.
Angela Zaitz, zapisnikarica kluba.
sreča, zares:
Proti diktaturi, neglede na formo
Zveza angleških delavskih unij se je na svojem prošlem zboru izrekla proti diktaturi, pa naj si bo fašistična ali komunistična. Po mnenju velike večine zastopnikov strokovnih organizacij se je izkazalo, da ena kot druga vlada tiransko, obe sta za zatrtje opozicije s kakršnimikoli mogočimi sredstvi, in obe poudarjata socialni program, četudi je v tem oziru diktatura v Rusiji veliko bolj iskrena, in dasi je res izvedla podržavljenje bogastev (kar pa v pravem marksističnem tolmačenju še ni socializacija), je angleško delavstvo kljub temu zoper eno kot drugo diktatorsko obliko vlade. Obe formi sta smrtni sovražnici demokracije — se glasi ena izmed ugotovitev v sprejeti resoluciji. Nobena ne more služiti delavstvu v deželah, katere so razvile svoje gospodarstvo in politični ustroj na podlagi demokracije do najvišje stopnje.
Odbor švicarske socialistične stranke je komunistom na ponudbo "enotne fronte" odgovoril, da z ozirom, ker bo o sklepih kongresa komunistične internacionale razmotrivala ekse-kutiva delavske-socialistične internacionale na svoji bodoči seji, socialisti v Švici odklanjajo "separatna poganjanja" za tako-z\ano "enotno fronto". Kajti ako je v Moskvi res volja zanjo, mora to najprvo dokazati s sporazumom z delavsko-socialisti-čno intemacianolo. Švicarski socialisti vsled tega o ponudbi, oziroma predlogih komunistov, ne bodo sklepali, dokler ne izreče svojega stališča odbor soc. internacionale.
Hvalospevi senatorju Guffeyju
Predloga za stabiliziranje premogovniške industrije je zdaj podpisan zakon in v veljavi, čeprav ni senat določil potrebnega denarja, da se mu da tudi praktično veljavo. ' Bo pa
SENATOR JGč&PH GUFFEY
drugič, se tolažijo tisti, ki so veseli, da je bil sprejet. Na drugi strani se nezadovoljne kompanije že pripravljajo na sodne procese proti njemu in zatrjujejo, da je proglasitev Guffeye-ve postave neustavnim gotova stvar.
Na sliki je senator Joseph Guffey iz Pennsylvanije, ki je predložil omenjeni zakon in a-gitiral za njegov sprejem. Vsled tega so?ga mnogi odborniki unij proglasili za velikega prijatelja premogarjev in delavstva v obče.
V»e znanje je v knjigah. Ci-tajte jih. Piiite po cenik knjigarni Proletarca.
Teror in cenzura v Jugoslaviji
Vzlic spremembi vlade v Beogradu se metode v zatiranju opozicije še niso izpreme-nile. Izgleda, da so opozicio-nalni časopisi malo manj cenzurirani, in da so opozicionalni shodi dovoljeni vsaj nekaterim skupinam.
Vlada je najbolj brezobzirna proti komunistom in separatistom, ker jih dolži, da rujejo proti edinstvu države, to je, za njeno razbitje, v interesu vna-nje politike Jugoslaviji sovražnih dežel (Italije, Madžarske in USSR).
Ako se režim v Beogradu sporazume s sovjetsko vlado in sklene z njo pogodbo, kakor jo je Moskva sklenila s čehoslo-vaško in Rumunijo, je gotovo, da preide delovanje komunistov v Jugoslaviji v smer normalne opozicije.
Komunistična ustanova "Rdeča pomoč", s sedežem v Parizu, navaja dokaze o mučenjih, ki so jih deležni osumljeni komunisti v Jugoslaviji, in apelira na sodelovanje pri protestiranju zoper teror v Jugoslaviji.
V tej deželi so komunisti u-stanovili v ta namen Glavni pa-tronatski odbor, ki ima urad V Pittsburghu, Pa. Nato so povabili — in še vabijo — na sodelovanje tudi druge skupine. Svoje stališče z ozirom na od komunistov zasnovane akcije je Proletarec obrazložil, ko je prišlo prvo njihovo vabilo za zbiranje prispevkov v prid Rdeči pomoči in za financiranje posebne preiskovalne de-putacije, ki so jo poslali v Jugoslavijo. Poznejši dogodki ao pokazali, da so bila naša izvajanja pravilna.

#
ANDREAS LATZKO;
|mi>i>i ii\i
ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ.
»fjT«
(Nadaljevanj?.) -
Gmotno je pii>ija uspela nai vsa pričakovanja, svoj brzojavno naprošeni očetovski blagoslov poroki pa je stari gospo.I podelil nasprotno le s težkim srcem, in usoda mu ni dala. da bi bil lahko pretehtal sinov izbor. Neposredno po poroki, ki se je bila izvršila popolnoma na tihem, sta stopila novoporočenca na sibirski ekspres, da bi pod cvetočimi češnjami na Japonskem preživela medene tedne. Ko pa je na vožnji domov, nekje na Indijskem oceanu parniški mojster ujel obupne klice umirajočega, ni bilo ob tedanjem predvojnem stanju letalske tehnike nobene možnosti, da bi se bilo dalo potovanje skrajšati.
de mnogo huje ko v Hamburgu so obsojali prenagljeno poroko v Petersburgu, kjer so gledali kaj neradi, kako bo lepa, celo za ruske pojme nenavadno bogata sirota odnesla gvoje premoženje v tujino. Vzgojena od svojega strica, ovdovelega generala brez otrok, je Sonja trmoglavo odbijala vse snubce, kakor da ne bi bilo v vsej veliki Rusiji nikogar, ki bi bil kos njenemu "Njemcu". Da je uspelo ravno Mangienu, da je tako oblegano Sonjo pridobil zase, je bila manj zasluga njegovih lunanjih odlik in milijonske dedščine, ki ga je čakala, kakor zasluga duševne dedščine .siromašnega domačega učitelja, ki je vplival na njegov razvoj bolj kakor oče z materjo vred.
Ko je naslednik mangienske dinastije v pu-bertetnih letih obolel za lahnim vnetjem pljučnih vršičkov, so ga takoj vzeli iz šole ter poslali z domačim učiteljem v švicarsko visoko pogorje. Brez te protekcije, ki mu je priskrbela to sijajno službo, bi se bil dobri, dovtipni doktor Wilheim razvil mogoče v slavnega pisatelja. Kaj pa naj bi ga bilo še izpodbujalo k premagovanju njegove brezmejne lenobe, ko je vedel, da je za leta in leta rešen vseh gmotnih skrbi? Vse tisto, kar druge ljudi vsevprek podžiga k delu, ni imelo niti najmanjše vabljivosti za doktorja filozofije, Franca Wil-heima. čisto ravnodušen ni bil, razen do dobrih knjig in slik, samo še do svojih soljudi, ki jih je vse skupaj zaničeval kot odurne, po denarju pohlepne bedake, in prav zato ga je moglo upanje na priznanje tep manj mikati, da bi bil svoje bisere, kakor je rad dejal, "iz ambicije svinjam trosil". Prelenemu za delo je bilo tem bolj všeč, da je svoje dovtipne do-misleke in zmerom zanimive misli zapravljal v pogovorih, bistrooka, hvaležna mladost njegovega gojenca pa mu je hkratu nadomeščala papir. Kmalu ni bilo za elegantnega, štirinajstletnega svetskega človečka nobenega očetovega darila kakor dovoljenje, da sme potovati z zabavnim, smešno zanemarjenim učiteljem, štiri Jeta je sipal dobri Wilheim neizčrpni zaklad svoje zgovornosti, vse svoje notranje bogastvo na doraščajočega fanta, in bilo je le napol šala, napol zakesnelo, grenko posmehovanje samemu sebi, da je svojega nekdanjega učenca imenoval v kesnejših letih zmerom le svoje "zbrane spise".
Intenzivni, cele večere trajajoči pogovori s Sonjo/ki so že dva tedna po prvem srečanju dovedli do njene zaroke, so bili prav za prav predavanja iz teh "spisov" ubogega Wilhei-ma. Vajena površnega, lepoznanskega blebetanja petersburških salonov, je takoj prisluhnila in sčasoma začela zaupati mlademu Nemcu, ki je znal tako dobro rabiti svoje oči, tako ostro pregledati človeka in ga ne pustiti preblizu k sebi. S tistim prožnim, navdušujo-4im mladim človekom res ni imel baron nič drugega več skupnega kakor zunanjost. A kdo more reči o sebi, da je bil dovolj močan, da je ostal na trdnem ob svetovnem polomu, ki je pomedel sto in sto let stare dinastije ter sestavil zemljevid Evrope na novo? 2e samo dobički vojne in inflacijske dobe bi bili zadostovali, da bi se bil celo najskromnješi človek *ez mero prevzel; bilo je človeško, pripisovati rajši svoji podjetnosti, za kar si bil hvaležen v največji meri ugodni konjunkturi. Vrhu tega je voditelj Mangienove tovarne z edino besedo "nepogrešljiv" obvaroval materam njih sinove, ženam njih može pred junaško smrtjo in ko se je kesneje celemu družbenemu sloju odprl prepad pred nogami, so počeli možje še vse huje kakor poprej žene: vsakdo je hotel rešiti svoj denar v Noetovo barko, ki jo je papirnati potop dvigal vedno više.
Je bilo kaj čudnega, če se je tako oblegan in občudovan polagoma polenil in postal niče-muren? Seveda ni bila Sonja nič kriva. Ona ni bila ne hladna ne zahtevna, ne visoka ne nadležna, samo laže je bilo, da se tak, kakršen »i pač postal, daš občudovati Mimi, kakor pa da bi se moral ravno svoji ženi na ljubo
ukvarjati sarp s sabo doma. Mangien je vedel, da ravna krivično, ni mar a tega priznati ter je pobfrgntt tz sramu nad svojim lastnim ravnanjem. Tu je, kar je l jega in Sonjo raz-dvojilo.--I-.--•
Sredi koraka je nenadoma obstal, spomin ga je zgrabil za vrat. Videl je lepi, nežni oval bledega dekliškega obraza pred temnim listjem zimskega vrta; kot slonovina medla lica so lahno rdela, ozke ustnice so drhtele od pritajenega razburjenja. Tako se je bila Sonja na večer njune zaroke postavila predenj in s solzami v glasu povedala tri verze v ruščini, ki jih je potem ponovila v svoji ljubki, šegavi nemščini:
•"Nikoli ne smeš pozaibiti, da imam «amo eno življenje, ki Ti g* x«laj vsega /aupa m kakor pokal, da ga 8 srečo napolni« do roba."
Kako
ji more biti pri srcu, če misli zdaj na takratno svarilo in njegovo obljubo, sama na sveti večer, polna bridkosti "do roba"?
čemeren je šel dalje svojo pot, stopal skozi temne stranske ulice proti vzhodu, in je hotel vprašati po iskani cesti šele potem, ko dospe v že ubožnejše okraje, kjer ne bi bil več nenavaden in sumljiv. Toda razcapanih, sključeno mimo smukajočih se postav se je bal še bolj. Njegove negovane roke, njegova omikana govorica, tisoč malenkosti je grozilo, da izdajo tujega vpadnika, stražnikova čaka, ki se je je še malo poprej plaho izogibal, mu je bila zdaj kakor varujoč svetilnik.
Tudi njegova odpornost je polagoma useh-nila, raskavo perilo ga je peklensko žrlo, tudi čolni so mu ožulili pete in prste do krvi. Stiskal je zobe, mukoma vlačil noge za sabo ter se opotekal po brezkončnih cestah, obdan neprenehoma od istih kozavih zidov in temnih vrst oken, kakor da stopa po nazaj tekočem traku, ki mu ne da, da bi se kam premaknil. V moreči tišini mu je utripala kri tako glasno, da se je bal, sive gmote hiš so ga pogoltnile ter se zgrnile nad njegovo glavo, potopil se je kakor potapljač, ki ga samo tenka cev za zrak veže s svetom.
