PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb* postale I gruppo Gena 90 lir Leto XXVIII. Št. 285 (8378) TRST, sobota, 2. decembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerimim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. CENTRIZEM TARČA KONCENTRIČNIH NAPADOV Moro: Treba je spremeniti sedanjo politično usmeritev Natta: Andreottijeva vlada je protiljudska in protidemokratična Seja vlade RIM, 1. — Italijansko politično življenje je po nedeljskih uprav-n,l' volitvah postalo zelo razgibano. Vse stranke so na delu, da ocenijo volilne rezultate in iz njih potegnejo zaključke ter navodila J? bodoče delo. Istočasno pa se zaostrujejo polemike proti Andreot-•isvi vladi in centristični politiki, ki je na volitvah doživela hud Poraz. I(v^avna beseda v bodočem po- ------------------------ Jbčnem razvoju pripada seveda ^iki relativne večine, ki pa jo J^tresajo ostra notranja nasprot-fp,a- Danes se je zvedelo, da se 7® 20. decembra sestalo vodstvo jr; ki bo med drugim moralo ~hcati zasedanje vsedržavnega sve-r L?° k* moralo biti sredi januarja, r~Q'at Pa naj bi tudi določili da-strankinega kongresa. . 5*amezne struje KD pa medtem 7®pikujejo svoja stališča. Na žaganju morotejske struje, ki se je “"Celo včeraj v Rimu, je danes “astopii sam Moro z zelo ostrim na-Padom proti sedanji centristični usmeritvi svoje stranke. Dejal je, kil preokret na desno «pre-u~PUen in presunljiv* ter da so le spremenili ravnovesje v cen- trističnem smislu s hudo nevamostr jo radikaliziranja položaja, namesto da bi popravili pomanjkljivosti v okviru levosredinske koalicije. Italijanska politika je tako po Moro-vem mnenju postala manj demokratična in ljudska. Moro je opozoril, da tako imenovana nacionalna desnica skuša postaviti svojo hipoteko nad politično usmeritvijo, po drugi strani pa se je z izključitvijo socialistov iz vlade ustvarila velika levičarska opozicija. V takih pogojih je predstavništvo države, po Morovem mnenju, neuravnovešeno in neprimerno. Sistemu krajevnih avtonomij grozi propad, če ne bo prišlo do preokreta, bo desničarska hipoteka vedno močnejša. Moro je tudi polemiziral s V RIMSKI KLINIKI «GEMELLI» UMRL ANTONIO SEGNI Od leta 1962 do leta 1964 je bil italijanski predsednik - Bil je star 81 let RIM, l. _ Danes opoldne je umrl g2*j. italijanski predsednik Antonio ki so ga pred dnevi sprejeli v msko kliniko »Gemelli*. ker se je “JCgovo zdravstveno stanje zelo po-jjbsalo. Segni je umrl zaradi srčne Antonio Segni se je rodil leta 1891 Premožni posestniški družini v Sas-j?9u- Študiral je' pravo in diplomiral 18 1913 na univerzi v svojem rojst- Jetn mestu. * civilni Pi 1925, lil Po vojni je dobil stolico postopek pri univerzi v £«li. kjer je poučeval do leta Leta 1933 se je ponovno prese-. ^ Sassari, kjer je poučeval tr-1946 • pravo in bil po vojni, leta izvoljen za rektorja. Je prišel v Italiji na oblast fa-liHA? se j® umaknil iz aktivnega po-Pied 88 živUenJa- L«!3 1942 ie bil Ustanovitelji Krščanske demokra-fcjj\®il je izvoljen po vojni v usta-JJ^Jno skupščino, v vlado pa je pr-L*topil leta 1944 kot podtajnik za »T. istvo. Julija 1946 je postal mi- Jfeter' v istem ministrstvu. Kasneje jg- kil še minister za šolstvo, leta Oj, Pa mu je predsednik Gronchi po vki Scelbove vlade poveril nalogi Paj sestavi novo vlado. Po volit-1958 je bil v Fanfanijevi ^ m Podpredsednik ministrskega sve-^ minister za obrambo. Po ostav-. Fanfanijeve vlade so mu ponovno i,, er*li sestavo nove vlade, ki je tra-? od februarja 1959 do marca 1960. .maja 1962 je bil izvoljen za pred-Jy?*ka republike. Dve leti kasneje, 7. jRusta 1964 ga je zadela možganska Štiri ^ ki ga skoraj stala življenje. mesece kasneje je Segni podal PuhVu 113 funkcijo predsednika re-**e. ker mu njegovo zdravstveno k« J.e n’ več dovoljevalo izvrševati ga 1 je hotel. takrat se je Segni dokončno u-V0Kn|> ‘z političnega življenja. Njego-d^uravstveno stanje se je v torek dj^i 0 Poslabšalo, tako da so zdravja .odredili sprejem v bolnišnico, kjer danes doletela smrt. Antonio Segni, slikan leta 1962, ko je bil Izvoljen za predsednika republike Pjegovi smrti so izrazili njegovi ttalii *°Salje vsi politični predstavniki banskih strank. Spodletel atentat Pa konzulat SFRJ v Sao Paulu jjh V J'. k* so ga neznanci piniiannui 60JJkajšnji jugoslovanski konzulat. L/Ofi Kilo clrrifa Člrntli 7.H ■ PAULO 1. — Brazilska po-nevtralizirala peklenski so ga neznanci podtaknili °a je bila skrita v škatli odkril pa jo je potnik. K___________[__________________■ Ce' sumiti, da s škatlo, ki je ko a v predsobi, nekaj ni v redu, , °pazil, da se iz uje kadi. o ottla je obvestil jugoslovan-lioijkonzularne predstavnike in po-ližira'| 9® peklenski stroj nevtra- mjj^mpevajo, da so bombo podtak-dstaški begunci ob priložnosti republike. V zadnjih dneh je W jugoslovanski konzulat v Vn, i aulo dobil po telefonu celo 10 groženj. 1. _ Sovjetski obrambni l^c^r maršal Andrej Grečko je bi5jcJu^il svoj petdnevni uradni o-y Franciji, Ob zaključku obi-Lucija in Sovjetska zveza ^0, .' skupen komunike, v kate-Vofj je rečeno, da so med pogo-Poudarili važnost mednarodne lMrw^Ve in razvoja prijateljskih i**Zo°V med Francijo in Sovjetsko ki temelji na načelih sode predlogi, ki so izšli iz demokrščan-skih vrst, o ponovnih predčasnih volitvah, kar bi po njegpvem bilo izredno nevarno. Moro je dejal, da je pobuda KD postala jalova ter da ne kaže sposobnosti, da bi odgovorno reševala vprašanja družbe, ki se nenehno premika. Treba je tudi dati odgovor socialistični stranki, ki je izrazila pripravljenost za obnovitev sodelovanja. Treba je vzpostaviti resen dialog, ki naj določi avtonomijo večine v demokratični igri, ter skupaj izdelati učinkovite programe za rešitev družbene in gospodarske krize, tako da bo Italija lahko spet prevzela častno in nikakor ne obrobno mesto v evropskem kontekstu. Danes se je sestalo tudi tajništvo PSDI ob navzočnosti senatorja Sa-ragata, ki je izreklo zahvalo volivcem. Tajništvo je sklenilo sklicati vodstvo stranke v torek 12. decembra, Pod predsedstvom ministra Ma-lagodija pa je osrednje vodstvo PLI poslušalo danes poročilo tajnika Bignardija o rezultatih volitev 26. novembra. Bignardi je dejal, da so liberalci zabeležili volilni uspeh glede na dejstvo, da se niso predstavili v nekaterih občinah, posebno pa je poudaril, da trenutno ni nobene alternative sedanji centristični vladi. Odločen napad proti Andreottijevi vladi pa je danes sprožil v intervjuju reviji »Giomi — Vie nuove* predsednik poslanske skupine KPI Natta. Dogodki zadnjih šestih mesecev, pravi Natta, so jasno pokazali protiljudsko bistvo in protidemokratično metodo Andreottijeve vlade. Vlada je doživela neuspeh tudi na tistih področjih, ki naj bi karakterizirali njeno delovanje, kot na primer učinkovitost javne uprave ter sanacija gospodarstva, medtem ko se sploh ni lotila velikih in perečih vprašanj italijanske krize. Zadnje upravne volitve so zadale hud udarec sredinsko _ desničarski liniji, medtem ko je postala bolj očitna potreba po spremembi politične usmeritve. Natta poudarja, da je prišel čas, ko morajo sile in skupine v sami večini, ki so že pokazale rezerve in kritike zaradi usmeritve in delovanja vlade, sprejeti nase svoj del odgovornosti ter se zavzemati, da bi prekinili sedanji sredinsko - desničarski politični kurz ter spremeniti smer. Ta potreba velja predvsem za parlamentarni boj proti nekaterim vladnim ukrepom, kot sta predlog o zemljiških najemninah in policijskem priporu, ki nikakor ne smeta postati zakon. Natta je še posebno kritiziral zakonodajno delovanje vlade, ki si z dekreti in pooblastili dejansko lasti pristojnosti parlamenta. Tak način vladnega delovanja se mora nehati, saj gre za pravo izsiljevanje parlamenta. Potreben je torej pritisk strank, pa tudi dežel in sindikatov, da bi prišlo do konfrontacije o odločilnih vprašanjih nacionalnega življenja. Treba je postaviti na dnevni red parlamenta vprašanja, ki so na dnevnem redu v državi, od zaposlovanja do Juga, od državne industrije do stanovanjske politike in univerz, od krize pravosodja do boja proti prevratniškim in —•-----------— Senat odobril zakon o začasni svobodi RIM, 1. — Pod Andreottijevim predsedstvom se je danes sestala vlada, ki je preučila vprašanje cene bencina, potem ko parlament ni odobril vladnega dekreta o davčnih olajšavah za nekatere petrolejske izdelke. Vlada je sklenila obnoviti svoj zakonski dekret ter tako podaljšati davčne olajšave do 31. decembra letos. Senat je danes odobril zakonski osnutek o spremembah nekaterih določil zakonika o kazenskem postopku. Glavna novost, ki jo zakon vnaša v kazenski poštopnik je. da bo sodnik odslej lahko naklonil začasno svobodo tudi v primeru zločinov, za katere je predviden obvezni zaporni nalog. Kot je znano, je vlada izdelala zakonski predlog pod pritiskom javnega mnenja, ki zahteva osvoboditev Val-prede in drugih soobtožencev za atentate 12. decembra 1969. Za spremembo zakonika so glasovale vse stranke razen neofašistov. Predstavniki levice so glasovali za zakon, čeprav so poudarili, da je ukrep nezadosten, ker bi bilo treba sploh odpraviti obvezni zaporni nalog. Poslanska zbornica je preučila danes pogodbo priključitve Velike Britanije, Irske in Danske Evropski gospodarski skupnosti, konvencijo za u-stanovitev evropske univerze v Firencah in pogedbo o prijateljstvu in sodelovanju med Italijo in San Marinom. BUDIMPEŠTA, 1. — Generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je zaključil svoj petdnevni uradni o-bisk v Madžarski ter se vrnil v Moskvo. Tudi v Trstu ustanovljena sindikalna federacija Z včerajšnjega ustanovnega zbora «Federacije NCCdL-CGIL, USP-CISL in CCdL- UIL» v Devinu. Z leve proti desni pokrajinski tajniki CGIL Saranz, UIL Fabricci in CISL Marinello. članek objavljamo na tržaški strani ........................................................l„„M„„in„minH„„H„„,l„,llumillllll„ilMl„,i„,l„l,i„„„l„ll„ii,ii„mi,Mi,ni„miiiiii„,l.. UMIK HANOJSKIH ČET NAJVEČJA OVIRA PRI PODPISU SPORAZUMA Zaskrbljenost pred skorajšnjim sestankom med dr. H. Kissingerjem in Le Dne Thojem Thieujev odposlanec se je sestal z Nixonovim svetovalcem - Avstrija priznala S. Vietnam - Italijanska pomoč Hanoju - Raketa na vladno palačo v Phnom Penu WASHINGTON, 1. - Posebni odposlanec južnovietnamskega predsednika Van Thieuja Phu Duc se je danes ponovno sestal z ameriškimi predstavniki, tokrat s posebnim pogajalcem Henryjem Kissingerjem. Po uradnih vesteh je bil govor o stališču južnovietnamskega diktatorja Thieuja o pogajanjih za rešitev krize na azijskem jugovzhodu. Kot vidimo, se farsa nadaljuje. Nbcon bi hotel preslepiti svetovno in ameriško javno mnenje s pravljico o Thieujevi nepopustljivosti, medtem ko sam odlaša s podpisom sporazuma iz dneva v dan in obenem kopiči v Južnem Vietnamu 0-gromne količine orožja in drugega vojaškega materiala «za hude čase*, ko bodo podpisali sporazum in se bo oskrbovanje Južnega Vietnama končno prenehalo. Uradno je največja ovira trenutno nepopustljivost Van Thieuja, ki vztraja pri umiku sevemovietnam-skih sil iz Južnega Vietnama ter pri prenehanju severnovietnamske «agresije» tako proti saigonskemu režimu, kot