Nazadnje so se skladi zrahljali, prazna stavbišča so zevala temno kakor škrbine, v skupinah so prežale odurne ženske na cestnih vogalih. Mešanica smradu po cenenemu parfumu, žganju in zoprnih hlapovih mu je skoraj obrnila želodec. Groza ga je obhajala, ko se je oziral v obraze, ki niso imeli nič človeškega več, lepotilo se je luščilo z udrtih lic kalfor omet z zanemarjenih zidov okrog in okr6g njega, že se je hotel pognati v beg, zbežati nazaj proti sredini mesta, tedaj pa mu je z druge strani ceste zaklical tuj moški nekaj nerazumljivega. Prišel je čez cesto in pozdravil kakor star znanec. Nekoliko okajeni, zapletajoči se belolasi možiček se je z veliko uslužnostjo zavzel za "hamburškega so-druga", hvalil na moč "našega Korla", kakor je imenoval Abta, in vsekakor hotel spremiti tujca do iskanih hišnih vrat. Z zaskrbljenim zmajevanjem, kar žalosten je razlagal, da bo težko dobil delo v krojaštvu, ravno zdaj, v mrtvi sezoni po božičnih praznikih. Toda podjetnega človeka to ne sme preplašiti. Samo golobradci menijo, da jim bo takoj padla krona z glave, če bi kdaj iskali zaposlitve v drugem, ne svojem rokodelstvu. Nobeno delo ni boljše od drugega, zagrabiti je treba, da lahko zdržiš, sčasoma se že najde prava stvar za slehernega v velikem mestu Berlinu.
Da starčevo presenetljivo sočutje ni bila kakšna izjema, je Mangien kmalu spoznal. Zaman je pretaknil vse žepe, nobene vžigalice ni našel. Ves trud, iztakniti v temi neznana vrata, bi bil zaman, če ne bi bilo stanovalca iz hiše, ki se je pravkar vračal iz krčme*domov ter je rade volje prevzel nadaljnje vodstvo. Kakor da je beseda "brezposeln" neke vrste glavni ključ do vseh src, je povpraševal tudi novi varuh po namerah in nadah tujega so-druga, ga vodil za roko čez veliko dvorišče in pEf strmih stopnicah do Abtovih vrat v tret-J.em nadstropju, šele ob slovesu se je pokazalo, da stanuje v nasprotnem krilu hiše in da mora nazaj po mnogih stopnicah in čez dvorišče.
Zamišljeno je poslušal baron težko štor-kljajoče korake.' Potem je odločno stopil v kamro, ki se je je bal. Ni bilo videti, da bi bila tako strašno zoprna, kakor jo je bil orisal njen stanovalec: slabotna luč male, že očrnele žarnice je širila blagodejen polu-mrak, da si v njem jedva razločeval posameznosti. Le umivalnik, prav za prav prevrnjen zaboj, je bil z okrušeno, umazano rumeno pločevinasto posodo manj vabljiv.
(Dalje prihodnjič.)
AKO
ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik.
Bodočnost naroda" za hrano svinčenkam
ŠIBKOST LIGE NARODOV V VLOGI POLICAJA PROTI IMPERIALIZMU
Na sliki je propagandist!«'io aranžirata skupin« fantov v Italiji, ki se navdušujejo sa Mussolinijevo ''ekspartijo itelijamkega kraljestva'*. To pa-trioticno navdušenje fantov že nekako gre, dokler so pred njimi fotofrafi, namesto kanonov in strojnic. A v vročem afriškem petku se "domovinska tjukav" ponavadi spremeni v bolezen, ki jo povzroči neznosna klima, bacili, ki jih raznasa okužena krajina in pa napol gnila hrana. Tedaj šele se fanti vprašujejo, kaj pravzaprav naj bo njihov namen v pustinjah vzhodne Afrike in v gorah, ki so pod vlado "kralja kraljev". "Poza" junaštva je lepa stvar — ampak za fante silno draga, ker se gre za njihovo kožo.
IZ PENNSYLVANIJE
(Nadaljevanje s 1. strani.) šajih. Zvezi USS/R z Rumunijo je Hitlerjeva diplomacija takoj odgovorila s pogajanji za vojno zvezo Nemčije, Podjske in Madžarske. To so varnosti miru v Evropi zelo slaba obetanja.
Homatije v Evropi in Afriki so dale Japonski priliko, da si neovirano osvaja Kitajsko. Evropskfe^ftlesile in Zed. države, ki so si lastile mandat protektiranja neodvisnosti Kitajske — molče. Vojne na daljnem vzhodni se Vsled nevarnosti, ki jim preti od obeh fašističnih velesil, ne morejo privoščiti. Prevladujoči evropski kapitalizem na Kitajskem se mora vsled tega rad ali nerad umikati japonskemu imperializmu, ki stremi reorganizirati Kitajsko pod svojim nadzorstvonj in za svoje koristi.
Društvo narodov je lepa stvar — ako se bi vsaj glavne države ravnale po njegovih pravilih. Tri izmed njih — Nemčija, Japonska in Zed. države — niso v ligi. Italija je v nji zelo hlaflno. Kako naj kolektivna akcija res zaleže proti tako, mogočni opoziciji?
Sedanji položaj je posledica ne samo kapitalističnega sistema, ampak tudi versaillske mirovne pogodbe, v kateri je zastopana volja zmagovitih imperialistov nad poraženimi, in pa nad.takimi, ki so bili prešibki, da bi mogli uspešneje zastopati syoje zahteve (npr. Italija).	-j
Vsled te vsesplošne negotovosti je oboroževanje spet v pol-myn zamahu — v večjem, kot kdaj prej v zgodovini, razen
med vojni). ' ____
Tako potiska za kolektivno delo nesposoben sistem člove-štvo v katastrofo, ki bo grozovitejša, kakor pa je bilo prošlo svetovno klanje in razdejanje.
Organizirano delavstvo se zaveda silovite nevarnosti in se trudi, da jo prepreči. Ta opozicija pa bo učinkovita le, če je delavstvo pripravljeno podvzeti karkoli, da zadavi divjanje fašizma v Berlinu in Rimu.
bo vse vršilo v najboljšem redu. Viničarjem, viničarkam in vsej množici drugih, ki pridejo omenjeno nedeljo na to trgatev, bodo np razpolago prav
Hermine, P«. — Po enem1 Delavec, ki skeba na volišču, mesecu presledka sem zopet ob- se ne zaveda svojega početja, iskal nekaj naselbin v okrajih kajti ako se bi ga, bi mu bilo
VVashington, Allegheny in j jasno, da ni nič boljši, kakor | take dobrine, kakor na največ-VVestmoreland. Dobil sem pre-j človek. ki skeba v industrialnih jih slavjih in vinskih trgatvah cej ponovljenih in tudi novih konfliktih. To je bridka resni-naročnikov za Proletarca in ca, ki jo je treba delavcem razpečal 400 izvodov brošure, j predstaviti tako, da jo bodo ki jo je napisal Leo Krzvcki o razumeli, unijah. Ti pamfleti so po nik- Naprej za socializem in ko-1 trockom, naj pride točno ob 10. lju. Poleg te sem razpečal pam- lektivno družbo^v kateri nebDjdop. ^ bratu Fr. Udovichu na flet "Socialistična Amerika, de- ni žela svobode". Ti pamfleti so 1 za socialistično agitacijo in vz- 1
v vinogradih v starem kraju.
Kako priti na ta "prostor, je tistim, ki imajo avte, večinoma znano. Kdor se želi peljati s
tor te komedije ali farse, s socialnim obiležjem, je Jože Mo-škrič. On je tudi avtor socialne drame "Rdeče rože", katero je društvo "Verovšek" lani vpri-zorilo z zadovoljivim uspehom.
Igro "Razkrinkana morala" smo prejeli od Prosvetne matice. Ob tej priliki bo na slovenskem ameriškem odru' prvič vprizorjena.
Ta igra predstavlja, kako se lahko najde pod lepim pla-
gojo jako koristni, posebno še vi družbi vsem dobro godihr;
likomur zmanjkalo hrane, ob-jL>623 S. Ridgeway Ave. Kateri ščem slabe reči — posebno še eke in drugih potrebščin. De- pridete z avti, peljite se po Og-I v takozvani ugledni družbi, ujmo vsi za vse, pa se bo v no-1 jen Ave. (U. S, Rd. 66) do V igri nastopa 17 igralcev —
za poduk naše mladine o socialnih vprašanjih. Naročite jih na uradu S. P., 549 Randolph St., Chicago, 111.
Piknik okrajne soc. organizacije v Westmoreland Co.,
Anton Zornik.
kamnoloma Consumers Material, kjer se odcepi 55. cesta, in po nji se peljite skozi do Cla-
vsi so dobre moči, o tem uverijo na predstavi. Prične se ob 3:30 pop.
vas
Zve-
Shod v dvorani SNPJ 11. oktobra
rendon Hills, mimo V. Kobala čer bo plesna zabava v spodnji do napisa "Društvo št. 102 dvorani. Igral bo orkester bra-SNPJ". Tu obrnite na levo do
. lfl ^ • **K'i j j u • i Chicago, IIL-Poslanec DarMveseličnega prostora dne 18. avgusta, je bi! še dokaj jjnj^on Hoopes, ki je bil ozna- Speljete se lahko tudi z dobro obiskan, ampak ne od
naših rojakov. Teh je bilo samo osem. Nekateri niso mogli najti prostora. Vsekakor bi človek pričakoval, da se bi slovenski delavci za take prireditve bolj zanimali.
Eden izmed govornikov je
njen za govornika na shodu v petek 11. oktobra v dvorani SNPJ, je strankinemu uradu sporočil, da se zaradi volilne kampanje v Readingu seje e-ksekutive ne bo mogel udeležiti. Zato pride namesto njega na omenjeni shod Leo Krzycki,
bil 75-letni sodrug Adams. V predsednik soc. stranke, druga socialistični stranki deluje 35 dva glavna govornika pa bosta let. Kljub starosti je še vedno James Oneal, član eksekutive ' mladeniško razpoložen in na- i jn urednik Nevv Leadra, ter Jo-vdušen agitator, človek ne bi seph M. Jacobs. Slednji je eden verjel, kako more tako prileten glavnih odvetnikov novo osno-sodrug govoriti na shodu na Vane Labor and Socialist De-prostem s takim zanosom in fense Committee, pravnik Mil-g laso m ter toliko vzpodbudno, ijnery unije, v kateri je veliko kakor s. Adams.	- Slovencev, in predsednik de-
Adamsa se spominjam prvič 1 lavske šole v Chicagu. s shoda'1. 1910 v German Hali i Predsedoval bo ('has. Pogo-v tej naselbini. Prišli so ga po- relec. Ta shod sklicuje klub št. slušati tudi superintencient, 1 in pa češke soc. organizacije zdravniki in več drugih iz sred- na zapadni strani, njega sloja, poleg pa veliko de-	-r-—
tov Krištof. Vstopnina pri blagajni je 50c, v predprodaji pa so vstopnice po 45c. Samo za železnice, ples zvečer, kdor ne kupi prej ob 11:28 omenjene, je vstopnina 25c.
Rojaki in rojakinje, pridite 13. okt. v Slov. del. dom, da vidite, kaj predstavlja igra "Razkrinkana morala".
L. Kaferle.
vlakom Burlington Najprikladnejši so dop., ob 12.48 in ob 2:48 pop. na postaji VVestern Ave., ali 10 minut pozneje po vsakem prej omenjenem času na postaji Havvthorne v Ciceru (Cicero Ave., 25th St. in Ogden Ave.). I	-
Na postaji V Clarendonu Hillsu Konferenca članstva S. vas bodo čakali bodisi avti, ali
lavcev.
Drugi govornik na pikniku je bil dr. Van Essen, ki je v gibanju tudi že nad tri desetletja. Zadnji je nastopil organiza-1 (|a v Chicagu dolg čas proda
Vinska trgatev društva
"Nada" št. 102 SNPJ
Chicago. — Ni treba misliti,
pa truck.
Upamo, da nam bodo vremenski bogovi naklonjeni, če pa se razsrdijo in pokvarijo naše tgatvine načrte, priredi društvo "Nada" isti dan zabavo v spodnji dovrani SNPJ. V vsakem slučaju pridite vsi — stari in mladi!
Pripravljalni odbor.
P. v Chicagu
V nedeljo 6. okt. ob 2. pop. se bo vršila v Workmen's Circle dvorani, Kedzie in Ogden Ave., konferenca članstva soc. stranke Čikaškega okraja. Na dnevnem redu bo razprava o sklepih sedmega kongresa komunistične internacionale.
''Razkrinkana morala
99
tor Kari Pauli, ki je jedVnato orisal vzroke poloma ameriškega gospodarstva in svaril delavce, da če se kmalu ne predramijo, jih čakajo velika presenečenja na slabše. Pauli je nato ostal v teh krajih, ker je
jamo. Žensko društvo Nada št. 102 SNPJ je proti dolgočasju, zato priredi vinsko trgatev na čimbolj "naraven način". To pomeni, da boste grozde trgali v pravem vinogradnem nasadu. Ta "Nadina" vinska trga-
bil angažiran na seji okrajne, se vrši v nedeljo 6. oktobra
organizacije S. P. v Jeanette za teden dni predavateljske ture. Jaz sem zanj aranžiral nekaj shodov. Govoril sem o tem tudi z John Indofom, tajnikom lokala UMW v njegovem kraju, kjer že ni bilo socialističnega shoda 10 let.
Na kampanjskih shodih v Pa. je izmed naših govornikov prošle tedne največkrat nastopil profesor Hartman s State
na vrtu naše članice Mary Au-čin v Clarendon Hillsu. Zabava se prične že ob 11. dopoldne, kajti zvečer bo prejkone hladno in se bo ljudem mudilo domov v tople sobe. A čez dan — kakor pravi pratika — bo pa na naši trgatvi izredno lepo. Vstopnice so samo po 25 centov. "štrafnga" bo kajpada "extra". Ampak kdor bo priden in miren, se mu je ni treba
College. On je socialistični kan-'bati.
Cleveland, O. — Prošle dni smo čuli posebno v Clevelandu izredno mnogo o morali — o veri, komunizmu, pokvarjenosti itd.
V nedeljo 13. oktobra bo v Slov. del. domu predvajano o tem posebno slavje.
Omenjenega dne namreč o-tvori dram. druš. "Verovšek" svojo dvanajsto sezono s komedijo "Razkrinkana morala". To je igra v treh dejanjih. Av-
FEIVCLS
RESTAVR/ CIJA KAVARNA
IN
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tal. Crawford 138«;
Pristna ia okasna domača jedila Cena smerna. Postrežba točna.

CLOTHCRAFT M.r
OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI
IZ
CISTE VOLNE
16
.00
Obleke po meri $21 in več; hlače po meri od $3.95
Močnik Clothing, Inc.
6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O.
V Slovenskem narodnem domu
SE PRIPOROČAMO
didat za sodnika v državnem vrhovnem sodišču. Napredni delavci, agitirajte zanj in za druge soc. kandidate, čimveč glasov zanje, toliko vplivnejša bo soc. stranka v tej državi. Povratek prosperitete je odvisen od napredovanja socialistične stranke. Ako se bo delavstvo še držalo demokratov in
To, da se vinska trgatev vrši v prosti naravi, je nekaj novega za Slovence v Chicagu. Vabimo na to izredno zabavo vse članstvo bratskih društev in druge rojake. Na trgatvi bo navzoč neizogibni oče župan in mati županja—poleg teh dveh pa še cela vrsta viničark in viničarjev, — prizor, ki ga ni-
Milvvaukee Leader
Največji ameriSki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: 540 W. Juneau Ava.
MILWAUKEE, WIS.
inmiiiaiiiiiumii<iin;niHiiiii:iiui:n:nai!n:n::t::
republikancev, tedaj ni upanja ste pod trto na prostem v China znatno in trajno izboljšanje eagu še nikoli videli. Župan in razmer.	j Županja bosta skrbela, da se
mnnr
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
.\AllOI»\A IISKAHM
c
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v slovenskem, krvaikem, slovaikem, češkem, poljskem, kakor tadi v angleškem in nemikem jetiku.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCfc
POGOJI ZA ENOTNOST
Bivši uekstremisti" že skoro vsi v sovražnem taboru. — Apeli za laznjivo enotnost
Razumljivo je, da je v raz- roli razbijanja moramo mi uve-merah, kakršne imamo, potre- ljaviti parolo prave iskrene e-bna enotnost razrednih sil. To-lnotnosti. Enotnost zaradi spto-da potrebna je iskrena enot- Ane potrebe, ne pa zaradi oseb-
nost, kakršno smo mi vedno želeli. V taki enotnosti bi delavski razred lažje preprečal nadaljnje ponižavenje delavskega razreda v celoti v političnih gospodarskih in kulturnih zadevah ter s tem dvignil življen-ski nivo celega razreda. Mi imamo pred seboj torej dolo-
nih, političnih, plemenskih ali verskih špekulacij.
Vrata naših organizacij so odprta. V organizacijo lahko pride vse, kar hoče delati in vse, kar razume položaj. Naše organizacije so platforma in temelj za enotnost. Kdor hoče iskreno delati, naj pride vanjo.
čeno odkritor delo na dognanih Toda pred njih vratmi naj vrže temeljih in z določenimi pomo- proč vse instrukcije, vse direk-čki. Ne maramo konglomera- tive, vse zahrbtne namene. V tov, v katerih bi lahko vsak de-1 organizacijah naj velja samo lal, kar bi hotel. Za tako enot- ono, kar sklenejo merodajni fo-nost nismo, v kateri so eni is- rumi in je določeno po pravi-kreni pri delu, toda drugi v lih. Ne priznavamo ničesar, njej po ukazu znotraj enotno-i kar se vsiljuje organizaciji od sti minirajo, obrekujejo, delajo zunaj, izven nje forumov. Is-prepire ter polagajo kukavičji kreno, odkrito in javno vršimo jajca. Ne, take enotnosti ne po- svojo nalogo. To so pogoji naše trebujemo. Taka enotnost je enotnosti.
lažnjiva, steničarska. Mi pa ne maramo ničesar, kar je lažnji-vega, kar ni iskreno pristopilo k enotnosti in v naprej sprejelo red, ki mora biti v njej.
Naše vabilo k enotnosti je sprejelo mnogo prijateljev in prišli so iskreno v naše enotno gibanje. Prejeli so vabilo tudi oni, ki so že od prej z nami, da se ločijo od celine. Enotnosti niso sprejeli ti ljudje kot izhod za rešitev celote, marveč le kot nov manever in trik, da bi se jim omogočilo delovati v našem gibanju po tujih direktivah, ne pa po svoji zdravi pameti in po razmerah. Veliko
Delavska Politika.
Detroilski paberki
Detroit, Mich. — DetroiLsko delavstvo je vsled Coughlino-vega demagoštva in neznosnih razmer, ki vladajo v sedanji mestni administraciji, nomini-ralo prvič v zgodovini skupno listo, treh močnih delavskih kandidatov za mestno zbornico (City council) pri jesenskih volitvah. Ti kandidatje predstavljajo ves radikalni element in delavske unije. Soc. stranko bo zastopal Fay 0'Camb,
dolgoletni član stranke in idejo enotnosti hočejo zlorabiti Metal polisher unije. OTamb s frazami in krivim tolmače-1 Je bil r°Jen v Erie» Pa- v cleve-njem vsega za komedijo. Z ide-|landu Je bil »voječasno unijski jo dviganja ugleda in vpliva uradnik in organizator. Zad-delavcev in nameščencev hoče niih 20 ,et Pa živi v Detroitu. ta skupinica zamenjati s poli-! k-»er Je vsestransko aktiven v tično licitacijo vseh vrst. Za delavskem gibanju. Nadaljni
kandidat je splošno znani delavski odvetnik in simpatičar
njo ni važno, kako mi živimo, kako bo z nami in kako si moremo pomagati, marveč le, ka- komunistov Maurice Sugar. On ko je treba pripravljati podva- ima izboren rekord v bitkah za le in blatiti one, ki so se celo dobo borili za pravice delavcev.
Spominjajmo se na vodstvo te skupine pred petnajstimi leti. Skoraj v celoti tega vodstva ni več. Zmanjkalo ga je, pa je
delavske pravice, bodisi na sodišču ali pa v javnosti. V prošlih volitvah je prejel kot kandidat za mestnega sodnika 63,-000 glasov, kar je vsekakor dokaz njegove popularnosti med delavstvom.
Tretji kandidat je William
pnslo drugo, tretje in tako po i McRi predstavnik Detroitske vrsti Niti deset odstotkov tistih delavske federacije. McKie se petelinov nii več na svojih nv>, udejstvuje v unijah od svoje stih. marveč vsi so izdali raz-1 mIadoatL L. 1988 je vodil atav. redno gibanje ter odah k na-jke y „The Brj Motor Pro_
sprotniku. Mnog. od njih vodi- duct<r |n v Hu<lson tovarnah, jo danes ze razne fašistične Sedaj je predsednik in organi_
8kup,ne-	zator Fordovega lokala "Inter-
Taka je splošna slika. 6 temi national Union of United Auto-fakti pa moramo mi računati. mobile Workers". Nahaja se Nič se ni izpremenilo. Ljudje torej na barikadah najvažnej-in pojavi v družbi se menjava- unijske postojanke — v sa-jo, toda metode razdirajočega mem Fordovem kraljestvu. Kot
dela ostajajo iste.
Aktivnost te skupine ljudi o-pominja vse delavce na opreznost in protiaktivnost. Proti pa-
je razvidno iz opisa, zaslužijo vsi trije sedež v prihodnji mestni zbornici, člani sedanje mestne vlade niso nič drugega, kot
ZLET, KI GA JE DNE 29. SEPTEMBRA PRIREDIL KLUB ŠT. 1 JSZ V KORIST PROLETARCA, J£ DOBRO USPEL
Zlet članstva JSZ in drugih prijateljev Proletarca, ki ga je pHredil prošlo nedeljo na Keg-lov vrt v Willow Springsu klub št. 1 JSZ, je sijajno uspel. Udeležba je bila obilna kljub izredno mrzlemu dnevu. Z gosti izven Chicaga in bližnje okolice je bila posebno dobro zastopana naselbina Waukegan-North Chicago. A imeli smo goste tudi iz daljnih krajev, npr. J. Jereba iz Pittsburgha, Pa.
Vse priznanje veseličnemu odboru in tistim, katere je mobiliziral za delo na tej prireditvi. Sodrugi in sodružice, ki so vzeli v oskrbo kuhinjo in bar, so bili zaposleni večinoma od opoldne pa do zaključka prireditve okrog 9. zvečer. Poleg pa seveda tudi s pripravami, ki so tudi vzele precej časa.
Sijajno se je postavil ob tej priliki tudi angleški odsek, ki je zbral veliko daril in vprizo-ril tombolo, katera je prinesla precejšen skupiček.
Podrobnosti o delu odsekov in seznam prispevateljev priobči tajnik kluba v prihodnji številki.
Od 1 30 do 3:30 so bile skozi zvočnike — da se je čulo po vsem prostranem vrtu, predvajane slovenske pesmi in razni drugi glasbeni komadi z gramofonskih plošč, kar je bila novost na naših zletih. Tudi ta del sporeda je mnogo pripomogel k dobremu razpoloženju. Kratka oznanila po zvočniku so o naših prireditvah podali John Rak, Mary Jugg, D. J. Lotrich in Fr. Zaitz.
Ob 4. se je pričela plesna zabava, na katero je posebno mladina nestrpno čakala.
Vmes je nastopil s par pe-smami mešan pevski zbor "Sava" pod vodstvom pevovodje Jakoba Muhe.
Sodelovanja je bilo na tej prireditvi mnogo, kamnam priča, da ima naše gibanje v Chicagu za prospevanje tudi v bodočnosti dobre pogoje kljub raznim neprijateljem in cinikom.