proti Kambodži in Laosu. Predstavniki skorumpiranega Thieujevega režima trdijo, da je v Južnem Vietnamu trenutno približno 300 tisoč severnih Vietnamcev, ameriška obveščevalna služba pravi, da jih ni niti 150 tisoč, Hanoi pa zatrjuje, da gre za približno 45 reakcionarnim spletkam, tisoč mož. Vprašanje je bilo s spo- BMiiiiiMMnuiiiiiiiiiiuiiiiimimiiiiMmimiiiiiiiiiiimiimiiimmiiiiiimimiMiimimiiimiiiMiMimmmmMimmmiimimiimmimmiimiiiiiminiiiiiiiimiiiiiii Prijateljstvo, ki ga je treba utrditi «Corriere della sera» o odnosih med Italijo in Jugoslavijo Včerajšnji tCorriere della Sera» je pod naslovom »Italija in Jugoslavija — Prijateljstvo, ki ga je treba utrditi», objavil zanimiv članek izpod peresa Dina Frescobaldija. «Volitve v Trstu — je rečeno v članku — so potekle, ne da bi sprožile mehanizma nacionalističnih strasti. To je znamenje, da je javno mnenje v veliki večini že obračuialo z mejnimi in teritorialnimi vprašanji, ki so se pred nekaj leti kazala v drugačni luči. Trst dejansko ni mogel ostati tuj novemu duhu, ki se afirmira med evropskimi narodi, medtem ko način, kako je Brandto-va vlada znala pokazati pogumen realizem ter zapreti nekatere postavke, pomeni nedvomen nauk za vse. Osemnajst let je minilo — nadaljuje milanski dnevnik — odkar sta rimska in beograjska vlada v Londonu podpisali «spomenico o soglasju», ki je praktično določala novo italijansko - jugoslovansko mejo, vendar nihče od ministrskih predsednikov, ki so si od tedaj sledili v naši državi, ni doslej pokazal Brandtovega poguma. Kljub temu, da je minilo toliko časa, spomenica o soglasju iz leta 1954 še ni prišla pred italijanski parlament za ra-tifikacijo. Lahko bi soglašali, da bi v tem trenutku to hita le gola formalnost. Toda to ni zadostno opravičilo, toliko hoji. ker so zadnje nemške volitve pokazale, da si je mogoče pridobiti glasove, tudi če je treba vpisati pod pasivo nekatere reakcije. Notranja boječnost vlad se kaže v nasprotju celo z linijo naše diplomacije, ki se lahko ponaša, da je v teh letih rodila, pa čeprav v manjšem obsegu, lastno modro in koristno tOstpo-litik». Ni veliko primerov, o katerih lahko mi Italijani rečemo, da smo imeli važno mednarodno funkcijo: eden od teh primerov pa je v dobrih odnosih, ki so se ustvarili med obema bregovoma Jadrana, v enem od vročih področij sveta*. tCorriere della Sera» omenja v istem članku tudi nameravano konferenco o evropski varnosti: tče bo evropska konferenca o evropski varnosti in sodelovanju rodila rezultat, bo to v slovesni proglasitvi načela nedotakljivosti meja. Naj bo kakorkoli že, bi morali že pred časom poskrbeti, da bi zaprli, tudi iz formalnega vidika, to stran z Jugoslavijo, in to ne zaradi dolžnosti, ampak zaradi koristi. Nobena prednost, ki bi jo upali doseči s tem, da ne bi dali dokončnega pečata londonskemu sporazumu, ne more odtehtati prisrčnih odnosov, ki so se vzpostavili med obema državama». razumom, ki so ga dosegli oktobra, in ki bi ga morali podpisati 31. oktobra, domala rešeno, prišlo pa je ponovno na dan pri zadnjih tajnih pogajanjih med Kissinger jem in Le Duc Thojem, ko ga je ameriški predstavnik spet iznesel, češ da to zahteva Van Thieu. Obenem pa je tu vprašanje umika ameriških oboroženih sil iz Vietnama. Prav včeraj je Nbcon ustavil vsak nadaljnji umik do podpisa sporazuma. V Vietnamu je še 27 tisoč Američanov, v tem številu pa niso všteti razni bolj ali manj prikriti «svetovalci», vojaki v Tajski, Laosu in Kambodži, na raznih oporiščih na Indokitajskem polotoku ter na številnih ladjah, še zlasti na letalonosilkah. V tem primeru bi število Američanov naraslo na več sto tisoč mož. S to novico v zvezi je tudi vest, da je hanojski predstavnik na pariški konferenci včeraj prvič javno in uradno govoril o zastoju v pogovorih za dosego miru in je tudi napovedal možno prekinitev pogajanj med Le Duc Thojem in Kissingerjem, ki se bosta ponovno sestala v ponedeljek, ko bomo videli, kako se bo vse vprašanje razvijalo v bodoče. Kissinger se bo v prihodnjih urah še zadnjič srečal z Nixonom. ki mu bo dal zadnja navodila za pogovore z Le Duc Thojem, nakar bo odpotoval v Pariz. Zunanja ministrica ZRV Ngujem Thi Binh je ponovno izrazila svojo zaskrbljenost za usodo več sto tisoč političnih jetnikov, ki jih je Van Thieu zaprl v svoje zapore in koncentracijska taborišča. Saigonski časopisi in radio skušajo prepričati ljudstvo, da bo kmalu prišlo do sestanka na vrhu med Nixonom in Van Thieujem. O tem je govoril tudi južnovietnamski zunanji minister Tran Van Lam, ki pa je ob koncu dodal, da do sedaj še niso uradno potrdili tega sestanka. Sevemovietnamska stvar pa žanje čedalje več priznanj v svetu. Prav danes je Avstrija navezala s Severnim Vietnamom diplomatske stike. Oba veleposlanika bosta prispela v Hanoi' oz. na Dunaj v teku treh mesecev. Avstrija ie 48. država, ki je uradno priznala Severni Vietnam. Iz Rima je danes zjutraj odletelo posebno letalo s 160 stoti zdravil, Id so jih zbrali v Italiji med akcijo, ki jo je sprožilo združenje miiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii Sredinsko • desničarska politična usmeritev v državi je v središču ostrih polemik in kritik, ki ne prihafajo samo iz vrst opozicije, ampak tudi od predstavnikov strank vladne koalicije. Tako se je voditelj demokrščanske levice Moro na zasedanju svoje struje izrazil za čimprejšnjo spremembo smeri, ki naj privede do ponovnega dialoga s socialisti. Predstavnik KPI Natta pa je napovedal oster boj proti vladi in predvsem proti nekaterim njenim predlogom, kot so zemljiške najemnine in policijski pripor. Po Nattovem mnenju je prišel čas, ko morajo vse sile, ki ne soglašajo s sedanjo usmeritvijo na desno, prevzeti nase svoj del odgovornosti. __ _________ ■ V Rimu je v 81. letu starosti umrl bivši italijanski predsednik Antonio Segni. Za predsednika so ga izvolili leta 1962, dve leti kasneje ga je zadela možganska kap, zaradi česar se je moral umakniti Iz političnega življenja. Pogajanja za dosego mirovnega sporazuma o Vietnamu so v popolnem zastoju. Hanojski predstavniki na pariški konferenci so izrazili zaskrbljenje, da se bodo pogajanja med Kissingerjem in Le Duc Thojem razbila, če bodo Američani vztrajali pri zahtevah, ki so bile že rešene v sporazumu, ki so ga dosegli prejšnjega oktobra. V ponedeljek se bodo obnovila tajna pogajanja med Kissingerjem in Le Duc Thojem. Končno so včeraj tudi v Trstu ustanovili »Federacijo NCCdL -CGIL, USP - CISL in CCdL • UIL». Na ustanovnem zboru, ki je bil v Devinu, je novo vodstvo sprejelo politični dokument in potrdilo poziv, ki ga bo naslovilo delavstvu. Danes in jutri bodo v Križu proslavljali 50-letnico svojega prosvetnega društva Vesna. Ob tej priložnosti bodo danes nastopili trboveliski pevci, jutri pa bo osrednja slovesnost. Italija — Vietnam. Na letališču je bila krajša slovesnost, med katero je predsednik združenja poslanec Lombardi podčrtal pomen akcije ter velik uspeh, ki ga je doživela. Lombardi je dejal, da bo Vietnam po podpisu sporazuma naletel na ogromne težave pri ponovni izgradnji države. Solidarnostne brzojavke so poslali predsednik senata Fanfani, poslanske zbornice Perti-ni, zunanja ministrica ZRV Ngujen Thi Binhova ter sevemovietnamska delegacija na pariških pogajanjih o miru. V pričakovanju mirovnega sporazuma so partizanske enote nekoliko omilile svoj pritisk na kvizlin-ške postojanke zato pa je ameriško letalstvo sprožilo veliko ofenzivo proti objektivom, ki ležijo v demilitariziranem pasu. Osvobodilne enote so sprožile samo eno večjo akcijo in sicer proti velikemu saigonskemu oporišču Bien Hoa, ki so ga obstreljevali s 122-milimetrskimi rajetami. V tej akciji je bilo uničenih pet južnovietnamskih letal. Kamboški partizani so izvršili demonstrativno akcijo v samem središču Phnom Penha, kjer so izstrelili raketo proti palači ministrskega predsedstva. Palača je utrpela dokajšnjo škodo, do sedaj pa še ni znano, če je bilo kaj človeških žrtev. Značilno je. da so raketo izstrelili z razdalje niti 100 metrov, kot so ugotovili vladni strokovnja ki. To pomeni, da delujejo partizani že v samem sred šču kamboškega glavnega mesta, kljub velikemu številu vladnih vojakov. Danes v Merami kongres SVP BOČEN, 1. — 1.077 delegatov se bo udeležilo jutri 23. rednega kongresa »Siidtiroler Volkspartei* v Meranu. Na kongresu bodo razpravljali predvsem o novem programu stranke, ki ga že eno leto pripravlja posebna komisija. Nov program posveča večjo pozornost kot doslej socialnim vprašanjem, ki jih je SVP doslej v veliki meri prezirala, ki pa so postala aktualna zaradi »konkurence* nove južnotirolske socialdemokratske stranke bivšega poslanca SVP Dietla. Predsednik stranke Magnago bo v svojem poročilu podal sliko položaja na Gornjem Poadižju predvsem v zvezi z italijansko - avstrijskim dogovorom za večjo avtonomijo bocenske pokrajine. Govor bo tudi o spremembi strankinega statuta, ki bo glavni aigument bodočega izrednega kongresa spomladi prihodnjega leta. Nov statut bo med drugim omogočal, da se v stranki ustvarijo in organizirajo struje. ...............111111111111,iiiMini,n,mimiimii,»11,iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,m.... POROČILO CK ZK BiH V «OSLOBODJENJU» Disciplinski ukrepi proti vodilnim komunistom v Bosni Iz ZK izključen Osman Karabegovič, z opominom kaznovan Cedo Kapor, kritizirana Avdo Humo in Hajro Kapetanovič PISMO IZ RIMA BEOGRAD, 1. — Sarajevski dnevnik »Oslobodjenje* poroča o izključitvi oziroma disciplinskih ukrepih proti nekaterim vodilnim in uglednim predvojnim članom partije ter prvoborcem, ki jih je proti njim sprejel CK zveze komunistov Bosne in Hercegovine zaradi njihovih stališč in izjav, ki so v nasprotju s stališči centralnega komiteja in s politiko Zveze komunistov Jugoslavije: Osman Karabegovič, član sveta federacije in stalnega dela konference ZKJ, član KPJ od leta 1932, je bil izključen iz ZKJ; Čedo Kaper, eden od podpredsednikov zveze borcev NOB in član KPJ od leta 1936, je bil kaznovan z opominom; Avdu Humu, članu sveta federacije in stalnega dela konference ZKJ ter članu partije od leta 1935 in Hajru Kapetanoviču, zveznemu poslancu in članu partije od leta 1940, pa je bila izrečena kritika. Do današnjega sklepa o izključitvah in opominih je prišlo po dolgih razpravah v centralnem komiteju in v njegovem izvršnem organu. V teh razpravah je bjl govor o gospodarskem in političnem položaju v Bosni in Hercegovini ter o nesprejemljivih trditvah Osmana Karabegoviča in Av-da Huma v zvezi z idejno politično dejavnostjo v Zvezi komunistov Bosne in Hercegovine, na splošno o položaju v Bosni in Hercegovini ter v Jugoslaviji, posebno pa še o delu republiškega vodstva, ki sta jih podala 6. septembra v Sarajevu. Na tej seji je Hajro Kapetanovič omenil določene glasove o delu prejšnjega političnega vodstva, kar je sprožilo nezaupanje med prejšnjimi in sedanjimi odgovornimi osebnostmi. Na isti seji je centralni komite naročil tajništvu, naj razpravlja s čedom Kaporom o njegovih žaljivih trditvah na sestanku s funkcionarji v Srbiji in ki delajo v zveznih organih, o vodenju akcije za uničenje diverzantske skupine julija letos v Bosni. Na 45. seji 5. oktobra je CK sprejel dokument o ocenah in stališčih Karabegoviča, Huma in Kapetanoviča ter o tem obvestil vsa vodstva in organizacije Bosne in Hercegovine. Sarajevski dnevnik poroča tudi o razlogih odstranitve iz zvezne vlade sekretarja za notranje zadeve Radovana Stijačiča, ki je bil že pred enim letom izključen iz Zveze komunistov. Po pisanju dnevnika naj bi bivši notranji minister izkoriščal svojo oblast in tendenciozno nasprotoval delu partije v Bosni ter sejal nezaupanje proti voditeljem partije v Bosni, čeprav so ga na to opozorili, je nadaljeval s svojim delom in njegovo stališče je »postalo vedno bolj neodpustljivo Herojska smrt Tokratno pismo iz Rima je nujno grenko, posvečeno grozljivi epizodi eksplozije v četrti Prenestino, ki je povzročila 15 smrtnih žrtev (med njimi sedem otrok) in šestdeset ranjenih. O vzrokih tragedije ste gotovo obveščeni: eksplodiralo je osem ali deset stotov smodnika, s katerimi naj bi pripravili petarde za praznovanje novega leta. Ne vem, kako naj označim ta neverjetni običaj italijanskega Juga, ki vsako leto povzroča veliko število žrtev. Najbolj tragičen aspekt rimskega pokola je prav v tem, da ne gre za nepričakovano nesrečo: nasprotno, že vnaprej se ve, da bo za praznike toliko in toliko mrtvih, toliko in toliko ranjenih. To spada že v običajno kroniko 1. januarja, ko je treba delati sezname oseb, ki so jih ranile petarde, ki jih z zločinsko nerazsodnostjo izstreljajo fanatiki prvo-januarske vojne. Ali bo eksplozija na Prene-stinu vsaj zavrla te iracionalne geste? Tako se sprašuje tudi «Messaggero», najbolj bran časopis v Rimu, v članku z naslovom: «Trpljenje in sramota». eAbsurdno je — piše list — grozno in sramotno, da je to gorje, ta obup, rezultat tako lahkotnega vzroka, tako nespametnega običaja». List opozarja tudi, da je lansko novo leto povzročilo v Italiji kakih deset smrtnih žrtev in več kot dva tisoč ranjenih. V številnih mestih, predvsem v Rimu, pa se je Silvestrov praznik spremenil v noč pravega terorja. Iz česa pa izhaja ta absurdna, nevarna, zločinska strast? Psihologi govore o kompleksih manjvrednosti, o kolektivnih izbruhih, ki imajo svoje korenine v pradavnih tradicijah in izražajo občutek frustracije.. Na Jugu imajo tovrstna praznovanja. v zakup župnije ali pa občine, v mestih pa postajajo prava industrija in priložnost za zaslužek. Od začetka decembra do sredine januarja se Rim spremeni v veliko prodajalnico raznih petard, umetnih ognjev, raket in podobnih artiklov. Večina Rimljanov ni zadovoljna, če opolnoči 31. decembra ne odvrže skozi okno na desetine ali stotine petard. Kupujemo jih lahko v tobakarnah, v drogerijah, pri starčku, ki prodaja bombone pred šolami, pri vratarju, pri pravih trgovskih potnikih. «Botti», kot jim pravijo v Rimu, so izdelani zelo preprosto, nevešče, brez vsakršne previdnosti. Leta 1963 se je neki izdelovalec umetnih ognjev razletel skupaj s svojim avtomobilom, napolnjenim s petardami. Drugo žrtev smo zabeležili leta 1970: šlo je za delavca, ki «si je pomagal» z izdelavo petard; doma je imel shranjenih več kot 700 kilogramov eksploziva. Kdo pa kupuje te petarde? Seveda je veliko takih, ki lahko zapravijo nekaj tisoč lir za tako neumno igro; toda glavni kupci so prav najbolj zapostavljeni sloji, reveži iz periferije, ki trošijo bajne vsote, če jih primerjamo z njihovim pičlim zaslužkom: tudi po dvajset ali trideset tisoč lir, žrtvovanih na oltarju ognja in hrupa. Lani, malo po Silvestrovem, je neki radijski kronist inter-vjuval nekega takega reveža: «Reveži smo in reveži ostanemo — je odgovoril. Pustite nam vsaj to zadoščenje». Toda človek pri tem lahko tudi umre — je ugovarjal kronist. «No, — se je glasil odgovor — bom pa vsaj umrl kot heroj!» MARIO DEZMANN 21. decembra podpis mednemškega sporazuma BERLIN, 1. — V zahodnem Berlinu in Bonnu so istočasno sporočili, da bosta Zahodna in Vzhodna Nemčija podpisali temeljni sporazum med obema državama 21. decembra. Za Zvezno republiko Nemčijo bo sporazum podpisal Egon Bahr, za NDR pa Michael Kohl, ki sta vodila pogajanja. Komunike Zahodne Nemčije pravi, da sporazuma ne bo podpisal sam Brandt, ker bo v tistem času zelo zaposlen. CAGLIARI, 1. — V Cagliariju se ie danes začela vsedržavna konferenca Juga, na kateri obravnavajo vprašanje odnosov med deželami, parlamentom in vlado na področju gospodarskega načrtovanja. TRŽAŠKI DNEVNIK NA SINDIKALNI KONFERENCI CGIL, CISL IN UIL V DEVINU TUDI V TRSTU USTANOVLJENA ENOTNA SINDIKALNA FEDERACIJA Izvoljeno devetčlansko tajništvo ter odobrena politični dokument in poziv delavcem - Sindikalna federacija bo takoj in ostro nastopila v obrambo tržaškega gospodarstva - Poudarjena vloga sindikata v antifašističnem boju Z izvolitvijo devetčlanskega tajništva so sindikalisti CGIL, CISL in UIL ustanovili včeraj zvečer «Federacijo sindikalnih organizacij tržaške pokrajine* in s tem, kot je zapisano v izglasovanem političnem dokumentu. «brezpogojno sprejeli vsebino federativnega sporazuma med CGIL, CISL in UIL» na vsedržavni ravni, v upanju, da bo na tak način odpravljen vsak vzrok za ločevanje med tržaškimi sindikati. Ustanovni sestanek «federacije» je bil v konferenčni dvorani devinskega motela. Najprej je prisotne, nad sto sindikalistov vseh treh delavskih zbornic pozdravil tajnik tržaške CCdL-UIL Carlo Fabbricci, za njim pa je orisal pomen te «poskusne faze na poti k organski enotnosti* tajnik CISL Marinello, skupni dokument pa je prebral irf obrazložil tajnik CGIL Livio Sa-ranz. Na koncu razprave, ki je trajala pozno v noč, so v enotno tajništvo Federacije izvolili po tri člane za vsako sindikalno organizacijo. To so: Pino Burlo, Livio Sa-ranz in Albin Gerli za CGIL, Marinello, Gosdan in Curri za CISL ter Di Turo. Fabbricci in Lovero za UIL. Prvenstvena naloga federacije tržaških sindikatov je obramba zaposlenosti in boj za spremembo gospodarskih struktur v Trstu. To je osnovna točka posebnega političnega dokumenta, ki so ga sindikalisti odobrili na koncu sestanka. V njem je poudarjeno, da bo federacija «takoj in energično* nastopila za družbeno - gospodarske spremembe, ki jih vsebuje sindikalno stališče v okviru 8. deželne posvetovalne komisije za petletni razvojni načrt (se pravi 8. cone Trst - Gorica). V ta namen bo federacija predlagala skupen nastop goriški sindikalni federaciji. Za uresničevanje reform (zdravstvene, prevozov, stanovanjske in javnih gradenj, šolske reforme in spremembe državne birokracije) se bo sindikalna federacija dialektično pomerila tudi s krajevnimi in deželnimi političnimi organi. Prav tako bo sindikalna federacija nastopila proti višanju cen in tudi v tem primeru povabila k sodelovanju javne oblasti. Kolikor gre za stališča sindikatov v okviru 8. družbeno-gospodarske cone Trst - Tržič - Gorica, so ta bolj ali manj znana. Gre za osnovna vprašanja gospodarskega razvoja tega področja, ki je — po mnenju sindikatov — »nerazvito področje* in kjer se položaj iz dneva v dan slabša. Gre za okvirno vprašanje, ki gre od ladjedelnic do pristanišč, pomorskih družb jeklarn in javne industrije ter osnovnih cestnih in železniških infrastruktur. Pomembna je tudi 4. točka enotnega programskega dokumenta: »Sindikalna federacija meni, da mora ostati v središču njene dejavnosti boj za obrambo in krepitev demokratičnih ustanov, ki so predvidene v ustavi in torej sad odporniškega gibanja, ker je to prvenstvena in permanentna korist delavskega razreda*. V posebnem pozivu, ki ga bo federacija razdelila vsem delavcem, pa je prav tako rečeno, da 1» federacija nastopila z vso odločnostjo za reforme, za delavne pogodbe, za gospodarski razvoj našega področja, ki je nerazvito in za krepitev demokracije ki sloni na načelih odporništva. Močno antifašistično karakterizacijo so sploh imeli skoraj vsi posegi v razpravo, ko so sindikalisti poudarjali, da je vloga sindikalnega gibanja pri pobijanju fašizma in pogojev v katerih se razvija, prvenstvenega značaja in to še posebej v Trstu. TRETJI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE SKLADBE PRIMORSKIH SKLADATELJEV V IZVEDBI ŠTIRIH MLADIH SOLISTOV Nastopili so pianistka Neva Merlak -C orrado, mezzosopranistka Nora Jankovič, basist Ivan Sancin in violinist Žarko Hrvatič V okviru svojega tretjega abonmajskega koncerta letošnje sezone nam je Glasbena matica pripravila svojevrstno poslastico: skladbe primorskih avtorjev v izvedbi naših mladih tržaških instrumentalnih in vokalnih solistov. V komorni, skorajda intimno razpoloženje ustvarjajoči večer, so izzveneli akordi Vasilija Mirka Maria Kogoja, Jožka Jakončiča, Rada Simonitija, Frana Venturinija, Pavleta Merkuja, Karla Pahorja in Antona Srebotnjaka, skladateljev starejše in mlajše, sedanje generacije, in temu ustreznih slogov in glasbenih izrazov in prijetno je odmevalo v naših občutjih spoznanje, kako se ustvarjalno nadaljuje pri nas naša bogata glasbena tradicija. Glasbeni matici je treba izreči priznanje za to njeno odločitev, kakor ji je treba izreči priznanje tudi za odločitev, da je izvajanje skladb na sporedu zaupala štirim mladim, talentiranim in v slovenskem in italijanskem glasbenem svetu že Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiuujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii" PO DALJŠEM PROUČEVANJU CRES izdelal mnenje o deželnem razvojnem načrtu za razdobje 1971-75 Načrt bi bilo treba v marsičem izboljšati - Kmalu bo o njem razpravljal deželni svet Deželni odbor za gospodarska in socialna vprašanja CRES je včeraj zaključil proučevanje novega petletnega načrta za Furlanijo-Julijsko krajino (1971-75) in sestavil poseben dokument o svojem «mnenju». To mnenje bo sedaj proučil deželni odbor, nakar prideta sam načrt in priloženo mnenje v razpravo pred deželni svet. Odbor za gospodarska in socialna MiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiimiiuiiiumiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia POGAJANJA ZA SESTAVO NOVEGA ODBORA BODO DOLGOTRAJNA V ponedeljek proglasitev uradnih volilnih izidov vprašanja, ki mu načeluje prof. Casolo, je v dokumentu predvsem poudaril nujnost uskladitve deželnega načrta z osnovnimi smernicami državnega načrtovanja. CRES nadalje poudarja nujnost pravilne porazdelitve razpoložljivih sredstev v luči socialnih in gospodarskih potreb posameznih dejavnikov. Odbor se tudi zavzema za to, da bi deželna uprava sprejela vrsto instrumentov, s pomočjo katerih naj bi v petletju lahko vnašali v načrt spremembe, če bi se posamezni predvideni posegi izkazali za neučinkoviti. kument zavzema tudi za primerno ukrepanje za obrambo naravnega Stranke • razen KO - še niso sklicale sestankov vodstev Možne rešitve glede novega enotnega vodstva PSI Posebna volilna komisija, ki jo je imenovalo tržaško sodišče, sedaj pregleduje zapisnike volišč, da bo lahko uradno proglasila izid volitev in bo s tem tudi z uradne plati zaključen celotni volilni postopek. Komisija danes ne bo dokončala dela, zelo verjetno pa v ponedeljek, ko bodo tudi uradno proglasih rezultate. Ni nobenega dvoma, da bodo uradni izidi samo le glede malenkosti različni od začasnih, ki sta jih izračunali tržaška občina oziroma prefektura. Na vsak način pa ne bo nobene razlike