Vsi, ki so pomagali v pripravah za to prireditev in delali na nji, so upravičeno ponosni na uspeh, ki so ga dosegli.
1 ponižni hlapci Forda, General I Motors in C'hrysler korporacij, j kar so že neštetokrat dokazali.
Primarne volitve se vršijo 8. oktobra in so prav tako važne kot redne 5. novembra, ker bo izmed številnih inspirantov no-mlniranih samo 18 kandidatov, z najvišjim številom glasov, za redne volitve.
Jugoslovanski delavci v Detroitu! Skupna delavska fronta, katero ste vedno povdarjali, je sedaj organizirana. Zato je vaša dolžnost, da greste 8. oktobra vsi kot en mož na volišče in nominirate svoje kandidate. Agitirajte tudi med sodelavci drugorodci in širite naš kampanjski list "lt's Abou. Time". Glavni stan "The United Labor Conference for Political Aetion" se nahaja na 1963
Grand River Ave.
»
Kluba št. 114 in 115 JSZuta sklenila proslaviti 30-letnico obstanka delavskega tednika Proletarca z obširnim programom in sicer v nedeljo 27. oktobra v Slovenskem delavskem domu.
V zvezi s to proslavo bo govoril v slovenščini Joško Oven iz Chicaga, ki je znan kot izbo-ren satirik in humorist. V angleščini pa Estok Menton iz Detroita. Dalje bo vprizorjena Mole kova igra v enem dejanju "Biserno slavje" in pa skica "Komičen pevski kvartet", ki bo nedvomno zelo privlačna točka. Na sporedu so tudi klavirske točke, solospevi in dekla-macija. Občinstvo že sedaj o-pozarjamo na ta zanimiv spored.
*
V državi Michigan je z dnem 23. sept. stopila v veljavo ta-kozvana "protirdečkarska" postava, potom katere bo onemogočeno vsako komunistično gU banje v njenih mejah. Tozadevni zakon uključuje strogo kazen za tiste, ki propagirajo strmoglavljenje ameriške vlade z nasiljem. Drugi zakon pa daje šolskim avtoritetam moč, da odklonijo šolske prostore radikalnim organizacijam za njih shode in zborovanja, kadarkoli se jim zdi potrebno. Radikalni in liberalni elementi so vodili ljuto borbo proti obema zakonoma. toda brez uspeha. Značilno je, da ni "radikalni' kri-čač Coughlin niti enkrat odprl ust preti temu krivičnemu zakonu.
Komunisti so s tem postali seveda zopet "mučeniki", toda čisto po krivici, ker zakon je v bistvu naperjen tudi proti socialistom in delavskim unijam. Burbonci smatrajo namreč vsakega za boljševika, kdor se
predrzne samostojno misliti.
#
Klub št. 115 JSZ na zapadni strani mesta vodi obširne predpriprave za gojitev telovadbe pod imenom "Red Falcons" (Rdeči Sokol). Starši so napro-šeni, da vpišejo svoje otroke k Sokolom pri oskrbniku Slov. del. doma Rude Zoretu. Za začetek se upeljejo le proste vaje, pozneje pa tudi na orodju. Med odmori se bodo vršila pre-jdavanja o delavskih problemih.
Telovadba je najlepši šport za mladino. Ona krepi telo in duh, obenem pa drži mladino proč iz ulic in močvirja, kjer mnogokrat zaide v slabo družbo. Telovadbo bo učil Anton Chesnik, ki ima tozadevne izkušnje že iz starega kraja.
*
Zbor "Svoboda" je zopet pričel s pevskimi vajami. Svoje prostore ima v klubu Slov. narodnega doma, na John R. St. in Six Mile Rd. Poučuje jih pe-vovodja John Berlisg, kateremu je naša pesem glavna uteha v-življenju. Kdor ima veselje do petja je vabljen, da se pridruži "Svobodi". Za zimsko sezono imajo na programu baje tudi opereto.
Frank Četen.
PROCESIJE ZA MIR IN "ZMAGO
M
Kričantka cerkev v Etiopiji »e ponaša, da je najstarejša krteanib sekta aa svetu. Poleg kristjanov so v Etiopiji zastopane tudi nekatere druge konfesije, toda glavni sta krščanska in muhajnedanska. Ljudstvo v Etiopiji je ne samo verno, ampak tudi selo vraževerna. Mussolini smatra, da je to en vsrok, čemu naj krščansko Etiopijo podjarmi s ognjem, svincem, strupenim plinom in « bombami bolj "civiliairana" krščanska dežela. Ta aamopo-stavljena nositeljica civilizacije naj bi bila v tem slučaju Italija, pravi il duce.
Na gornji sliki je prisor is procesije etiopijskih kristjanov, ki molijo xa mir — a če miru ne bo, zatrjujejo, da bo Bog sigurno na njihovi strani. Med tem je organizacija Katoliške akcije v Italiji sklenila, da bo Vsemogočni blagoslovil pravično stremljenje Mutfolinijcve politike in pomagal Ita liji "katolicitirati barbarsko Etiopijo." /
Reakcija v unijah
Na konvenciji illinoiske delavske federacije, ki se je vršila nedavno, so prevladovali demokratski in republikanski politiki popolnoma. Progresivne unije ji večinoma niso pridružene. To je ena hiba, ki so jo socialistično orientirane unije imele do tega poletja tudi v newyor-ški državi.
Smrt prijatelja
Pueblo, Colo. — Strašna nesreča, ki se je dogodila na Al-mi, Colo., 7. sept. ponoči, je pretresla v Pueblu slehernega rojaka, kakor tudi v drugih naselbinah v tej državi.
O nji je Proletarec na kratko poročal v številki z dne 11. sept., in pa par dopisnikov v Prosveti. Sest rudarjev je izgubilo življenje v stanovanjski hiši,, kjer so spali, ko so jo objeli plameni.
Kemna A Ima se nahaja 133 milj od Puebla, v gorovju 13,-500 čevljev nad morsko gladino. V teh gorah so izvrtali že mnogo predorov in odkrili v njih razne kovinske rude, predvsem zlato rudo. Vsled svoje višine Alma ne pozna pravega poletja, ampak večinoma zimo. Snega zapade od 6 do 12 čevljev. Dne 7. šept. je padlo na Almi 6 palcčV snega, torej v času, ko v večini slovenskih naselbin prirejajo še piknike.
Vsled nastale zime so rudarji v svoji stanovanjski hiši, kakršnim pravijo tod "bunk house", nekoliko bolj zakurili, iri okrog peči razobesili svojo mokro delovno obleko, v kakršni pridejo iz jame.
Med zgorelimi rudarji je bil tudi naš rojak Jack Princ, član društva Orel SNPJ. Postal je žrtev zanikmosti profitarjev, katerim je le za svojo varnost, delavcem, ki jim grade premoženja, pa naklonijo stanovanja v barakah, ki so vsak hip izpostavljena takim nesrečam, kakor se je 7. sept. dogodila na Almi.	f
4
Pokojni Jack Princ je bil rojen 1. 1893 na Pijavi Gorici pri Ljubljani. Njegov oče, ki je imel službo cestnega delovolje, mu je umrl, ko je bilo Jacku 8 let, mati pa še več let prej. Jack je ni nikoli poznal. Po o-četovi smrti se je za malega dečka začel težak boj za obstanek. Z 8. letom je dobil službo pastirja. Ko je odrastel, je postal hlapec in garal na kmetiji, dokler ni odšel v Ameriko. V Pueblo je prišel 1. 1910, ko mu je bilo 16 let. Prvo njegovo delo v tej deželi je bilo v tukajšnji jeklarni. Nekaj let pozneje je odpotoval iz Puebla za delom v coloradske rudnike/
Med vojno je bil pozvan v armado. Sreča mu je bila mila, da ni bil poslan na evropska bojišča. Ko hitro je slekel vojaško uniformo, je spet šel delati v rudnike. Svoj zadnji šiht je napravil v zlatem rudniku in nato — namesto počitka, dobil smrt v plamenih.
Jack Princ je bil oženjen. Pred petimi leti se je žena ločila. Imela sta dve hčerki, eni je 15 in drugi 8 let. Pogreb se je vršil v Pueblu, katerega so se tudi one udeležile.
Pokojnik se je poslovil zadnjič od Puebla 28. dec. 1934, ko je dobil delo v rudniku A-merkan na Almi. V Pueblu je bil zelo znan, zato nas je brzojavna vest o njegovi tragični smrti toliko bolj pretresla. Nato je dospel iz Alme v Pueblo njegov tovariš Sevšek, ki je dejal, da se je z Jackom pomenkoval usodnega dne zadnjič ob 10. zvečer.
Ko je prišel omenjenega večera iz majne, je videl, da je v Jackovi sobi še luč. Obiskal ga je. Jack je ležal v postelji in či-tal knjig<^. Sevšek ga je vprašal, čemu ne zaspi. "Jutri bom imel dovolj časa za spanje," mu je odgovoril, "ker imam dolgo izmeno šihta."
Viktor Sevšek se je vrnil na delo. O polnoči nekdo zakriči — "ogenj". Viktor je od šahta uzrl, kako plameni sikajo iz stanovanjske hiše. Pograbil je sekiro in tekel k hiši, kjer je začel sekati steno pri Jackovi sobi. Ampak vsako upanje na rešitev je bilo zamanj, kajti prostor so že objeli plameni. Viktor je pravil, kako grozno je bilo gledati telesa rudarjev, ki so se zvijala v ognju.
V	pondeljek 9. sept. smo se odpravili s sestro pokojnega Princa na Almo, da dobimo, ako mogoče, ostanke njegovega trupla. Ko smo dospeli v po-grebnikov zavod, je ležalo na veliki mizi pet vreč, v kakršnih dovažajo sem krompir. Na vsaki je bil listek z imenom zgorelega rudarja. V eni teh vreč je bil Jaek Princ, oziroma, kar je ostalo od njega.
Jack je bil dečko — 6 čevljev in dva palca visok, težak 228 funtov. In tu pred nama je bila vreča in na nji listek "Jack Prince".
V	stanovanjski hiši, kjer je zgorel, je bilo prostora za o-krog 100 rudarjev. Imela pa je samo en izhod. Tako je bil beg tem ljudem onemogočen.
»
Pokojnik je bil dolgo let član društva Orel. Na prireditvah je rad pa>magal. Proletarec je izgubil z njim dobrega odjemalca, kajti kupoval je brošure, koledarje in knjige. Bil je tudi član dram. društva "Zore" in organizacije veteranov, katera je izvedla pogrebne obrede kot vojaku svetovne vojne. Pogreb je bil civilen. Udeležilo se ga je članstvo "Orla" in veliko drugega občinstva. Njegovo priljubljenost je pričala obilica vencev, ki so mu jih poklonili, in pa dolga vrsta avtov v poslednjem sprevodu.
Naj mu Časten spomin »— prijatelju in bratu!
Zapušča v Silvertonu, Colo., dve hčerki, sestro v Pueblu in brata v Bisbee, Ariz. Vsem tem in njegovim drugim sorodnikom iskreno sožalje.
Frank Boltezar.
Trideset let Lige za industrialno demokracijo
Prošli mesec je minilo 30 let, ko.sta socialistična intelektualca Jack London iu Upton Sinclair ustanovila ^Intercollegiate Socialist Society". Deloval^ je največ med vseučiliščniki, in izdajala svojo revijo, ki je pridobila v mislečih dijaških krogih velik ugled in mnogo naročnikov.
Kakor vsaka stvar, tako je vsled vojnih šikan trpela tudi ta ustanova. Zaradi razkolov, in pa obsovraženosti imena "Socialist" si je 1. 1921 spremenila ime v "Ligo za industrialno demokracijo" (LID). V razvoju pod to novo označbo se je socialistični stranki precej oddaljila — to je, skušala je delati vtis, da je popolnoma samostojno gibanje. Po prema-ganju glavnih predsodkov je LID spet začela s popolnoma odprtim delovanjem v korist socialistične stranke.
Skoro v vsi povojni dobi je vodilni predstavnik LJD Norman Thomas in njen glavni direktor pa Harry W. Laidler, oba aktivna socialista.
Priprave za slavje
25 letnice JSZ
Chicago. — Zaradi prireditve v korist Proletarca prošlo nedeljo priprave za slavje 25 letnice JSZ dozdaj niso dobile mnogo pozornosti. Ko pa smo skončali prej omenjeno delo, so se vsi odseki kluba št. 1 zavzeli, da posvete svoje napore za uspeh slavja, ki se vrši v nedeljo 20. oktobra v dvorani CSPS.
Spored otvore Člani in članice Češke Delavske Telovadne Jednote z živimi slikami, ki jih bo spremljal Kochevarjev orkester z Internacionalo.
Tem slede razne glasbene točke, govorniki, dramatizacija "No More War", ki jo vprizore Red Falcons pod režiio Mary Jugg in Dorothy. Sodnik. V tem prizoru nastopi 12 naših mladih članov.
Angleški odsek kluba vprizori pod vodstvom John Raka skico "Onvvard" s petjem, v | kateri nastopi okrog 20 oseb.
V zadnji točki bodo predvajani prizori iz drame "Rdeče !rože".
To slavje pozdravi v imenu socialistične stranke njen tajnik Clarence Senior.
George Maslach bo govoril v imenu srbske sekcije. Otvoritveni govor bo imel Chas. Pogorelec, tajnik JSZ.
Govornik, ki pozdravi udeležence v imenu SNPJ, bo oznanjen v prihodnjem našem poročilu.
"Sava" zapoje tri pesmi. Nastopi tudi slovenska sopranist-ka, o kateri omenimo več prihodnjič.
Ves spored bo res nudil obilo duševnega užitka in ob enem bo Časten prispevek slavju jubileja 25 letnice naše zveze.
Tajnik kluba Justin Zaje je razposlal članom in članicam
kluba št. 1 ter tajnikom drugih klubov v Chicagu in okolici o-krog 600 vstopnic. V predpro-daji so po 35c. Ako _ie potrudimo, da jih prodamo čimveč zdaj, bo udeležba res velika. Apeliramo na vse, da store,kolikor kdo more, kajti naše delo
je stvar skupnosti, — P. O.
.__
Prireditev "Rdečih So-kolov" dne 5. okt.
Cicero, III. — V soboto 5. oktobra bodo v prostorih klu-ba brezposelnih, 2544 S. Millard Ave., imeli prireditev naši mali "Rdeči Sokoli" (Red Falcons). Kako so navdušeni, je lahko videl vsakdo predzad-njo soboto v prej imenovanih prostorih na zabavi brezposel-nih, ko so prodajali tikete ia pojasnjevali vsakemu, kakšna bo njihova prireditev. Razni predmeti, ki so jih naredili pod vodstvom Dorothy Sodlfk, bodo razstavljeni in seveda tudi naprodaj, da si na ta način do-be nekaj sredstev ter si nabavijo uniformni kroj za svoj oddelek.
Imeli bodo tudi kontest, kjer bo vsak lahko pokazal v petju, recitiranju, govorništvu ali v čem drugem Česa in koliko je zmožen** Posebno zanimivi bodo nastopi onih, ki jih bodo sami naštudirali. V tem hočejo presenetiti tudi svojo učiteljico sodružico Mary Jugg.
Da bo ta prireditev res nekaj izrednega, boste videli vsi, ki se je udeležite. Izbrane bodo tudi najboljše moči za nastope na naslednjih prireditvah, kot na primer na slavju 25 letnice JSZ, ki bo 20. oktobra, in na 10 letnici Pionirjev 2. nov.
Starši, pridite prihodnjo soboto v omenjeni lokal, da vidite, kako koristna je taka šola za otroke. Vabljeni so seveda tudi drugi, kajti prireditev je namenjena vsem.
^ Kristina Turpin.
V Prosvetni matici je leto« vec društev ko kdaj poprej.

PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA"
Stana sa celo lato $6.00, pol lota #3.00
Ustanavljaj!« nova društva. Deset članov (ic) je treba ta novo druitvo. Naslov za list i-sa tajništvo j«;
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
Nothing was ever made but that some one could not make it worse and seli it for less.
A moderniied good bousewife and careful mothers will
buy from	^
Wencel*s
Dairy Produels
Producers of Highest Quality
MILK PRODUCTS
Phone Monroe 3673
CHICAGO, ILL.
2380-82 Blue Island Avenue
Who don't make it worse — But make it sare
i BARETINCIC & SON I
|	Tal 1475
B POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.

Dr. John J.Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURL: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tal. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointments on!y Residence Tel.« Crawford 8440 If ao answcr — Call Austin 5700
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
7>/. Lincoln 4700
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.

Proletarec, October 2,
IIIHMHI IX IPKAVMkl l»HOI.i:i.\l»«V
on r vr\\« viivk ijsta i m i>.v\i:s
AMERIŠKA LEGIJA ZA "OBIČAJNI PROGRAM"
(K 30-letnici glasila slovenskega delavstva)
ga letohiji "Majpki (ila,s", ki je bil posrečen 30-letnici Proletarca, je Frank Zaitz priredil »ezwm njegovih urednikov in upravnikov od počet ka do danes,
Kljub temu, da je imel Mdjaki Glan letos večji obseg ko kdaj pili M«™*" veliko greutivei hostati — med drvfrivi tudi sledeči te z na m, ki je vreden, da se ga k slavju 30-letnice Proletarca objavi v tem letu.
Uredniki Proletarca 1905-1935
Jože Zavertnik je bil urednik Proletarca prvi dve leti. Glavni sot rudni k mu je bil Frank Petrich. Zavertnik je prt .ze uredniško delo še enkrat pozneje, toda le za kratko dobo.. Bil jc i malimi izjemami reden sotrudnik Proletarca do iulija 1911, ko je prevzel službo urednika pri Glasilu SNPJ. V uredniškem odboru Proletarca je bil do 1. 1915, ko je bil na nje jo v predlog ta odbor odpravljen. Bil je sotrudnik Ameriškega družin keg i koledarja in Proletarčevih prvomajskih številk skozi !o svoje smrti. Po konvenciji SNPJ maja 1929 je spet postal re len to-trudnik Proletarca. Njegovo zadnje "Tedensko pismo" je bi!) priobčeno v številki z dne 8. avgusta 1929. Dne 28. avgusta isto leto je umrl.
Frank Petrich je bil večkrat začasen urednik in sotrudnik Proletarca od početka pa do jeseni 1923. Ipiel je v listu pisebne rubrike. pisal agitacijske in polemične članice in imel več let tudi kolono "Korespondenca tajništva JSZ".
hran Molek je bil pni najet urednik Proletarca. Prevzel je to mesto decembra 1907, ko je bil Proletarec spremenjen iz mesečnika v tednik. Radi gospodarskih zagat je že čez nekaj mesecev naslednje leto moral upravni odbor ukiniti plačo uredniku, uredniško delo pa so si potem razdelili Jože Zavertnik, Ivan Molek in Frank Petrich. Ta razpodelba je ostala do Ista 1512. Ivan Molek je ostal redni sotrudnik Proletarca do ustanovitve Prosvete 1. 1916, sotrudnik majskih številk Proletarca in Ameriškega družinskega koledarja pa je še danes.
Leo Zakrajiek je sprejel uredništvo v poletju 1. 1912 i), opravljal to službo do pričetka 1. 1913. Pomagal ie zaeno / upravništvu in nekaj časa je bil tudi upravnik. Pustil je uri.-vsled nesporazuma z upravnim odborom, oziroma z ((Jožefoma Z*vwtnikoma (starejšim in mlajšim).
France Skof, učitelj po poklicu, je upravljal uredniško delo od junija do novembra 1913. Prišel je nedolgo pred tem iz .*>ta-rega kraja. Ta služba mu ni bila všeč, še manj pa je bil z njim zadovoljen uredniški in upravni odbor. Po kratkem bivanju v tej deželi se je vrnil v stari kraj.
Frank Sava je prevzel uredništvo 15. marca 1913. Kmalu potem, in spet naslednje leto, je šel na agitacijo, v prvem letu za Proletarca in v drugem za unijo W. F. of M. Nadomeščal g« jI nekaj mesecev prej omenjeni France ftkof, v ostalem času pa Ivan Molek in Frank Petrich.
Etfcin Kristan je bil urednik Proletarca od septembra 1914 do julija 1920.'BH- je edini slovenski poklicni urednik v Ameriki. S svojim velikim teoretičnim in drugim znanjem je dvignil visoko ne samo Proletarca, ampak je koristil jugoslovanskemu delavskemu in svobodomiselnemu časopisju v splošnem. ; frank Zaitz, sedanji urednik Proletarca, je prevzel uredniško službo julija 1920; pred tem, namreč od februarja 1919, pa do odhoda E. Kristana, je bil pomožni urednik.
Upravniki Proletarca 1905-1935
Anton Prešeren je vodil upravniške posle prvi dve leti in nekaj časa v tretjem letu Proletarca. Prejemal je naročnino, vsote za oglase in prispevke listu v podporo, korespondiral in objatljal razna upravniška naznanila v listu. Fred Petsche je prevzel brigo za razpošiljanje lista. Sodeloval je z njim Thom. Petrich.
Pomagali so v upravnih poslih John Petrich, Joe Zenko, Jože Zavertnik, Andrej Poravne, Frank Petrich in več drugih.
John Meden je bil prvi upravnik s tedensko plačo. Na-itopil je to službo decembra 1907, ko je Proletarec postal iz mesečnika tednik. 'Naslednje leto je list zagazil v dolg in treba je bilo odpraviti plače. Nato je pomagal v upravniških poslih tudi naprej do odhoda v Cleveland, kjer je podlegel tuberkulozi.
John Grdeč je prevzel upravništvo v poletju 1906, po odpravi plačanega upravnika, in vršil ta posel do poletja 1909. Pri tem delu se je spri z nekaterimi funkcionarji Proletarca, posebno z J. Zavertnikom in Fr. Petrichem. Odstopil je iz upravnega odbora nepomirjen, in iz socialističnega kluba. Med Slovenci ni bil več aktiven. Socialist po prepričanju je ostal do konca.
Jože Zavertnik st. je vodil upravniške posle nekaj časa pred J. Grilcem. Začasno je prevzel upravništvo še dvakrat pozneje,-vsakikrat le dokler niso dobili zopet koga, ki je obljubil mesto stalno prevzeti.
Jože Zavertnik ml. je izvršecal upravniške posle nekaj časa po odstopu J. Grilca in nato še dvakrat, ko je bilo treba izpolniti mesto z začasno močjo.	*
Frank Petrich je bil upravnik večkrat, vsakikrat samo začasno.	—■ --
Frank Podboy je bil upravnik 1. 1912-13. Nastopil je to mesto po govorniški turi Etbina Kristana, ki je bil v ta namen povabljen v Ameriko 1. 1912.
Front Sav» je bil upravnik od 5. oktobra 1914 do 10. i t-nuarja 1919.
Frank Zaitz je prevzel upravniško službo 2. februarja 1919 in jo imel do marca 1921. Odslej z upravništvo m ves čas i sodeluje.
Charles Pogorelec je postal upravnik marca 1921 in bil v tej službi do jeseni 1923, ko je bil izvoljen za tajnika J3Z. Upravništvo je zopet prevzel 1. septembra 1924 d ) 1. maja 1925. Nato ponovno od 1. oktobra 1927 in od tedaj izvrtajo upravniške posle neprestano.
Anton Slabe je bil upravnik cd 1. novembra 1928 do konca poletja 1924.
Anton 2agar je prevzel upravništvo 1. maja 1925 in ga vodil do 1. oktobra 1927.
John Rak je pomožni upravnik Proletarca od 1. maja 1929. Pomaga tudi v uradu Prosvetne matice in v uredništvu.