glede razdelitev svetovalskih mest, niti glede preferenčnih glasov. Stranke ta teden še niso niti pričele uradno preučevati volilnih izidov in je značilno, da ta teden ni bilo sestanka nobenega vodstva strank. Očitno vsi čakajo na zaključke sej vodstva KD, ki se mora kot večinska stranka odločiti, če namerava ponovno sestaviti občinski odbor levega centra, kot je to zagotavljala v volilni kampanji. V ponedeljek se bodo sestali aktivisti KD, katerim bo govoril tajnik stranke Coloni, v sredo pa bo sestanek pokrajinskega vodstva KD. Položaj je na videz enostaven, kot da bi šlo samo za golo obnovitev občinske uprave, ki je bila v bistvu nespremenjena šest let. Dejansko pa je precej zapleten, ker vse stranke z enim očesom škilijo v Rim in na možnosti sprememb v vsedržavni politični usmeritvi. Poleg tega pa so se na volitvah bistveno okrepili republikanci, socialisti so podvojili število sedežev v občin, svetu, kar logično pomeni, da bodo zahtevali več odgovornih mest v občinskem odboru, za kar pa je zainteresirana tudi KD zaradi notranje razdelitve sil med strujami. Zaradi tega je logično, da se bo pričetek razgovorov o obnovitvi občinskega odbora zavlekel in je zelo verjetno, da bodo pogajanja dolga in težavna. Stvari so povrh zapletene zaradi odnosov v PSI, ker je sedanje tajništvo v ostavki in je treba sestaviti novo na osnovi zaključkov pokrajinskega kongresa, ki se je končal s pat pozicijo med dvema največjima strujama. Verjetno bo prišlo do rešitve položaja z dogovorom med obema velikima strujama in to tudi po logični razdelitvi mest, ko je edini vidnejši predstavnik struje »presenza* Giuricin bil prvi po številu preferenc izvoljeni socialist in je s tem tudi prvi kandidat za odbomiško mesto. Po tej logiki bi moralo mesto tajnika stranke ostati predstavniku struje «ri-scossa*. Prihodnji teden se bo sestalo vodstvo Slovenske skupnosti, ki bo ocenilo politični položaj in izid volitev, kjer bo po vsej verjetnosti tudi govor o osipu nekaj sto glasov tudi zaradi kandidature Borisa Pahorja, ki volivcem SS očitno ni bila vsec. vilne sklepe občinskega odbora ter poveril arhitektu Dariju Jagodicu nalogo, da izdela načrt za občinsko telovadnico. Podrobneje bomo poročali v jutrišnji številki. • Kultumo-rekreacijski krožek »Carlo Tome* prireja drevi ob 17. uri na sedežu združenja slepcev v Ul. Bat-tisti 2 srečanje s pevko Elivo Dudine. Seja občinskega sveta v Zgoniku Sinoči je bila v Zgoniku seja ob č inskega sveta, ki je odobril šte- Izplaeevanje pokojnin od 6. decembra dalje Ministrstvo za pošte je sklenilo, da bodo izplačevali pokojnine INPS začenši s 6. decembrom v poštnih uradih v Trstu, Miljah in na Opčinah. Zato bodo pokojnine INPS, katerih izplačevanje zapade od 14. decembra in zadevajo tudi trinajsti mesečni o-brok, dejansko izplačevali na sledeči način: 6. decembra — priimki na A, B in C; 7. decembra — priimki na D, E, F. G, H, K in I; 9. decembra — priimki na L, M, N, O in P; 11. decembra — priimki na Q, R, S, T, U, V in Z. Po tem dnevu bodo izplačevali 13. obrok pokojnine tistim, ki so jo že vnovčili po 14. novembru. Izplačevanje bo potekalo s sledečim vrstnim redom: 13. decembra — priimki na A, B, C; 14. decembra — priimki na D, E, F, G, H. K, I; 15. decembra — priimki na L, M, N, O, P: 16. decembra — priimki na Q, R. S, T, U, V. Z. V vseh ostalih poštnih uradih — v Žavljah, Nabrežini, Bazovici, Devinu, Grljanu, na Proseku, v Dolini, Križu, Borštu, Zgoniku in Sesljanu — bodo pokojnine in trinajsti mesečni obrok izplačevali vsem začenši s 6. decembrom. dku<;e vesti NA ŠESTI STRANI Dokument naglaša, da bi morala dežela sprejeti predvsem vrsto ukrepov v prid hribovitim področjem Furlanije - Julijske krajine. Tudi za »vlogo mostu* dežele naj bi proučili možnost učinkovitejših posegov, kakor jih predvideva načrt. saj se Furlaniji . Julijski krajini nudijo velike možnosti, da se zaradi izredne ugodnosti svojega zemljepisnega položaja, uveljavi kot pomemben dejavnik za celotno italijansko gospodarstvo. V kmetijstvu se odbor zavzema za uvedbo enovite razvojne politike po načrtih Deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA, prejemke pa naj bi skušali do višine ki so jo dosegli prejemki delavcev zaposlenih na drugih gospodarskih področjih (v industriji, trgovini, itd.). V zvezi s kmetijstvom se do- okolja. Na področju industrije bi bilo treba po mnenju CRES pospešiti deželne dejavnosti, in sicer pred- vsem v smislu, da bi iz javnih sredstev prispevali v večji meri kot doslej za kritje obresti na najeta industrijska posojila Prispevki kapitalne narave pa naj bi se nasprotno skrčili. Da bi okrepili malo industrijo v deželi, naj bi namenili nova sredstva ustanovam, ki izdajajo srednjeročna posojila in pa Krožnemu skladu Vsekakor pa je treba zagotoviti še naprej veljavnost raznih davčnih olajšav tudi v okviru napovedane davčne preosnove. Tudi na področju obrtništva so po mnenju odbora potrebni novi posegi, glavni ukrep pa naj bi bil uskladitev ustrezne kreditne politike same deželne uprave in zavoda Artigiancassa. Glede prometa se v dokumentu naglaša, da je to področje pomanjkljivo obdelano v načrtu. Za trgovino je želeti, da bi deželne oblasti nastopale v smislu, da bi se razpečeval-na mreža v bodoče izboljšala tudi s tem. da bi se primemo povečale razsežnosti posameznih trgovin. Za to področje bi končno morali pripraviti uspešnejše kreditne Instrumente in podpreti sodelovanje na zadružni osnovi. lepo uveljavljenim instrumentalistom in pevcem. Res je, da smo vse že slišali, toda njihov nastop s sinočnjim sporedom zadobiva poseben pomen in posebno vsebino ter se smiselno vključuje v glasbeno programsko politiko, katere namen je gojiti in popularizirati to, kar je izšla iz naših vrst in kar predstavlja zanesljive obete za prihodnost, kolilcor ne predstavlja že razveseljive kvalitete v sedanjosti. Vsi štirje mladi izvajalci pianistka Neva Merlak - Corrado, mezzosopranistka Nora Jankovič, basist Ivan Sancin in violinist Žarko Hrva. tič so namreč znova potrdili svoje koncertantne sposobnosti, ki so jim že odprle pot v profesionalno kariero, v kateri so tudi že poželi lepe uspehe. Pianistka Neva Merlak - Corrado je v prvem delu sporeda izvajala dve Mirkovi romantično navdahnjeni skladbici Romanca in Capric-cio, v drugem pa Kogojevi skladbi Andante in Allegretto - Con Fuoco ter Merkujevo skladbo Dve glasbeni vezili (Largo in Alla breve), sicer pa je tudi spremljala ostale nastopajoče pri vseh njihovih točkah. Merlakova je temperamentna pianistka z izdelano klavirsko tehniko, ki ji dovoljuje poglobljeno vsebinsko fraziranje. Zlasti lepo je podala čustveno Mirkovo Romanco in obe Merkujem skladbi, posebno še Alla breve, ki odraža močno skladateljevo inventivnost. Ivan Sancin, sedaj stalno angažirani član ljubljanske Opere, je nastopil z nekoliko spremenjenim sporedom, iz katerega so izpadli Kogojevi Fragmenti iz Kralja Oidipa, Vrab-čeva vokalna noviteta Črv in Mi-gonizzijev solospev Čuj raz drevo. Namesto njih je v prvem delu zapel Michlovo uglasbitev Prešernove pesmi Pevcu, v drugem pa Karla Pahorja Ne bo me strlo m Simonitijevo Pod brajdo, ki ju je s svojim mehkim, prijetno obarvanim oasom in tehnično izšolanim petjem res lepo oblikoval. Nora Jankovič je v prvem delu zapela Simonitijevo Preveč je sreče, Venturinijevo Begunki ter Merkujevo Opoldanski psalm na Rebulovo besedilo, v drugem delu pa Simonitijeva solospena Še veš in Na Krasu. Njen mezzosopran je poln miline in tople spevnosti, kakor se lahko v trenutku dramatično obarva. Razpon njenega glasu je znaten in v vseh višinah in prehodih enako prijeten. Največ aplavza je požela za Venturinijevo Begunki in partizansko Na Krasu, v Merkujevem Opoldanskem psalmu pa je pokazala sposobnost interpretiranja vokalno tudi zahtevnejših del. Žarko Hrvatič je v prvem delu zaigral Jdkon-čičeve Tri glasbene misli, ki violinistu sicer ne dajejo možnosti za spevno muziciranje, zato pa je zablestel tako s svojo tehniko kot z interpretacijo v Srebotnjakom So-natini, v njej še posebno v živahnem zadnjem plesnem stavku. Številno občinstvo, med katerimi smo opazili tudi številne ugledne slovenske in italijanske glasbenike. V Križu proslava 50-letnice p. d. Vesna Mešani pevski Svoboda vodi prof. Stane Ponikvar Danes ob 20.30, se bo v Ljudskem domu v Križu začela proslava 50-letnice prosvetnega društva Vesna. Pester kulturni spored bodo izvajali člani Delavsko prosvetnega društva Svoboda II iz Trbovelj. Nastopili bodo: mešani pevski zbor, ki ga vodi prof. Stane Ponikvar, moški oktet, ki ga vodi inž. Jože Drobež, narodni ansambel Franca Ravšla in reci tatorji1. Mešani pevska zbor DPD Svoboda n iz Trbovelj, ki je ravno ta teden slavil dvajsetletnico svoje- ga delovanja, se je zlasti v zadnjih letih krepko uveljavil, kar potrjuje tudi pomemben uspeh na letošnjem zborovskem tekmovanju v Mariboru, kjer je v izredno hudi konkurenci prejel srebrno plaketo. Zbor je zelo aktiven, na leto ima preko deset nastopov, v teku svojega dvajsetletnega delovanja pa je imel preko 250 nastopov. Trenutno poje v zboru 55 pevcev. Na koncertu v izvajal pesmi sodobnih slovenskih avtorjev. Tudi oktet, ki deluje že Sest let. pevk in Križu bo se je krepko uveljavil. Doslej je imel nad petdeset nastopov doma in na gostovanjih v Kočevju, na Jesenicah, v Zagorju ob Savi, Hrastniku in Braniku; v našem zamejstvu je gostoval že šestkrat. Oktet goji v glavnem umetniške pesmi, s katerimi' se bo predstavil tudi v Križu. Današnje gostovanje članov DP D Svoboda n iz Trbovelj spada v okvir večletnega sodelovanja s prosvetnim društvom Vesna iz Križa. m. k. je mlade izvajalce nagradilo z dolgim in zasluženim aplavzom za tako lep, pomemben in spodbuden glasbeni večer. j. k. Ciril Mihailovič v Tržaški knjigarni Danes ob 18. uri bo akademski slikar in kipar Ciril Mihanovič v Tržaški knjigarni predstavil nekaj svojih del (olja na steklu in na platnu). Umetnik upodablja predvsem obmorske in kraške motive svoje rodne Dalmacije. Na prod stavitev so vabljeni vsi ljubitelji upodabljajoče umetnosti. Razstava bo trajala do konca letošnjega leta. 6. decembra splošna študentska skupščina na novi univerzi Kot so že napo vedah, so se vse učiliški študenti sestali v svojem domu pod novo univerzo na skupščini in razpravljali o ultimativnih zahtevah, ki so jih bili postavili pred tednom dni akademskim oblastem in deželni upravi. Ugotovili so, da so na deželi pokazali določeno pripravljenost, da se reši vprašanje tistih študentov, ki bi sicer imeli pravico do sobe v študentskem domu. a je niso prejeli zaradi pomanjkanja prostorov. V ta namen so na skupščini izrazili zahtevo, naj se deželni organi tudi pismeno obvežejo. Končno so na sestanku sklenili, da 6. decembra skličejo splošno študentsko skupščino na novi uni- Cenjeno občinstvo, vljudno vabimo na ogled razstave SREDNJEVEŠKEGA STENSKEGA SLIKARSTVA ISTRE ki je v Kulturnem domu. Odprto od 10. do 12. ure in ob gledaliških predstavah. Slovenska prosvetna zveza PD »Prosek - Kontovel* priredi jutri. 