Od postanka do zdaj je imel Proletarec vsega skupaj osem urednikov in dvanajst upravnikov.. Najdlje je pri Proletarcu Frank Zaitz, namreč nad polovico Proletarč^eve dobe. Chas. Pogorelec je drugi, ki je v uradu Proletarca in JSZ 14 tet. Etbin Kristan je bil urednik 6 let, Frank šavs nekaj časa urednik in potem upravnik pet let, ostali pa so izvrševali posle urednika ali upravnika po nekaj mesecev do dve leti.
(Za splošne zgodovinske podatke o Proletarcu tflej Majski Glas 1935.)
Korvenctja Ameriško legije, ki ic jn vršila koncem fsptfinbr« v St. Lovisu, Mr*., je : nc va osvojila zahtevo za takojšnji bonu«, »prcjelj, jj ruclucijo xa ukinjanja diplom^tičnih odneirjrv • sovjet RufI<o, predloži .a ntčrt za potpešenje e merilca nisiran *a tujcrodcev in za
drcit!čnr tkcije proti 4'rdečkarsf vu" — ampak to to sklenili "odseki" v imena konvencije. Delegati, ki jih je bs*'n cel« trume pa so imeli "good time", kakor na vsa-ki konvenciji Ameriške legije. Drugega pomena zanje taka zborovanja nimajo.	*
Problem slovenske dra- nas dele» so tako malenkostni, mai;u rv	da jih lahko premaga vsak za-
matike v Detroitu veden deiave,. Tudi vzhodno
I>f-oit, Mich. — čakam, da n zapadno stran zlahka pre-ce kdo oglasi k sugestiji F. Ce- mostimo,
NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Pišite po cenik PROLETARCU
Mia za ustanovitev samostojnega Ironukegi druStva. Ideja vsekakor zasluži obširnejše razprave.
Ne vem, ali so vsi rojaki, razen Zornika, zadovoljni z idejo ustanovitve novega dramskega zbora, ali pa ne čitajo in se zato ne oglasijo.
- Fr. Česen misli, da bi ustanovitev dramskega druitva slovenski naselbini v Detroitu pomagala. ker bi odpravila razne ovire, predvsem še z ozirom na pomanjkanje diletantov v slučaju večje predstave.
Dvomim, da bi novo društvo imelo tako moč. Pomanjkanju diletantov so krivi drugi vzroki, katere se bi v precejšnji meri lahko odpravilo brez ustanav-ljaaja-novega društva. Saj imamo pol^g socialističnih klubov in Svobode ženski odsek Slov. nar. doma, odsek Slov. del. doma in pevski zbor Slavec; vsaka izmed teh treh ustanov ima nekaj dobrih diletantov in kolikor je meni znano, ni nobena socialistična. Torej ni vzroka ustanavljati še eno ,dramsko društvo, ako imamo ie dve ali tri slične skupine, kakor bi bila nova.
Tudi zgodovina klubov JSZ in "Svobode" se lahko in se bo ponovila, samo ako merodajni krogi hočejo. Osebnosti bi pri dslu v organizacijah sploh ne smele imeti mesta.
Tisti, ki imajo igrakke zmožnosti in sodelujejo s socialističnima skupinama, m lahko ponosni, da delajo v delavski organizaciji, ker so tudi sami delavci. Naloge diletantov so naporne, posebno tistih z glavnimi vlogami v igrah, ker zahtevajo veliko časa za vaje in tudi stroškov. Eno kot drugo je za delavca požrtvovalnost. Režiser pa ima še posebne težkoče. Namesto počitka po svojem vsakdanjem delu se ubija z igro, teka sem in tja po opravkih, išče, kje bo dobil to in ono, kar bo potrebno na odru. Pri vsem tem pa se mu pripeti, kakor piše s. Česen, da mu kdo izmed igralcev vrne vlogo, in ves režiserjev tru<i s tako osebo je bil zamanj.
Ko pa je enkrat igra na odru in dvorana polna občmstva, ki pazno sledi predstavi ia aplav-dira po vsakem končanem dejanju, vidiš zadovoljne obraze in poslušaš opazke, kot, izvrstno so igrali; ta je fino pogodil vlogo, zares je bilo vredno, da smo prišli. Itd. Seveda, igralci ne slišijo teh pomenkov. Ampak so jim kljub temu zadoščenje, čeprav jim stroški niso nikoli plačani.
Ne verjamem argumentu, da bi ustanovitev novega dramskega društva kluboma gmotno škodovale, škodovalo pa b4 ;plošnosti. Saj smo taico do* volj razdeljeni v številnih društvih in klubih. Cas bi že bil, da bt vsaj tfjrti, ki govorimo enak
ako želimo in hočemo.
Upam, da se k temu predmetu Še kdo oglasi.—Mary Bernik
Občni zbor Sloven-f Big Tony" na
■	lil	p po vz"°dnin
skega delavskega centra
V tej števil xt na prvi strani je oznanilo o sklicanju občnega zbora Slovenskega delavskegi centra, ki se vrši v petek 4. oktobra v dvorani SNPJ.
naselbinah
Anton Tomsich iz Oaklanda, t Calif., je nam pisal ta teden iz Detroita, da sc imenitno zabava in da mu gre vse, t-udi vreme na roko. Iz Detroita se je podal na obiske v naselbine po Ohiu
PRIREDBE KLUBOV
Je S. Z«
Dan zadružne misli v VVaukeg&nu
Naselbina Vv aukegan-North Chicago bo imela v nedeljo 13. oktobra v Slovenskem narodnem domu veliko prireditev v prid ideje zadružništva. Tp bo
se običajno vrši prvi petek v
Velik socialistični kam-!™e-iecu\-|e.vsled u'*a obfnens
.... ,	zbora odložena,
panjski banket v
Chicagu
Chicago.—-V nedeljo 13. oktobra se bo vršil v Stueben klubu, 188 W. Randolph St., velik banket v prid socialistične stranke, na katerem bodo govorili milvvauški župan D. VV. Hoan, Norman Thomas, stran- 0b enem jubilejno slavje 'slo-kin predsednik Leo Krzycki in venske kooperative, ki uspešno drugi člani strankine eksekuti- deluje že 15 let. ve, ki bodo ob tej priliki zboro- Predvajan bo obširen spored, vali v Chicagu. Poleg teh na- Eden izmed govornikov bo Fr. stopi več drugih govornikov, j Zaitz, urednik Proletarc a. Predmet govorov bo "Politično pc sporedu bo zabava. Na to zrcalo 1936". Vstopnina, ki prireditev so vabljeni tu li ro-v ključuje večerjo, je $1.25. jaki iz drugih naselbin, poseb-Prijave za udeležbo na tem j no iz Chicaga, da se seznanijo banketu sporočite v uradu Pro- 0 delu in poslovanju tukajšnje
zadruge, katera ie nam vsem v j ponos kljub nespglasjam, ki se j pojavijo tu in lam.
Redna seja odborov JSZ, ki -n druge. Njegov detroitski do-
pis bo nriobčen v prihodnji številki.
Škof
v nevarnosti ljudožrci
pred
V sledečem seznamu ao priredba klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočita.
OKTOBER.
CHICAGO. — V soboto 5. okt. v prostorih kluba brezposelnih Red Fal-con Amateur Night.
CHICAGO. — V petek večer, 11. oktobra socialistični shod v dvorani SNPJ.
CHICAGO, ILL. — Slavje 25-letni-l ce JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani ČSPS.
DETROIT. — V nedeljo 27. oktobra priredita kluba št. 114 in 115 v Slov. del. domu slavje 30-letnice Proletarca.
NEWBURGH, O. — Koncert "Delavca" v nedeljo 27. oktobra v SDD na Prince Ave.
SPRINGFIELD, ILL. — Proslavo 30 letnice Proletarca kluba št. 47
letarca. — P. O.
Za obrambo delavcev v Terre Haute
V torek 8. okt. se vrši shod v Workmen's Circle liceju, Og-den ter Kedzie Ave., na katerem bo glavni governik Powers Hapgood. Vrši se v obrambo delavstva v Terre Haute, Ind., kjer vlada governer McNutt s pomočjo milice, da zatre unij-sko gibanje in onemogoči na-daljne stavke.
AMERIŠKA LEGIJA BRANI USTAVO IN PATRIOTIZEM
(Nadaljevanje s 1. strani.) medtem, ko so bili možje in
Lastni dom je za JSZ velika pridobitev
La Salle, III. — V Proletarcu in Prosveti sem čital z zanimanjem, da ste v Chicagu kupili svoj dom. To je zelo razveseljivo in ob enem nov k >rak našega napreika. Dnm bo pokretu v Chicagu v veliko vzpodbudo, kajti v svojem se človek počuti veliko bolj domače, kakor pa v tujih prostorih.
Frank Martinjak.
Klub brezposelnih vabi na sejo
Chicago. — Seja kluba brezposelnih, št. 61 IVVA, se vrši v
Iz "D. P." v starem kraju posnemamo sledečo notico:
"Ljubljanski škof dr. Rož-man je odpotoval v Ameriko. Na ljubljanskem trgu sta dve ženici govorili o tem. Prva pravi: O, če se bo škof vrnil! Zakaj pa ne, saj ne gre sam, jo
zavrne druga. Nevarno pa je le, J,sz * nedeljo 27. oktobra v Sloven-
pravi prvav V Ameriki so ljudožrci, ki imajo jako radi sladko meso belih ljudi, pa bi la-
škem domu.
NOVEMBER. CHICAGO. — Shod v petek 1. no.
hko škofa požrli. Druga jo potolaži, češ, da škof ne pojde v take nevarne kraje. — Kdo neki natvezi lahkovernim ženskam take budalosti?"
Kapitalizem v naporih za ohranitev politične sile
fantje iz svojih služb pozvani četrtek ob 8. zvečer v klubovih
v armado in prejemali le oskrbo in dolar na dan, so delavci imeli visoke plače in industrial-ci ter trgovci pa ogromne pro-frte. Omemba teh profitov je bila menda edina pametna stvar, ki je bila izrečena na konvenciji Legije.
Proti sovjetski Rusiji je Legija zato, kej: Rusija "pomaga izpodkopavati temelje ameriški republiki" in "ker ni zmožna, da bi mogla izpolniti kar obljubi/'
Delegati se pač niso ukvarjali s takimi resolucijami toliko, da bi jim mogla nelogičnost, ki jo uganjajo, prodreti v glavo. Mar ni v Zed. državah nič koliko -propagande proti sovjetski Uniji? Veliko več, kakor pa v slednji proti Zed, državam.
Zakaj naj bo tej deželi dovoljeno, kar sovjetski Uniji od-" klanjajo?
Ampak, kot rečeno, take resolucije pripravijo "odseki", delegatom se predstavi patrio-tičen ' gDvormk, ki resoluci je predloži, in nato so sprejete "z
ogronvni modobravanjem". I)o-jezik, delali »kupaj. Vzrok*, ki movina jc za eno leto rešena.
prostorih, 2544 S. Millard Ave. Upati je, ia se je udeleži čimveč članov, ker bo zelo važna. Med drugim bomo razpravljali in sklepali glede klubovih prostorov.
Za govornika na to sejo je povabljen Joško Oven.
Po končanem dnevnem redu bo prosta zabava. Pridite vsi in privedite s sabo druge, da postanejo naši člani.
Veselica, ki smo jo priredili dne 21. septembra., je nadvse dobro izpadla. Priznanje za uspeh gre udeležencem in posebno še onim, ki so prispevali v ta namen bodisi jestvine, pijačo in druge potrebščine.
Uspeh te veselice je pokazal, da naš klub postaia med našimi rojaki na zapadni strani in v splošnem zelo važen faktor. Izkazalo se je, da združuje mnogo rojakov, ki bi drugače nikamor ne pripadali. Posebno mnogo si je klub pridobil, ko je prošlo poletje otvoril svoj lokal. Omogočilo ga Triu je stav-binsko in posojilno društvo "Priklad", kateremu je klub brezposelnih hvaležen za uslugo. —► Odbor.
vembra v dvorani SNPJ. Sklicuje ga angleški odsek kluba št. 1 JSZ.