3. decembra v prosvetnem domu na Proseku razstavo slovenske knjige. Razstava bo odprta od 10. do 13. ure ter od 15. do 19. ure. VABILO NA PROSLAVO 50. OBLETNICE USTANOVITVE PROSVETNEGA DRUŠTVA »VESNA* Spored: DANES, 2. decembra ob 20. url v Ljudskem domu v Križu: — Mešani pevski zbor DPD Svoboda II, pod vodstvom prof. Staneta Ponikvarja, ki je prejel srebrno kolajno na tekmovanju slovenskih zborov v Ma riboru — Trboveljski oktet; — Glasbeni ansambel iz Trbovelj JUTRI, 3. decembra ob 16. uri — Slavnostni govor in pozdrav — Nastop vaške mladinske godbe na pihala — Nastop mladih glasbenikov (I., II. čelo, klarinet, klavir) — Drama v dveh slikah N. Sin-kiči: »Skrivnostna skrinjica*. Igrajo člani dramske skupine PD »Vesna* — Recitacije — Nastop moškega pevskega zbora »Vesna* pod vodstvom F. Žerjala, V PRIČAKOVANJU VASE UDE- LEŽBE VAS LEPO POZDRAVLJAMO. Odbor Prosveta PD »Kraški dom* — Repentabor priredi od 2. do 5. decembra od 19. do 21. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure v dvorani občinske kopalnice v Repnu, razstavo in prodajo slovenskih knjig. Istočasno obvešča, da prireja s sodelovanjem osnovne šole miklavževanje v stari osnovni šoli na Colu v sredo, 6. decembra ob 17. uri. NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK ia leto 1973 CELOLETNA..............................Lir 13.500 POLLETNA...............................Lir 7.500 MESEČNA................................lir 1.350 ZA VSE NAROČNIKE: ■ brezplačno mesečnik DAN ■ za vse, ki poravnajo celotno naročnino do 31.1.1973 NAGRADNO ŽREBANJE v vrednosti 2.000.000 lir Naročnino sprejemajo: ■ uprava: Trst, Ul. Montec chi 6, - tel 795-823 ■ raznašalci ■ pošta: tekoči račun ZTT štev 11/5374 ■ Tržaška kreditna banka- tekoč ačun št 1192 Vsak nov naročnik bo pre err.al do 31. decembra 1972 Primorski dnevnik brezpla čno DANES IN JUTRI BO NA TRGU UNITA RAZSTAVLJENA izredna Rx2 z rotacijskimMfanklovim motorjem Ter MAZDA 1300 cc in MAZDA 1600 cc MAZDA TRST, UL. MARTIRI DELLA LIRERTA S - TEL. 62160 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom Trst FHIBERT BENEDETIČ PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) Razpored predstav glej pod rubriko »Gledališča*. Vljudno vabimo cenjene abonente, ki se niso mogli udeležiti dosedanjih abonmajskih predstav «Pravila igre*, da pridejo na današnjo predstavo, ker je še dovolj sedežev na razpolago. Gledališča PD »IVAN GRBEC* — Skedenj priredi Miklavževo razstavo knjig. Otvoritev je danes ob 17. uri. Razstava, ki bo trajala do 6. decembra, bo odprta vsak dan od 17. do 20. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. ure. KULTURNI DOM Danes, 2. t. m. ob 20.30 izven a-bonmaja «Pravila igre». Scena Sveta Jovanovič, slikarska izvedba — Demetrij Cej, kostumi — Anja Do-lene, glasba — Marjan Vodopivec, režija - Andrej Hieng. Ponovitve: jutri, 3. decembra ob 16. uri z® abonma red C — prva nedelja P° premieri. , Prodaja vstopnic ob delavnikih o« 12. do 14. ure ter eno uro pred Prl" četkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. POLITEAMA ROSSETTI Drevi ob 21. uri komedija Diega Fabbrija «Tat v Vatikanu* z Ginom Cervijem v glavni vlogi. Režija Mana Landija. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (teL 363/. 38547). Abonenti Stalnega gledališča imajo popust. VERDI Danes bo pod taktirko Mauriha Arene prva predstava Puccinijev« o-pere »Madame Buttrefly». Začetek <* 20.3°. . , Vstopnice so na razpolago pn dališki blagajni (tek 31948). Moški pevski zbor Fran Venturini od Domja pod vodstvom Rudolfa Francla vabi vse ljubitelje petja, naj se udeležijo redne pevske vaje, ki bo v ponedeljek, 4. decembra ob 20.30 pri Dariu Strainu, Lakotišče štev. 350. SPD «TABOR» — Opčine vabi v prosvetni dom na razstavo knjig in gramofonskih plošč, ki bo jutri, 3. t. zn. od 10. do 13. in od 16. do 20. ure: v ponedeljek, 4. t. m. in v torek, 5. t. m. od 16. do 20. ure. Za Miklavža je knjiga najlepši dar. Odbor Kulturni krožek DEVIN-šTIVAN priredi jutri, 3. t. m. ob 16. uri v župnijski dvorani v Devinu MIKLAVŽEVANJE za otroke iz Devina, štivana in Medje vasi. Starše, ki žele, da bi Miklavž obdaril njihove otroke, naprošamo, da prinesejo darila danes v dvorano našega krožka od 18. do 20. ure. Vljudno vas vabimo v svoje prostore danes ob 18. uri. kjer bo dalmatinski slikar in kipar CIRIL MIHANOVIČ predstavil svoja olja na platnu in steklu. Razstava bo trajala do konca meseca. ttiadka kitti$akna TRST - Ul sv Frančiška 20 Tel 61-792 Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 2. decembra BLANKA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.56 — Luna vzide ob 4.13 in zatone ob 14.05 Jutri. NEDELJA, 3. decembra FRANČIŠEK KSAV. Kino »Cappella Underground* 19.00 21.M «H rito*. Režiser Ingmar Bergman-Nazionale 15.00-18.30-22.00 »H P8®; no*. Barvni film. Marlon Bran Fenice 16.00 »La ragazza dalla P®7 di luna*. Barvni film. Ugo PagB" Beba Lončar, Giacomo Rossi Stuarti Zeudi Araya . Eden 16.00 «11 maestro e Marghenta*-Ugo Tognazzi. Mimsy Farmer. Bar* ni film. , Grattacielo 16.00 «11 elan dei Ma«f gliesi*. Barvni film. Jean Paul d mondo, Claudia Cardinale. PrepO" dano mladini pod 14. letom. Excelsior 14.30-22.15 «La prima n<*» di quiete». Barvni film. Alain Del Sonia Petrova. Prepovedano mladim pod 14. letom. „■ Ritz 15.00-18.20-21.45 «Dottor ** vago*. Barvni film. Omar Sharu Julie Christie. Aurora 16.30, 19.00, 21.45 «L’aranc»> meccanica*. Barvni film. Prepo dano mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «Si puo fare amig Barvni westem film. Capitol 16.30 «Due ragazzi che si am® no*. Barvni film. Prepovedano m*8 dini pod 14. letom. . Cristallo 16.00 «Camorra». Barvni Kriminalka. Fulvio Testi in Je Scb6r^ Filodrammatico 16.30 »Mademois«*! de Sade ed i suoi vizi*. j8 film. Prepovedano mladini P08 letom. fidg Moderno 16.30 «L’organizzazione ® 1’ispettore Tibbs*. Sidney P°lU Barvni film. «. Vittorio Veneto 16.30-18.20-20.10-'^ »H brivido nella notte*. Barvni ^ Prepovedano mladini pod 14-Ahbazia 16.00 «La mortadella*. Bari film. Sofia Loren. Režiser F-nicelli. , -j Ideale 16.00 «Cosi sia*. Barvni fim. Luc Merenda in Alf Tu Astra 16.30-21.45 «n piccoki^n, uomo*. Barvni film. Dustin Hou in Martin Balsam. KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 18. uri »UOMO B1ANCO VA CON IL TUO D*0’ Westem film. Igra R. Harris E aznaobvestite isali KASTA prosi vse, ki so se že Vreme včeraj: najvišja temperatura 15. stopinj, najnižja 10.1. ob 19. uri 15 stopinj, zračni tlak 1010,8, rahlo raste, veter 10 km jugo-vzhodnik, vlaga 83-odstotna, nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje ali se še nameravajo vpisati v SRBOHRVAŠČINE, da se udeležil«^ stanka s predavateljem, ki bo v sr 6 t. m. ob 19.30 v Gregorčičevi rani v Ul. Geppa 9. Pokrajinska zieza neposrednih^ delovaleev v listu sporoča. u“ od “• uradi odprti za občinstvo 12 ure. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. decembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 71-letni Francesco Vi-tello, 77-letna Maria Casol vd. Bom-marco, 75-letna Gisella Visentini por. Babich, 65-letni Vittorio Benevol. 64-letni Antonio Miatti, 71-letni Mario Slaico, 64-letni Angelo Cergol, 72-letni Aldo Pellizola. 51-letna Norma Milocco por. Rodella. 84-letni Giuseppe Morin, 93-letna Antonia Chmet vd. Prodan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8: Tamaro Sc Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 8.3«) Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Grigolon Alla Minerva - Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unitš 4; Al S. Lorenzo UL Soncini 179 (Skedenj). rasisaamr v-r" Ravnateljstvo srednje šole Gregorčič« v Dolini priredi 'o| ,.p deljek, 4. decembra 1972 v šolrkih prostorih predavanj« niče dr Mašere o temi: «Važw s k ega športa v otroški dobi* v dva*', u.čar- nekaterih dokumentarjev o srn- - o tečajih SPDT. Vabljeni vsi sta Namesto cvetja na grob Franja Delaka daruje Vojko ** z družino 10 000 lir za Dijaško Pogreb dr. Frc^ca Delaka l<- bo danes, 2. decembra 00 l' pjP iz mrtvašnice barkovljanske«8 pališča. Trst, 2. decembra 1972 Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma za ved°° zapustila naša predraga in nepozabna žena mama in hčerka VERA RACMAN por. GRGIČ Pogreb drage pokojnice bo jutri, 3, t. m ob 14.3« iz mrtvašnic glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici, nato na domače pokopa1'^ Pokojnica bo na mrtvaškem odru danes, od 15. do 17- ure mrtvašnici glavne bolnišnice. Žalujoči mož Franc, hčerka Miri8"1' mama Jožefa In drugi sorodnik* Gročana, Bazovica, 2. decembra 1972 -®iij GORIŠKI DNEVNIK Jgfl SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Ukinitev izvozne premije bo prizedela vso deželo ttZ je opozorilo ministra Matteottija na nekatera pereča vprašanja ^ ospredju postajališče pri Fernetičih in mejni prehod pri Lipici P°uclarkom na Jugosla-kjer so slovenski izvozniki lj Prisotni. Ocena stanja je bife flavnem pozitivna, tako g'e- 1 tih _5anj°sti kot tudi glede bodo " Perspektiv. sWnj0k'2ru ^ obravnave je pred- | ij| j SGZ Stanko Bole tudi ori- j el°vanje predstavnikov zdru- | tfejj v raznih organizmih ter fkj-^ 0 stikih in razgovorih z raz Hi j, ^dilnimi osebnostni, med teta,?01 z ministrom za zunanjo *^“k> Matteottijem. Ministru so Nbor razgovorih predočili vsa jj. J pereča vprašanja izvoznikov nat. mezele in obljubljeno je bilo zanimanje in volja za nji- samo za prizadeta izvozna pod-SLJ4’ ampak tudi za vso italijan-tst^ustrijo. ki jo le-ta na teh iavri preilstavljajo. Da bi to teta: Prem°stili, je bilo sklenjeno lij rodstvo SGZ izvrši pogloblje-plrjalizo in naj nato nastopi pri »J7?™1 organih s konkretnimi ^0 .. točki je razprava stekla k. n,JU na mednarodnih tržiščih J. K. Teden otroških igrač v Miljah ^Ponedeljek so se sestali pri ustanova vedno večji ugled in ji enskem gospodarskem združe- j je priznana tista vloga, ki ji po Btovensld operaterji s področja | njeni moči in po njenem delovanju "““»je trgovine. 1 tudi pripada. ujA seji so obravnavali tekoče dali €me kategorije in se najprej sJ rssa zadržali pri vprašanju ^sjsnje uvedbe novega davka na ^atn° vrednost - IVA. Po obšir-Ij/^Pravi in analizi vseh posle-•. si jih bo ta reforma imela na Juvanje izvoznih podjetij, so se-dfel .okvirrli delovni program sek-*seh - naj. Povede do razčiščenja u ,se nejasnih vprašanj, ta« najvažnejšimi argumenti te Djjj46 ®nram° beležiti tudi skorajš-itif-Jr^ritev izvozne premije (re-^ ki dila do se- jj^JPaaega pomena za poslovanje ta?®? Podjetij. Ta ukinitev bo litivn^..Privedla do manjše kompe-naših podjetij na tujih .“scin z negativnimi posledicami Danes ob 18. uri bodo v Miliah odprli razstavo dobrih igrač in igrač, ki jih imajo najrajši miljski otroci. V ponedeljek bo v občinski telovadnici javna diskusija o otroški igri, njenih izrazih in važnosti pri psihofizičnem razvoiu otroka. Govorila bo dr. Carolina Stopper. V torek ob 11. uri bo na Trgu Marconi otroška veselica ter podelitev nagrad zmagovalcem slikarskega natečaja, ob 14.30 pa bodo za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo, brezplačno predvaiali film v kinodvorani «Vardi». Ob 20. uri bo v občinski telovadnici diskusija o vprašanju urbanistike in otroških igrišč. Govoril bo inž. Costa. V sredo ob 18.30 bodo v kinodvorani «Volta» brezplačno predvajali film za šoloobvezne otroke, ob 16.30 bo v občinski telovadnici razgovor med učitelji in prof. Dinom Pere-gom, ob 20. uri pa bo prof. Dino Perego predaval o socioloških spektih otroške igre. Beneški župani pri Andreottiju Sečem županov iz Nadiških dolin, katerim sta se pridružila še župan iz Praprotnega in Tavorjane, je v četrtek. 30. novembra odpotovalo z letalom iz Ronk proti Rimu. Župane je včeraj sprejel predsednik vlade Giulio Andreotti. Z župani so odpotovali še Romano Specogna, pokrajinski odbornik za turizem, podpredsednik videmske pokrajine in sekretar videmske federacije Krščanske demokracije Stella, senator Mario Toros. ki ie bil izvoljen na listi KD v čedadskem volilnem okrožju, in predsednik deželnega odbora Furlaniie-Juliiske krajine Alfrede Berzanti. Zupani so napovedali, da bodo obrazložili predsedniku vlade pere če probleme Nadiških dolin. Župani so imeli lepo priložnost, da obrazloži io ministrskemu predsedniku Andreottiju tudi manjšinske probleme in zahtevajo njihovo rešitev a bojimo se, da se tega vprašanja niso dotaknili. I. Predan ifiiuiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiTiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiin PRAVOSODNO MINISTRSTVO SE JE ODLOČILO V begunskem taborišču v Padričah zavod za prevzgojo mladoletnikov Te dni bo taborišče, ki ga bodo sčasoma dokončno izpraznili, obiskal strokovnjak ministrstva z nalogo, da prouči možnosti čim boljše namestitve bodočih prostorov VES TEDEN BOMO ŽIVELI V ROPOTU IN KAOSU V okviru Andrejevega sejma zanimivi razstavi vina in kmetijskih strojev Danes popoldne uradno odprtje - Specializirani «salon» kmetijskih strojev na izvoznem trgu z udeležbo okoli 30 trgovcev iz vse pokrujine Danes se prične v Gorici tradi- I za organizacijska vprašanja bo od- ^ tešitev. Med temi vprašanji t°vani°il,enimo problem zava-beganja na izvozu, za kapo^,:? Bred kratkim povišali raz-miiujja sredstva od 500 na 750 ^r- na t° vse' kisot-P^tivno pobudo, pa so bili Sr» 111 mnenja, da bo moralo “piti tudi pri tem vpra-tthčj, ker so dosedanji postopki a®I>i in bj nujno kazalo iz-^ ^Centralizacijo, ki bi dovoza posle manjšega oblek na času in večjo « Vnost posameznih praktik, fefj. se morajo izvozniki namreč ža vsako potrebo na cen-“■ p^TIanizme v Rimu, z logič-Pfpdico raznih zamud in ne 'f®'0 rešenih prošenj. Decen-ha bi bila koristna tudi ffejc”10 deželo Furlanijo - Julijsko tofe ’ ki bi s tem lahko prido-PkJ1. poznem potencialu. iw operaterii so tudi pou-;*ga .j rebo po izenačenju delov-^ phika carin tu in onstran Vli k nujnost, da bi čimprej fejJ^jbazoviški blok tudi za mediji ..°sebni promet, kar bi v h^ri lahko razbremenilo Hodov1643™0 poslovanie ostalih Hvn-f2* 2 hiejnimj prehodi je 4'W?,Va zajela tudi predvideni i uspelimi pobudami or-Je tako v razmerju do sa- Kaže, da je glede vprašanja namestitve zavoda za prevzgojo mladoletnikov v prostorih istrskega begunskega taborišča v Padričah dokončno padla kocka. Pravosodno ministrstvo je proučilo zadevno prošnjo ravnateljstva tržaškega zapora Koroneo ter se odločilo za to rešitev. To je sporočil namestnik generalnega pravdrrika dr. De Franco. Kot je znano, je bilo okrog vprašanja zavoda za prevzgojo mladoletnih precej razprave predvsem po avgustovskih dogodkih v zaporu Koroneo, kjer se je skupina mladoletnikov uprla in sta dva od teh izgubila življenje. Takrat se je govorilo o dveh možnih rešitvah — da bi poboljševalni«) na novo zgradili ter teza, naj bi za to uporabili prostore begunskega taborišča v Padričah, ki je bilo po prvotnem načrtu zgrajeno ravno za ta namen. Taborišče je namreč zgradila vojaška zavezniška uprava, ki je na začetku namestila v njem svoje čete. Pozneje, ko so Američani odšli, so v teh prostorih namestili istrske begunce. Večina priseljencev se je v zadnjih letih odselila v boljša stanovanja, v taborišču pa je ostala le peščica, v glavnem starejših ljudi, ko še niso dobili boljših stanovanj. Računajo, da bodo v kratkem taborišče lahko dokončno izpraznili, na kar ga bodo preuredili v zavod za prevzgojo. Za preureditvena dela je ministrstvo že svoj čas, ko se je še govorilo o gradnji novih poslopij, nakazalo pol milijarde lir iz sklada, ki ga je predvidel zadevni državni za- kon. Denar je torej na razpolago in te dni bo taborišče obiskal strokovnjak z ministrstva, z nalogo, da preuči vse možnosti za čim boljšo preureditev, morebitno raširitev ter prilagoditev prostorov za novi namen tega taborišča, ki po svoji razsežnosti zavzema nič manj kot pet hektarjev in pol ozemlja. Po vsem tem ostaja še vprašanje, kaj meni krajevno prebivalstvo o odločitvi ministrstva. Krajevna konzul ta za vzhodni del Krasa je že zavzela glede tega vprašanja jasno stališče, ki je obenem izraz želje vsega prebivalstva tega dela tržaške okolice. Padriče in vse bližnje vasi so v povojnih letih nenehno utesnjevala cela vrsta taborišč za tuje priseljence. Na eni strani begunsko taborišče, z izrazito italijanskim prebivalstvom, ki je odjedalo tej in okoliškim vasem izrazito slovenski značaj. Na drugi strani pa še sramotnejše taborišče za tuje begunce, ki so politične vzroke svojega bega z vzhodnih držav dejansko utemeljevali z najrazličnejšimi hudodelskimi podvigi, če k temu prištejemo še vojaške služnosti, ki zadajajo odločilni udarec preživelemu kmetijstvu v teh krajih, ter celo vrsto razlastitev, potem je jasno, da se bo domače prebivalstvo s toliko večjo težavo sprijaznilo z dejstvom, da bo odslej v neposredni bližini vasi še deželni zavod za prevzgojo z zaporom za mladoletnike. Za vse naročnike PRIMORSKEGA DNEVNIKA vsak mesec revija «DAN» Bazniki, prazniki, prazniku hh , ^te darilo za MIKLAVŽA iz bogate zaloge otroških sli-lc. mladinskih povesti In romanov za odrasle, ki vam jih j Tržaška knjigarna. Ni ga lepšega in trajnejšega kot je knjiga. Pripeljite svoje otroke na srečanje z Miklavžem, ki bo v h Prostorih v torek, 5. decembra ob 17. url. htiigatMt — Ul. sv. Frančiika 20 — Telefon 61-792 cionalno andrejevanje, manifestacija, ki ima svojo dolgo zgodovino. Nekdaj izrazito kmečki sejem z obrtniško primesjo, se je po vojni — zaradi zaprte meje in spremenjenih gospodarskih razmer — spremenil v zabavišče slabše vrste in šele v zadnjih letih skuša s pobudami kulturnega in gospodarskega značaja povzpeti se na višjo raven. Današnji sejem bo navzven bučen in prazen, povzročal bo zastoje v prometu, glavobole pri stanovalcih na Travniku in v središčnih ulicah, kjer bodo zabavišča namestila svoje megafone, ter dovoljeval skromne kupčije potujočih trgovcev. Če izvzamemo filatelistično in numizmatično razstavo, ki ju odpirajo vsako leto ob tem času, in dobrodelni srečolov, sta omembe vredni predvsem dve pobudi: vinska razstava goriških vinogradnikov, zlasti iz Brd, ki vsako leto razstavijo svoj pridelek in ga tudi prodajajo, ter sejem kmetijskih strojev in opreme na izvoznem trgu Na tem sejmu, ki ga bodo odprli med 16. in 17. uro, bo razstavljalo domala 30 trgovcev z vse Goriške. Vsako leto se ga udeležijo in letos so morali nastopiti celo na občini, ker ni kazala zanimanje zanj. Ti trgovci predstavljajo domala vse pomembne tovarne kmetijskih strojev v Italiji, ki se zavedajo važnosti Andrejevega sejma in njegovega specializiranega «sa-lona» kmetijskih strojev. Toliko strojev bodo pripeljali na ogled, da ho premalo prostora. Zanje se zanimajo posebno jugoslovanski kupci, za nakup strojne ppreme. zlasti traktorjev, pa se v vse večji meri odločajo tudi goriški kmetje. Seveda so se tudi letos, kot poprejšnja leta, pojavile najrazličnejše pripombe za račun sejma, njegove lokacije, njegovih kvarnih posledic za promet, zlasti letos, ko imamo hude omejitve na mestnih vpadnicah. Marsikomu ne gre v glavo, da se mesto, ki hoče biti odprto za pobude na višjih ravneh, v nekaterih pogledih ne more znebiti svoje provincialnosti, rekli bi skoraj vaškosti. Toda tudi to sodi v andrejevanje in morda prav zato ohranja prireditev svoj čar in privablja obiskovalce od blizu in daleč. govarjal Gerardo Amirante. za članstvo pa Sergio Dosso. Izvolili so tudi štiričlansko komisijo, ki se bo v torek sestala z vodstvom KD za preučitev vprašanja odnosov v pokrajinski upravi. Sinoči se je sestal tudi mestni odbor socialistične stranke. Na dnevnem redu je bila izvolitev političnega tajnika. Bigot spet predsednik UGG Trgovec Giovanni Bigot je bil prejšnji večer, na seji novoizvoljenega odbora UGG že petnajstič izvoljen za predsednika tega športnega društva. Podpredsednika sta Francesco Moise in Luciano Span-gher. DANES POPOLDNE OB 18. URI V DOBERDOBU V dvorani društva «Jezero» v' nastop igralcev izStandreža Na sporedu je otroška veseloigra «Zlata zvezda» Pričakujejo precejšen odziv doberdobske mladine V dvorani prosvetnega društva j krat nastopila tako v Štandrežu kot «Jetero» v Doberdobu bodo danes v Gorici in v raznih krajih na Krasu ter povsod dosegla s svoji- popoldne ob 18. uri predvajali igro «Zlata zvezda». Otroško štiridejan-ko je postavila na oder mladinska dramska družina prosvetnega društva cOtono Župančič» v štandrežu in je pri prvi predstavi, ki je bila v nedeljo v Gorici, dosegla precej uspeha. V igri nastopa okrog dvajset fantov in deklet, to so dijaki nižje slednje šole in učenci osnovne šole, igro je režiral Miloš Tabaj. Štandreška mladina je že nekaj- Izvoljene komisije avtokiuba v Gorici Novi odbor goriškega avtomobilskega kluba je imenoval nekaj de>-lovnih komisij, ki bodo pomagale pri izvajanju delovnega programa odbora V javni komisiji sta, med drugimi, tudi odvetnika Peter San-zin in Nereo Battello, v prometni komisiji je načelnik mestnih redarjev major Giorgio Gruden, v turistični komisiji je Mario Del Ben, športni komisiji pa načeluje Luigino Aguzzoni. • Tudi za priliko stavke bančnih uradnikov, ki je bila 27. novembra letos, je goriški prefekt izdal odide o enodnevnem odlogu plačevanja menic in čekov, ker so bile banke v glavnem zaprte. llllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllHIIIIIIHIIIIIIiilllllllllUllllIllllililllilliiii OBČINSKA UPRAVA ODGOVARJA ORGANIZACIJI «ITALIA NOSTRA» Kostanje v Drevoredu 20. septembra so vrtnarji pravilno obrezali Težko združljiva skrb za zelenje in varnost - Plesen je letos še posebno hudo napadla drevje - Luže ogrožajo prometno varnost NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1973 CELOLETNA...............................lir 13.500 POLLETNA................................Ur 7.500 MESEČNA.................................Lir 1.350 Naročnino sprejemajo: ■ uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1 - tel. 83-382 ■ raznašalci ■ pošta: tek rač ZTT št. 11/5374 ZA VSE NAROČNIKE: ■ brezplačno mesečnik DAN ■ za vse, ki poravnajo celotno naročnino do 31.1.1973 NAGRADNO ŽREBANJE v vrednosti 2.000.000 lir Vsak nov naročnik bo prejemal do 31. decembra 1972 Primorski dnevnik brezplačno mi nastopi precej uspeha. Štandre-ški igralci in prireditelj, domače prosvetno društvo tJezero», so prepričani, da bo tudi današnje do-berdobsko gostovanje imelo uspeh. Igra je primerna zlasti za šolsko mladino, z j no pa bodo zadovoljni tudi odrasli. Dvorana bo zakurjena. V šoli za bolničarke, ki deluje v