VVAUKEGAN, ILL. Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 10. novembra v Slov. narodnem domu.
M1LWAUKEE, WIS. — V nedeljo 17. nov. prireditev zbora "Naprej* ▼ S. S. Turn dvorani. Dramski odsek kluba št. 1 vprizori dramo "Rdeča
roze".
CHICAGO, ILL.—Koncert "Save" v nedeljo 24. novembra v dvorani
(Nadaljevanje s 1. strani.) !	„ .
.. . \ .	BRIDGEPORT, O. — Proslava 10-
stopniki delavcev storili v za-|ietnice klub. št. 11 jsz, 30-iet«ice
konodajah, če bi volilci znali pametno glasovati.
Organiziranje delavcev v unijah je nujno potrebno. Prav toliko je potrebno, da se organizirajo tudi za svojo politično okcijo. Kajti kjerkoli so unij-ski delavci izvolili, ali pomagali izvoliti reakcionarne politike, so v stavkah tepeni, čeprav so unijsko dobro organizirani. Nauk: Delavci bodo v industri-alnih konfliktih res močni le, ako se organizirajo ne samo in-
Proletarca in 25-letnice JSZ v soboto 30. novembra v društveni dvorani na Boydsvillu.
DECEMBER.
MILWAUKEE, WIS. — Proslava kluba št. 37 k jubileju Proletarca in Zveze v nedeljo IS. decembra.
CHICAGO, ILL. — Silvestrova zabava kluba št. 1 JSZ v torek 31. dec. v dvorani SNPJ.
SPRINGFIELD, ILL. — Silvestrova zabava kluba št. 47 JSZ v torek 31. decembra v Slovenskem domu.
MAREC 1936
CHICAGO, ILL.—Prireditev v ko
dustrialno, ampak tudi politi- ri»l Proletarca v nedeljo S. marca v
čno.
Priredbe društev
dvorani SNPJ.
APRIL 1936
CHICAGO.—Koncert "Save" v del jo 19. aprila v dvorani SNPJ.
CLEVELAND. O. "Mir", št. 142 SNPJ. Srebrni jubilej v nedeljo 3. novembra v Slovenskem domu na Holmes ave.
Proletarcu storite t točnim obnavljanjem, naročnine veliko uslngo.

\ Yugosli»< v* ^ 1' P to th«» Iritfn* -* r t1 e \V(»;koi's OITKMAL OKUAN OK ^ ugoslav Federation S. 1*.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGAN1ZATION COOPERATIVE
COMMONVVEALTH
NO. 1464.
Publisked Weekly al 3639 W. 26th St.
CHICAGO, ILL., October 2, 1935.
VOL. XXX.
WE NEED SOCIALIZED EC0N0MY
—i^——————————
We are happy to noteAhat theicomea from the unity of great rojjbejX-gyfltpm, rim--*ee ttoth-
Socialists of Milvs uukeivin ad-1 martrt<H»-of-people: That Is why HIHon to agitating for !ower we Socialists constantly em-meat coasts, have launched a phasize the need for political campaign for the socialization action which will unite ali of the packing industry. That's; vvorkers behind the program to the thing vvhich should belsocialize industry. done; anybody vvith a grain of
intelligence ought to agree that meat should be produced to feed people and not to make
Hugh S. Johnson'« hint last vveek, that opposition to star-vation VVPA vvage rates may
profits for a small group of	be met by reducing the number
ovvn ers vvho already have more	of hours to a point vvhere the
vvealth than they can use.	hour rate vvill eorresn vvith
We vvou 1 d not be Socialists	prevailing vvages. does not in
if vve stopped vvith the demand the least de*ree a,ter thi> com" for lovver costs. As a matter of P«^ion of the administration s fact, the money priče of an ar- Policies. The WPA is stili a la. ticle means nothing at ali. De-|bortamP Project. Its pur po se
pendlng upon wage scales. at stiil	tO kf«p the un-
vvanted millions out of the
one time meat may be cheap at a dollar a pound —as it vvould have been during the peak of currency inflation in Germany —or too expensive at 25 cents per pound—as it novv is for the VVPA family vvith somevvhere betvveen $19 and $94 per month to spend.
Moreover, vvorkers fool themselves vvhen they consider priče alone and forget that the phi-losophy and rule of the present class system sets the value of labor at preciselv the leve) vvhich is needed to keep a la-borer in condition to vvork and reproduce. Under that rule, and vvith economic povver in the hands of an ovvning class vvho operate industry only for profit, if it vvere possible for vvorkers to keep their families on a dime a year the basic la-
vvay, not to make it possible for them to enjoy the high living standards vvhich vVould be pos-ible under the system of production for use.
mg vvorse than the surrender of the right of ovvners to ex-ploit vvorkers. So he sets out to (juiet them at the smallest possible cost to the mast ers.
Vet the very life ot civiliza-tion itself retjuires such a surrender. Machines, vvnich make the constant labor of many men unnecessary, produce such great surpluses that international trade has been destroy-ed and that further expansion on a scale vvhich vvould absorb those surpluses vvjuld be folly. Private capitalist simply MUST DISCHAiRGE VVORKERS—if they hope to do business under a com peti t i ve private - profit system.
Hovv long din into th the plain onl.v b.v adopting the principa]
MASS MEETING OCTOBER 11
C'.'c«f«, lil. VVith the national ex-
<cutlve cjnvuittee of the Socialist Party mejttirf in Chicagu over the vveek-endof October 11, brarK*bea in the various dUtrici« have ararnged mass-moetings at vvhich nicmi^m of the national exicutive (^»mmittee vvill speak.
For the I*awndale distriet, branch No. 1 JSF an 1 the Bohemian comrade« have arranged ruch a meeting for Friday, October 11, at the SNPJ Hali. Comrade Jame* Oneal, ed tar of The N^vv Leader and I.eo Krzycki. chairmrfn >f thc Socialist Party svili >e the principa! ppeaker*. We urire our friends and *ympathizers to it-tend. The admittaion i« free.
SocialistsAndALaborParty
By Norman Thomas
a
99
OUGHT TO BE, IS RIGHT!__
A people that struck the shtoklea
That ai/compli&lu d political aero-»at, President Rooaevtlt, has given uh h new illustration of political ti^ht-roje vvalking in hi* recent let-ter to Koy lloward promising i breathing apace to busin«*.'«.
Pclitically that'« a sign that the President thinks that he has mo c..m-pletely tied th<* farmers anl *oikers to his chariot that he -an afford now to offer a 1 ttle romething more to uisiness iniertsi*. Pra-;ttemlly it means that the country is left in mor * uncertainty than ever of what the Pre>ident's program really is or wh< ther he ha« a program. He cann t ?urely regard the present onfuaion as a program.
\Vliut the New Dea! has done for the i tude tovvards this movement ii wholly 1 farmers has by no means helped them [>as*ive and critfcal. We ought to b« ali equally. Land ovvning farmers j actively educating in unions and | have shared out of aH proportion to'farm organization* for such a party what has happened to tenant farmers I to be laid down along the right line« or agricultural woi kers, and there i* with the right aort of program. I st il plent.v of diseontent among the VVe cannot be stampeded into join-land ovvning farmers, especially if ; ing anything that calls itself a far-they are in the dairy business. Lota of farmers vvill lose by this crazy
potato bili and comparatively few vvi.l win. Thc Southern Tenant Far-mer'a Union js about to foegin a cot-ton picking strike in parts of Arkan-sas. Texas and Oklahoma.
If Roosevelt runs true to form h? vvill not lift his voice or his hand to
mer-labor party. This'year as laft>or parties emerge in municipalities we muat have teats to app!y to them. Of course we can have nothing to do w tU these so-called labor tickets not backed by a real labor party vvhich usually mean that some labor politicians endorse ambitious R< publican or Detnoc-rat and call the resultant goulash a laibor ticket.
On the other hand, where there is
>«top the unscrupulous violence with As a matter of fact Mi*. RooseveJt j whidi b g land ovvners will fight that may /ind him^elf mistak«»n in count- Istrika as they have fought wry 'a r—1 labor party roovement with ga ng on the swv loyalty of the far-' fort of the ex.ploit«d agricultural
mera and workers. A re-ent A. F. of
lir must vve Socialists fl J^T	,	°U|fh °1 L- "tatement call, attention po,ntedly
IK m Um we bocialists b^.ntelhg.nt and bravt enough to to th, fact that the ,mm,)V .m,nt ^
eearsof the masses Mn^th, shsck ,s frem th? wheeN	^mlilions ha, nol tJn
economic truth that of md«try-profit.	shai.tM, b> tht> work<,„ an:1 that th
Amirian Guarlian. are i«till 11 million unenip!oyed.
of production for use can the
Such a compromise as John-	great mass of people be assur-
son has suggested vvould be a	ed of high living standards! definite admission of vvhat VVorkers should unite vvith
should already be apparent to	the Socialists to abolish the
ever>'body. an admission of	profit motive f >r »production.	i" p te of
failure.	-	In "that vvay they can end ali Koguery ha.v .o-
If the šmiling president ever	torms of povert>\ And as an
DETROIT ELECTIONS TUES. OCT. 8
Drtroit, Mick. The vvorkers of De-Coughlin's lema-the first time in th x citv nominitcHTjTJttint ti-k't of ■BHH	.	their cand jatea for city council.
had any h o pes of placing the immediate task they must or- jhey rtprej?ent the twa main Labor
old capitalist order back on its ganize their forces against the political groupa, and the Detroit Fe-feet he has now abandoned his mere subsistence and less derat.jn »f I^bor. optimism. He knovvs that the vvhich vvill be theirs under the unemployed ye have vvith ye VVPA. Not merely less hours of alwaya—under the production vvork. but a full life must be for sale and profit arrange- their demand. The $19 to $94 ment. And, come vvhat may, monthly vvage insult must be he, like every other advocate discontinued regardless of the and beneficiarv of the labor- time of service. — R. L. A.
bor vvage vvould be exactly 10 46Wlipn Wp WpfP \PrV Ollllf?^
cents, and vvorkers vvould be i W 111 11 nt niH ?tl; 1 "
tio better off because the priče tags had been changed.
What is necessary — and vvorkers can hovvl until they understand and act upon this truth— is that the packing in-dustry and ali other indU8tries | *ay be made the property of ali the people. Goods of ali kinds must be produced only for use and'not at ali for profit of pa-rasitic ovvners. VVhen that is done — and only t.hen — the mass of people can consume vvhat they can produce.
Hovvever, to make the change from production for profit to production for use, povver is needed; the povver vvhich
The Red Falcons of Branch No. 1 JSF vvill be able to look back upon i Saturday, October 5, a.« one of their memorable day»—as one of their early projeets in learning to build up tbe Socialist youth group and truly with A. A. Milne, "That vvas
To make the general atnio-phere and the eveninvr of dancing more en-jo.vajble, the Falcons will c>mpletely redecorate the Iiea<iquarters. Be on hand and shovv your appre lati >n of their efforts.
For the Socialist Party < >mrad? OTcn. >, an "old timer" in the narty ha- hc *n neminated. H? is al« » an aetive raen bcr of the Mttal Polifhera Union and vve I knovvn for his vvork among t h** union*.
Maurice Su^ar, a xympathizer of Ccmrmi*M*t ir.ovement is also a rindidate. His record of fighrting for the interest of the vvorkers speak* for itself. In the last ilectlcn he ran for city attornev and poll»»d 6.1,000 v.ites vvbich p rove«« thnt he i' ponu'ar among the u o'kers of aH fiction».
VVilliam McKce. th • third candi-date on thi<* joint tick »t o oni« s 'rom the Detroit Fe<leratton of l.ihor. Mc-Kee has i>een aetive in unions from his early youth. In 1933 he led the str ke in th« Br «; and Hud-on Motor plants. At the present he is president and organizer of the International Union of United Automobile VVorkers.
urge d to east his support for these candidatea. A united labor front has often been urged. Novv we have it. Lefs air.tate for our candidates. Get your friends and sympathizers to 1'Tport them at the coming eleetion. The headquarters of The United Labor Conference for Political Action
vvorkers to or^anize vvhether it is in Ohio or Caltfornia.
nuine la^Tor support, of which we may be a component part vvith in-flueace in shaping a proper platform,
The Presidenfs nevv svving to the	, we should get in. In towns vvhere 8o-
right may st mulate the movement	cialiata are atrong^enough to condu.'t
for a farmer-labor party, especially	a vigorous canmpaign of their o-wn it
since the death of Huey Long re-	ia not likely that auch a labor party
moves the one man vvho best could	movement will exiat. In every caae of
have diverted intereat from that kind	course the State Committee must
of movement or poasi!bly turned it in	paa^ on what the local proposes, and
part into his ovvn Fasciat channels.	the »State Committee should not be
Lahor action in Oregon, Connecti-	ru/biber stamp« but should act in the
cut, and novv posshbly in New Jeraey	light of Socialist policy and with a
and Wii«consin is distinctly favorable	1tnorwle<lge of existing conditions.
to labor party o>ganization. So is	When I see how much the cause of
action in a number of municipalities.
VVe Socialists are conrmitted to a bona fide farmer-labor party. VVe may find that vve vvill not get a bona fide farmer-labor party or that we vvill be excluded from it if our atti-
Socialism has been strenghtened and hovv easy jt has been to connect up the leaders of a local labor party di-rectly vvith the Socialist Party, as in Berlin, Nevv Hampshire, I am en-thusiastic about what may be done:
when 'We vvere very young'."	Socia, gtudy CIu)b wiU ^,ect
On that day they will present to yOUr dance orchestra and be on hand you their various handivvork projeets to provide the refreshments. Inciden-	three af these candidatea de-
produced during the last six months taliy( any profits realize«l from this ser7" 8UPPorl of the vvorkers aml
program vvill be used for the pur-chase of Falcon uniforms. Be present at the Unemployed Headquarters, Sa-turday, Octol>er 5 to give these youngsters a delightful send-off to that great task 1hat avvaits them in the coming social order.
under the able supervision of Comrade Dorotkjr Sodnik. We are quite sure friends vvill be surprised at the quantity and variety of this vvork. Various articles will also be on sale.
Children and. yes, even adults are invited to present acts for an »m«-»eur' contett. Add to the hilarity of the evening, an«l at the same t:m? conipeto for a prize. VVe promise you a capable master of certmonies.
Mary Jugg, Chicago.
a pla.e in the city_council. The present coun?il members have proved time and again that they are nothing but lack.ves and serve the interests of Ko nI, General Motors, Chrysler Motor Companies and other big business.
The pri ni a ry elections vvill be held Tuesday, October H. Bver.v voter is
CHICAGO, ILL. Fridajr night, October 4, mrmbert of the Slo-vene Labor Center will hold a meeting at the lovver SNPJ Hali. Ali branch members are invited to attend. Ali individual »kare hold-er» should also be present. Branch« es and Lodges that own shares are urged tc have representatives at this meeting. Letters to this effect vvere mailed to ali share holders.
The meeting will be verjr important. By-laws for the Slovene Labor Center wiH have to be draf* ted and a Board of Directors elected. The secretary vvill submit a financial report on the Build-inc Fund, tke names of ali share hold ers and explain the purchase made. Besides the secretary's, a number of other reports vvill be made, includirg one in the English language.
Frank Česen. ' nm	11II Ml tli 11	Minimum*""	
Slovene Labor Center 1 Meeting Oct. 4 j IIIH	a iiiiiiin.........	||||||llllli'ininw ■A RC H LIGHT	P Donald "H i Lotrich j lih..........illll
VVe had an or ->ortunity to hear j Our indoor season has already be-, many opinions on the purchase of our gun. Though a drenehing drizzle kept
DON T BE FOOLED BY CAPITALIST LIARS
Getting a Swell Examp	>le
p	
If you, suffering vietim of the capitalist system, are uncertain vvhether Socialism vvill improve your condition, that it is being fought so viol-ently by the big lords of industry and finance should convince you.
"Socialism vvould divide up vvealth." j This is the most audacious lie of ali. VVhat gall the grec<ly grabbers have! AH vvealth is created by labor, and these idle and vvorthle*« exploit- ' ers, vvho. because they have approp-
a-
-	|---T ----- t	».TV	J II« »V U i I '
It is no longer diftputed that the riatcd so much of the vvealth that VVorlds War was for profits and bor has produced that they n(yw ovvn men vvho vvill cause Wholesale murder ali of the natural resources and im-for profit vvill not hesitate to lie to plements by vvhich they ar? converted prevent the class from whose e»ploi- into thing for use, refuse to permit tation their millions are derived'the vvorkers to live unleaa they give from joining in a mass movement to to the master most of vvhat they pro-thrcw off their chains,	iduce. Talk of drviding up! Socialism
In almost every instance the ca-'will stop that unjust dividing up and
pitaliflts themselves arp guilty of the thimgs of vvhich they are falsely ac cusing the Socialista. They say— "Socialism vvill destroy the hotne.'
give to each vvorker the full value of his product. VVe vvill have the resources and machincs of production collect'vely owned and operated for
Thousands of hetmes are brolken up, i use. VVe care little for vvealth of past
production; vve vvould be content vvith preventing the dividing of ou.r product vvith non-producing parasites tomorrovv.—Warm Stuff.
families are separated and marriage and home establiahing is made impos-siible by the tnsecurity of the toiling masses. Socialism vvill not only pre-serve homes, but give better homes and »ecurity for ali.
"Socialism vvould destroy religion."
The dog-eat-dog system makes it impossible to apply the moral teach-ings of religion in daily life. It puts a premium on hypo,*risy and coeree* the clergy to lie and refrain from promulging truth. Socialism teaehes the common brotherhood <»f ali man-kind. It vvill make it poss ble and de-sirable to live £p to th? golden rule. for Socialism is religion in practical application. It has nothing lo do vvith religious belief except to aasure freedom of coivcience to ali. You may be a Cathollc, Protestant, Jevv, Moham-medan, Buddhist or atheist and be a good Socialist; but if you are not a Socialist, y<mr religion, of any brand, is but a hollortv mockery. If you pray "Thy kingdo<m ronie," and vote for ♦»<! t>y (iovernor McNutt to.break th^» continuance of the system that makes I labor movement of Kugene Drb/ of *»arth a hell, your pra.vers are g 'home town.
steneh in the nostriU of jrour (iod The meeting is being arranged by and your pasiport to heavcn is null the lalnir and Socialist Dcfense com-an<l void.	mittee. The admission is free.
Povvers Hapgood at Labor Lyceum r. October 8
On Tue.sday, Octo>ber H Povvers Hapgood, memiber of the National Committee of the Socialist Party vvill addreji.H a masJ meeting at the i«afbor Lyceum on Krizie and Ogden A ves., Chicago.
foniradp Hapgood vvas recently ar-rested in Terre Haute, Indiana for dtfending the interests of the vvoifc-ers against the military rule institut-
own headquarters at la?t Friday n;ghta* meeting of Branch No. 1 JSF. Practically ali agreed that it vvas a arot>d move and a good buy at that. Various angles of ovvning a home vvere ir.jected into the numer-ous thoughus and only the question of monthly payments to the Yugoslav j.the general strike as a Building and Loan Ass'n in any way *top vvar. He expLained ham«pered our zeal for the premises. Our "Building Fund" has a sufficient amount of money in the Building and Loan A*s'n to pay cash for the premises but because of its condition ia I not in position to permit us to vvith-dravv said funds. Consequently vve must borrovv and pay interest and monthly installments. If it wasn't for this we'd get along just fine in our nevv headquarters.
There is just one more important thing to stress. VVe have at least started something and a start means a lot. VVe vvill have to call for more support and devotion to our Branch and its quarters from our members. The depression has had its affects on ali of us. It segregated us and di-minished our vvorthiness considerably. But vve must regain our composure and become more useful for our or-ganisation. VVith good management and the proper support vve should
I come thru excellently on this deal. * '
Proletarec'« annual picnic under i fponsorshLp of Branch No. 1 JSF vvas attended by many friends. Cold weath«r kept the attendance dovvn considerably even tho the suns rays vvere vvarm. The young comrades of our Social Study Club showed up well vvith their novelty "Tombula" game. Having solicited a fine lot of merchandize prizes with vvhich they avvarded vvinners of this game they netted a fine return for the cause of Proletarec. "Sava" sang an<h short announcements and talks vvere made. For next year the suggestion is in order to stage this picnic at least three wee»ks earlier.
J0HNST0WN DOINGS
Johnstown, Pa. A successful picnic vvas held on Sunday, September 15, by branch No. 5 JSF. The weather vvas ideal and a niče crovvd attended our affair. Professor Geo. VV. Hart-man rpoke and made a fine impres-•«ion on the audience. Previous to th at he spoke at the political rally ■ ponsored >by the American Federation Citizens Clu-b. The Slovene Mox-ham Band entertained the dan.ers. Kveryone seemed to have a good time. We thank ali that attended the picn c and helped make it a success.
the attendance dovvn a fairly good number of our comrades came to hear Ernest Erber of the YFSL (national chairman) elucidate on the Socialist position on war, last Thurs-day night. Comrade Er<ber brought out several important facts such as,
a vveapon to that a pro-longed general strike could do more harm than good because the vvorkers themselves vvould 'be caught vvithout food, etc. He alsc stressed the čase of the French calling ali vvorkers to the colors and then ordering them to perform their military service at their factory posta, or being court marshaled, thus breaking up a general strike. The Literary Digest reported the vast expenditures of the U. S. in the VVorld VVar. They were more than the combined costs of ali the churches in the U. S. plus ali thc money spent on education for five years, plus the costs of 5 years of social and medical care anl service, plus the costs of ali the harJ road« in the country, plus the amount paid out in fire insurance during the past 30 years. And that's a big figure. In addition, vvhat about ».he thirly five million men vvho vvere killed, vvound-
ed, lost or maimed?
#
The Voung People's Socialist Lea-gue has published a fine leaflet on the meaning of vvar to you. Wc should help circulate as many of them as possible. They are very ap-
propriate for the times.
*
We're booked to hear tvvo protni-nent apeakers at the SNPJ Hali on Friday, Oct. 11. James Oneal. editor of New York's Nevv I^eader and Joseph M. Jacobs, a labor attorney vvho has been in on the martial lavv cases of Terre Haute, Ind., vvill present tories of rnilitary dietatorship in Vigo County, Ind. It's free, so be there.
Unfit To Print
Once in a English class the teacher assigned a composition to be vvritten and it had to contain 250 vvords. Tht next morning one little boy was asked to read his. This is vvhat he had vvritten: "My um*le was driving his new car one day and he had a puneture. The other 236 words are not fit for pisblication."
YPSL TO MEET IN CHICAGO
... ..........' day se«sion on OctoWi 4 and J
af,Mood Citv	No. | rallies for Fridav. October 4.
1 SNPJ are busy vvith preparations al read y In-en arranged by the
The national executive committ?« of the Young Peoples Socialist Lea-I gue will meet in Chicago for a two day session on OctoWi 4 and 5. Two
have
.... young
for their Hallowe'en Dance, Satur-1 comrades as part of the International >day Ortober 1» at the Slovene Hali Youth VVeek program. One meeting in Moxham. VVe have en gage d Martin vvill ,be held at th.- Abraham Lin-oln
I S!n°' *	|x>P«l»r orchestra. Center. 700 Oakvvood Blvd., and the
wh:oh can ,be heard on the VVHJB ra- ,econd meeting in th.. Workmen'»
dio stat.on every Monday. Everything Circle Hali, .'lrt05 W. lavvrence Ave. is being done to aaaure you a good On Saturdav night. October ft, a r--t me. K e ser ve this date and utt««.i I
; our Hallowc'en frolic.
John Langerkolc, Jr.
attend |eeption and jollification vvill be held ,at the Workmen's Circle Lyceum on
IKedzie and Ogden Avea.