okviru goriške splošne bolnišnice, se udeležujejo pouka tudi nune iz indijske države Kerala. Dve sta v Gorici že več časa in sta vpisani v drugi letnik, petnajst na jih je prišlo v Gorico pred kratkim in so se vpisale v prvi letnik. Prodajni sejem pri tabornikih Delo deželnih organov Porazdeljene funkcije v odboru PSI Prejšnji večer so na seji novoizvoljenega izvršnega odbora pokrajinske federacije PSI porazdelili funkcije. Sejo je vodil tajnik dr. Sergio Semola. Podtajnika sta Rino Salvini, ki bo odgovarjal za sindikalna vprašanja in dr. Gianluigi Devetag, ki bo odgovarjal za krajevne uprave. V odboru so še Gian-franco Trombetta, ki odgovarja za tisk, Pietro Dissette, ki bo vodil1 rem slovi naše mesto. Po dveh le-študijski in dokumentacijski center, tih se je izkazalo da je imela UiiilMiiililuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinii SEJA OBČINSKEGA SVETA Goriška občinska uprava zagovarja svoje ravnanje, ko je odredila temeljito žaganje vej kostanjev v Drevoredu 20. septembra. Pretiranemu posegu se je namreč uprla organizacija za zaščito naravnih leDot «Italia nostra», ki deluje tudi v Gorici in jo vodi dr. Coronini. Pritožila se je, ker so vrtnarji odstranili preveč vej in s tem povzročili počasne rast Občinska uprava pojasnjuje, da je morala odstraniti veje, ker so se preveč razrasle. Preprečevale so zadostno razsvetlitev, zlasti pa so bile suhe in debele veje stalna nevarnost za varnost pešcev-in avtomobilistov. Ko se je odločila za takšen poseg, je občinska u-prava sodila da bo drevje ponovno zraslo v dveh, treh letih ter s svojimi krošnjami znova nudilo prijetno senco in zelenje, po kate- Četrta stalna posvetovalna komisija pri deželnem svetu, ki jo vodi svetovalec Metus (KD), je včeraj sprejela z večino glasov (svetovalci KPI in PLI so se vzdržali) zakonski osnutek, ki določa nove deželne posege v korist male in srednje industrije. Zakonski osnutek sta odbornikom obrazložila svetovalec Metus in predsednik deželnega odbora Berzanti. Osnutek predvideva podeljevanje deželne pomoči malim in srednjim industrijskim obratom pri organizaciji, trgovinskem poslovanju, raziskovanju tržišč in izvoznem poslovanju. Dežela naj bi priznavala posebne prispevke pokrajinskim in deželnim konzorcijem malih in srednjih industrij ter središču za strokovno podpiranje proizvajalcev stolarskih izdelkov, ki deluje v okviru videmske trgovinske zbornice. Komunistični svetovalci so izrazili vrsto pomislekov, češ da bodo sredstva po novem zakonu preveč razpršena, liberlaci pa so se vzdržali glasovanja zaradi omejenosti predvidenih posegov in zaradi izključitve večjih industrijskih obratov. Prva stalna komisija, ki jo vodi svetovalec Cocianni (KD) je soglasno sprejela zakonski načrt, s katerim bo zakonito potrjena veljavnost odloka predsednika Ber-zantija, s katerim je slednji prevzel iz sklada za nepredvidene izdatke vsoto 100 milijonov lir. Sredstva je Berzanti namenil kmetovalcem, ki so jih prizadele povodnji v času od maja do avgusta letos Obvestilo deželnega šolskega urada Deželni urad za šolstvo ohvešča da bodo danes ob 17. uri sporoči teme kandidatom, ki so obiskoval posebne habilitacijske natečaje Pismena naloga bo 20 decembr-ob 8.30. 15. decembra v Sovodnjah dražba za šolsko poslopje Izvoljena komisija za ocenjevanje kandidatov za občinskega knjigovodjo - Odobren pravilnik za brivce in frizerje V Sovodnjah je bila v četrtek zvečer kratka seja občinskega sveta. Seji je predsedoval župan Jožef češčut, ki je tudi povedal, da bo 15. decembra letos dražba za oddajo gradbenih del za novo šolsko poslopje. Na županstvu upajo, da bo tokrat šlo vse po sreči, da bodo imeli z dražbo uspeh: tako bi lahko čimprej pričeli graditi nujno šolsko poslopje, ki ga so voden jski otroci že dolgo pričakujejo. Župan je tudi povedal o uspehu druge dražbe v vrednosti šestih milijonov lir. Tokrat gre za celotno obnovo šolškega poslopja v Rupi; dražbo je dobil domači gradbenik podjetnik Dominik Gril. Delo bo začel takoj po zaključku šolskega leta prihodnjega junija, dokončal pa ga bo pred začetkom prihodnjega šolskega leta, tako da pouk ne bo trpel. Češčut je še obvestil svetovalce, da je IACP razpisal javni natečaj za dodelitev šestih stanovanj v no vi ljudski hiši, ki je že skoro do končana. O tem natečaju smo v na šem listu včeraj na kratko pisali Prošnje je treba vložiti od 5. decembra do 5. januarja. Svetovalci so nato odobrili nov občinski pravilnik za brivnice. Novost je v tem, da ni moč odpreti nove trgovine v razdalji, manjši od 600 metrov od že obstoječe sorodne trgovine. Občinski svet je nato odobril sklep o konvenciji z državnim električnim podjetjem ENEL. Premestiti bodo morali dva večja droga zaradi avtocestnih del. Žica bo potekala nad občinsko telovadnico, ko bo ta zgrajena. Pogodba z ENEL predvideva gradnjo tega športnega objekta. V izpitno komisijo, ki bo ocenjevala kandidate za mesto občinskega knjigovodjo so imenovali župana Tožefa češčuta, dr. Giovannija Ron-ona (tega je predlagal pokrajinski znanja slovenskega jezika j dr. Štefan Bukovec, ki bo tudi tajnik te komisije. Na koncu so svetovalci odobrili še podrobni načrt prvega dela razširitve občinskih cest, tj. od ceste, ki pelje od mosta čez Vipavo na Malndšče. Ko bo ta načrt dokončno odobren, bodo lahko lastnikom zemljišč izplačali odškodnino. prav, ko se je odločila za temeljit poseg. Kostanji na Goriškem in po vsej državi pa so v nevarnosti predvsem zaradi zjijedalcev, ki so napadli tudi nove nasade pred licejem, čeprav jih niso obrezali. Listje se je tudi na teh drevesih posušilo. Pojav so zabeležili še v semenišču, Gradišču, Čedadu in drugje. Letos se je še posebno razširil zaradi obilice padavin in visoke temperature, ki pospešujejo rast zajedalske plesni Občinska uprava bi se zlahka 'poslužila Strupov, vendar se jih izogiblje, ker bi povzročili zastrupljanje ozračja in vode, hkrati pa mara zadostiti potrebi po osebni varnosti in zaščiti okolja, kar ie težko združljivo. Opomba uredništva Izkoriščamo priložnost in znova opozarjamo občinsko upravo da mora s svojimi delavci ali s podjetji, ki prevzemajo dela na dražbi, očistiti odtočne kanale na nekaterih cestah v severnem delu mesta, ki so jih asfaltirali v zadnjem času, ker se nabira deževnica, s katero vozniki oblivajo pešce. Če tega dela ne bodo opravili kmalu, se lahko primeri da bo kdo tožil občino zaradi škode, ki jo je utrpel. Velike in globoke luže, kakršne nastajajo v Ul. Cat-terini, pa lahko povzročajo tudi prometne nesreče, ker voznik stežka obvlada avto, kadar nahitroma zapelje vanjo. Vprašanje je zaradi varnosti in tudi zaradi dobrega izgleda mesta tolikšne važnosti, da občinsko upravo — sedaj že ponovno — opozarjamo na to vprašanje. • Goriški prefekt javlja, da bo danes na vseh javnih lokalih razo-bešena italijanska zastava na pol droga zaradi smrti nekdanjega predsednika italijanske republike Se-gnija. ■iiiimiiimniiiiiiimiiiiiiiiiimmmiimiiiiiiiiiimiiiiuiiumiiiiiiiimimiiiiiiiumiimiiiiiiiiiiiiiuiuiiiinii OBIČAJNE CESTNE NESREČE Z AVTOMOBILOM V ZID BUDIHNOVE TRGOVINE Soferka je zavila preveč na desno - Z avtom v drog sredi Ločnika - Trčenje na križišču ulic Lungo Isonzo in Leoni Zaradi nestrpnosti se je včeraj malo pred poldne mlada avtomo-bilistka zaletela v stavbo, kjer je Budihnova trgovina jestvin na vogalu ulic Vittorio Veneto in Ve-nerio. Mlada avtomobilistka, 27-let-na Rosanna Borsi Lugnan por Mi-lio iz Romansa, je s svojim opel kadetom GO 50193 prihajala iz Šempetra. Kot je dejala agentom prometne policije, je vozila za rdečim avtom s koprsko registracijo. Na križišču je ta avto hotel zaviti na levo, ona ga je zaradi tega hotela prehiteti na desni, jugoslovanski avtomobilist pa se je premislil in nadaljeval pot po Ulici Vittorio Veneto proti središču mesta. Bor-sijeva je zaradi tega zavila preveč na desno in se zaletela v zid. Šo-ferko so prepeljali v bolnišnico, v njej bo ostala pet dni, ima nekaj prask in udarcev na obrazu na prsnem košu, na kolenih, njej avto pa je precej razbit. V četrtek zvečer se je proti Gorici vozil v svojem fordu 58 letni v električni drog. Mož se ni ranil, avto pa je precej poškodovan. V goriško bolnišnico so včeraj popoldne okrog 14. ure sprejeli tudi 35-letnega Goričana Angela Kovica iz Ulice Ortigara 7 ter tri ženske iz Pasian di Prato blizu Vidma. To so 34-letna Olivia Bianchi por. Del Franco, 30-letna Maria Tornada por. Del Franco in 40-letna Bianchi Cesarina. Kovic bo ostal v bolnišnici 15 dni, Bianchijeva 8 dni, ostali dve pa so le obvezali in sta odšli domov. Četverica se je ponesrečila v trčenju dlveh avtomobilov na križišču med ulicama Leoni in Lungo Isonzo Argentina. Sinoči, nekaj minut po šesti uri zvečer, je prišlo do cestne nesreče na državni cesti skozi Dol, na nevarnem ovinku nad Vižintini. Za ime šoferja ne vemo. ker je takoj po nesreči ustavil mimoidoči avtomobil in se odpravil v bolnišnico. Verjetno je šofer vozil na tem ovin-mu prehitro, zaradi mokrega cestišča je zletel s ceste na desno stran in njegov avto, fiat 850 GO SL). Dodatni član za ugotavljanje I no zavil na desno in se zaletel 44225 se je zaril v grmičevje. nadzorni odbor) in Marijo Ferleti- Giordano Malni bivajoč v Ulici čevo (to je predlagal sindikat CI Carnia 1. Sredi Ločnika je nenad- Protifašistična resolucija občine v Moraru Letos pozimi je taborniška organizacija že priredila propagandno razstavo, ki smo si jo lahko ogledali v Trstu, Gorici in v Dolini. Sedaj pa prireja Rod modrega vala sejem opreme in literature. Namen tega prodajnega sejma je, da si člani organizacije, bivši člani. simpatizerji in sploh vsi, ki se bavijo z izletništvom, pohodi, vzponi in smučanjem lahko ogledajo nekaj opreme in si to opremo nabavijo po razmeroma ugodnih cenah. Poleg značk, izkaznic, in podobnega materiala, ki je zanimiv le za člane organizacije ali za zbiratelje redkih predmetov, bodo na sejmu v prodaji tudi spalne vreče, šotori, kompleti prve pomoči, specializirane knjige iz topografije, o-rientacije in rekreacije ter športa. Zlasti opozarjamo na možno«* nabave slovenskih topoerafskih kart našega področja 1:50.000. Ker se bliža zimska in smučarska sezona, so taborniki poskrbeli tudi smučarske čevlje, hlače in vetrne jor-iče po izredno nizkih cenah Selem bo v klubu S Orreor^č danes, 2. decembra od 17. do 19. ure, jutri, 3. decembra od 10. do do 12. ure ter v sredo. 6. decembra od 17. do 19. ure. Iz goriškega matičnega urada Fašistične provokacije v državi čestokrat najdejo svoje odločne nasprotnike tudi v vrstah krščanske demokracije, med ljudmi te stranke. Kralj, ki ne soglašajo s teorijo o sočasnem ekstremizmu na desnici in na levici. Tak je primer občinske uprave v Moraru, kjer ima krščanska demokracija dvanajst od petnajst svetovalcev. Na predlog župana Tullia Tunija so na zadnji seji prejšnji večer izglasovali ostro resolucijo, ki obsoja fašistično nasilje in istočasno zahteva od vladnih in policijskih oblasti, da najostreje kaznuje in prepove fašistično nasilstvo. V Gorici se je dne 30. novembra rodilo 5 otrok, 2 osebi sta umrli. ROJSTVA; Francesco Bassora, Ni-cola Barbo, Marzia Medeot, Eva Calligaris, Luca Petterin. SMRTI: upokojenec 74-letni Luigi Spagnul, šofer 50-letni Augusto Razna obvestila V četrtek, 7. decembra ob 20.30 bo v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13 koncert solistov Glasbene matice iz Trsta Neve Merlak - Corrado in Žarka Hrvatiča. Mladinski krožek v Gorici javlja, da bo prirejal v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13, plesne čajanke oh nedeljah Dopoldne Pričetek jutri, 3. decembra ob 18. uri. liiuiliiliimiiiiiiiiiiiililiiliiliililiiliiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiititiiiiiliiiiiiMMmuiillltllll SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Deželni regulacijski načrt naj bo po potrebi prožen Takšno rešitev predlaga zbornica v primeru, če bi se spremenile gospodarsko - socialne okolnosti Odbor trgovinske zbornice je so- ; dni. Za 30 dni zdravljenja bo ostal glasno odobril lanski obračun upra ve proste cone kakor tudi proračun za prihodnje leto. Kot v prejšnjih letih bo trgovinska zbornica tudi sedaj prispevala sredstva za kritje primanjkljaja, ki se redno pojavlja v upravi ustanove, ker zanjo država odkazuje premajhne zneske in ker upravni stroški stalno naraščajo. Predsednik zbornice je nato poročal o deželnem regulacijskem načrtu in se posebno zadržal pri tistih njegovih postavkah, ki zadevajo gospodarski sektor. Geometer Lupieri je zlasti osvetlil načelna izhodišča regulacijskega načrta ter uspešne pobude kakor tudi njegove pomanjkljivosti, zlasti pa način pristopa k izdelavi načrta in njegovo prožnost. Ko je govoril o pomanjkljivostih, je predsednik omenil odsotnost izvršilnih določil glede teritorialne ureditve, vprašanje, ki v regulacijskem načrtu naše dežele ni drugače obravnavano kot sedaj. Odbor je spodbudno ocenil deželni napor za sestavo urbanističnega načrta ter je zaželel, da bi na podlagi metodoloških in politično -programskih predpostavk, ki so demokratične in upoštevanja vredne, odpravili zapažene nepopolnosti. Po njegovem mnenju bi ga morali uskladiti z gospodarsko - družbenimi programskimi predvidevanji, da bi ga mogli hitro prilagoditi spremenjenim gospodarsko - socialnim okolnostim. Ranjena dva prijatelja 48-letni Giuseppe De Rose iz Ronk, ki je zaposlen na Švedskem, je s svojim avtomobilom zavozil v stran ceste zaradi mokrega cestišča. Ob njem je sedel njegov prijatelj 28-letni Federino Slaniska iz Ronk, ki ga je rešilec skupno z De Ros-som pripeljal v tržiško bolnišnico. Šoferju so zdravniki ugotovili močan pretres možganov, zaradi katerega se bo moral zdraviti mesec tudi Slaniska, ki je zadobil pretres možganov in razne telesne praske. Kino f iorica VERDI 17.00—22.00 cPippo olimpio-nico». Walt Disney. Barvna risanka. CORSO 17.15—22.00 «11 caso Carey», G. Cobum in G. 0’NeiL Barvni film. CENTRALE 17.15-21.30 »Afričan sto-ry». Barvni film. MODERNISS1MO 17.00-22.00 «11 sor-riso del ragno*. T. Hunter in G. Kinti. Barvni film. VITTORIA 17.15-22.00 «11 paese del sesso selvaggio*. I. Rassimov in M. Leey. Barvni film. Mladini pod 18, letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.30 «La Mala ordina*. Barvni film. EXCELSIOR 16.00 «Joe Kidd». Barvni film. PRINCIPE 14.30 »Violentata sulla sab-bia». Barvni film. \ova t,UI SOČA «Samson in Dalila*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Javna hiša», nemški barvni film — ob 18. in 20. RENČE »Fantomas proti Scotland Yar-du», francoski barvni film — ob 19. DESKLE «Stanlio in Olio srečata duhove*, ameriški barvni film — ob 17. in 19.30. KANAL »Kako reči svoji hčeri*, ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 87, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicold, Ulica L maja. tel. 73328. 2. decembra BENEŠKI ČASNIKAR 0 VAŽNOSTI SLOVENCEV GORIŠKE POKRAJINE «Skoro 20.000 j« Slovencev v Goriški pokrajini» piš« časnikar Gianpiero Rizzon v svojem dopisu Časnikar Gianpiero Rizzon je kot posebni dopisnik poslal iz Gorice v svoj dnevnik, v beneški «11 Gaz-zettino* članek o goriških Slovencih in njihovi teži v goriškem gospodarskem in političnem življenju. Gre za članek, ki ga je vredno v skrajšani obliki povzet:. Beneški časnikar najprej ugotavlja, da dajeta Goriški pečat dve pose -nos ti: njena upravno politična posebnost v nekakšni »zanimivi o-perativni zvezi* med Gorico in Novo Gorico, ter psihološka posebnost njenega prebivalstva. Pri teh njenih karakteristikah ima, pravi časnikar, velik delež slovenska skupnost na Goriškem ki je trdno zasidrana na tej strani meje in zavzeta v mestnem in področnem življenju. «V goriški pokrajini živi skoraj dvajset tisoč Slovencev, od katerih jih je dvanajst tisoč v glavnem mestu. Tudi na političnem, podobno kot na gospodarskem področ ju, je njihova navzočnost močno razčlenjena*, pravi člankar, ki nadaljuje: «V dokaz temu zadostuje naslednji primer. Tri majhne občine, ki obkrožajo Gorico, so skoraj povsem slovenske skupnosti s slovensko u-pravo. Gre za Števerjan, Sovodnje in Doberdob. Poslednji je znan zaradi tistega sinhrotrona, ki bi ga bili morali tu postaviti, pa ga iz določenih razlogov evropske skupnosti niso zgradili.* «In glej. prvo izmed teh treh občin upravlja Slovenska demokratska zveza* avtonomna «strančica», ki se v višjih upravnih istancah priključuje KD, ki pa se hkrati od nje dovolj jasno loči. Občino Sovodnje upravlja slovenska večina, ki je vključena v Italijansko socialistično stranko. Končno u-pravlja občino Doberdob slovenska večina integrirana v Italijanski komunistični partiji*. Nato člankar navaja svoj razgo-gov s podpredsednikom goriške pokrajinske uprave, našim urednikom Markom Waltritschem, ki da predstavlja verjetno najbolj izrazit primer slovenskega vključevanja v go-riško politično in gospodarsko življenje. V tem smislu navaja tudi Waltritschevo ugotovitev, da so se razmere v zadnjih letih, posebno po letu 1965 močno spremenile, da danes pripadanje k slovenski narodnostni skupnosti ni več razlog strahu, da pa je treba rešiti še veliko zadev in nekako v smislu italijanskih izkušenj z Južno Tirolsko uzakoniti nekatere stvari kot na primer dvojezičnosti, izpopolnitev slovenske šole ter raznih slovenskih Kulturnih ustanov. Gre za rešitev vprašanj, ki se zdijo delikatne le kadar se jih lotevamo abstraktno, v uradih, kjer goriške stvarnosti ne poznajo dovolj in kjer razne sence preteklosti še vedno močno težijo. Pisec navaja r.ato mnenje Marka Waltritscha, češ da mladi, na srečo, vidijo zaščito slovenske etnične skupnosti s stališča reševanja njene kulture in da se nacionalistični komponenti ne jemljeta v poštev. «Z Waltritschem obravnavam tudi nekatere trdožive «sume». predvsem med ljudmi, ki so prekoračili petdeseto leto. Gre za »sume* ekonomskega značaja in ki se nanašajo na Slovence. Govori se na primer, da je v Gorici velika razlika med številčnim stanjem Slovencev ter obsegom njihovih ne- premičnin. Waltritsch se ob tem nasmehne in pravi: «Po mojem, očitek ni upravičen. Na vsak način je treba upoštevati to. kar se je dogajalo pred zadnjo vojno: fašistični režim je skušal na vse mogoče načine, z vso goljufijo izbrisati slovensko navzočnost na tem področju. Mnogi Slovenci so se morali razpršiti po Italiji, še več pa se jih je preselilo čez mejo. Kdor je mogel, je na zakonit način, ali kakor koli drugače ohranil svoje premoženje na Goriškem. In še danes imamo državljane Slovenije, ki izterjujejo najemnine svojih premoženj v Gorici. To je rezultat posebnega zgodovinskega stanja in če kdo smatra to za nekaj »nevarne-ga*, je po mojem v tem le veliko pretiravanje.* Avgust Sfiligoj, odvetnik 70 let pa po pisanju beneškega časnikarja predstavlja drugo plat slovenske «kolajne». Je «leader» Slovenske demokratske zveze, ki zbira v sebi predvsem tiste Slovence, ki še danes odklanjajo svojo vključitev v italijanske stranke •— pravi beneški časnikar, ki zatrjuje, da je Sfiligojevo stališče in stališče njegovih somišljenikov «arhaič-ni način biti Slovenec v okviru goriške stvarnosti*. Takšno gledanje pa dr. Sfiligoj odklanja trdeč: «Pravi pobomiki avtononJje in ne-odpovedljive zaščite slovenske etnične skupnosti smo edinole mi*. In v zvezi s tem — nadaljuje beneški časnikar — dr. Sfiligoj navaja predvsem diva datuma in sicer leto 1867, ko je avstro-ogrsko cesarstvo zajamčilo vse »nacionalne pravice* manjšinam, ki jih je »često pametno in liberalno upravljalo*, ter leto 1918, ko je v nekem javnem govoru tržaški guverner ob zasedbi Trsta »prevzel svečane in analogne obveznosti*. In pri tem ima v mislih tudi člen 3 statuta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, gledie česar pravi, da «izjava, ki se nanaša na nas, je formulirana tako, da bolj kot drugo poudarja folklorne komponente naše navzočnosti in logično da nas to ne more zadovoljiti*. Nato časnikar navaja Sfiligojeva izvajanja, da v tem primeru ne gre za goriške Slovence pač pa tudi za slovensko navzočnost v Furlaniji, ki nima nikakršne zaščite. Kar zadeva ekonomsko stanje goriških Slovencev v sedanjih razmerah se — kakor piše beneški časnikar — Sfiligoj oziroma Slovenska demokratska zveza bori za zaščito kmetijstva in slovenske navzočnosti v teh krajih, kajti z izgovorom, da je potrebno izvesti neka javna dela — pravi dr. Sfiligoj — morajo slovenski kmetje prenašati težo velikih razlastitev. Kmečka tradicija našega ljudstva je stara in trdna in v neposrednem stiku z zemljo se najbolj o-hranjajo tudi kulturne značilnosti slovenske etnične skupnosti. S tem, da kmetom odvzamemo njihovo zemljo, da jih prisilimo, vključiti se v družbo, ki je drueačna od njihove tradicionalne družbe, se še najbolj prispeva k spremembam etničnih vrednot naše skupnosti. Zato se Demokratska zveza upira tej politiki*. Tako nekako prikazuje beneški časnikar razmere, v katerih živi slovenska skupnost na Goriškem in dve različni stališči do problemov, ki se tičejo Slovencev, stališči, ki ju pripisuje Marku Waltritschu in dr. Avgustu Sfiligoju. AMERIČAN J. KEARNEY NA POTI SKOZI TRST FILMSKI VEČER KASTA «ltaliani, brava gente» Zametek slovenskega kinoforuma? Pred nedavnim je potoval skozi Trst ameriški likomik John Kear-ney, ki je hkrati tudi direktor Inštituta za sodobno umetnost v Nem Yorku. Njegova «specialnost» je v tem, da izdeluje, da ustvarja kipe izključno iz avtomobilskih odbijačev. Vrhu tega njegove skulpture niso nekaj mrtvega in same sebi namen, pač pa Kear-ney ustvarja skulpture, ki krasijo parke vil, pa tudi mestne parke, v katerih se otroci igrajo Na njegovih konjih iz ustrezno sestavljenih avtomobilskih odbijačev otroci «jahajo». V razgovoru z njim smo tudi zveden, kako se hudi da bi italijanskim ali drugim mlajšim u-metnikom iz Evrope omogočil študij oziroma posredoval štipendijo za študij umetnosti v ZDA, sam pa je nekoč poglobil svoje znanje kot štipendist v Italiji. V četrtek zvečer si je okoli petdeset ljudi ogledalo film «Italia-ni, brava gente», ki ga je v mali dvorani Kulturnega doma predvajal krožek KASTA. To naj bi bil prvi večer srednje težkih (ali srednje lahkih) filmov, ki jih bo predvajal agilni Krožek absolventov slovenske trgovske akademije, da bi svojim članom in javnosti nudil kulturno izživljanje, ki smo ga, žal do sedaj precej pogrešali. Nobenega dvoma ni, da je tudi film umetnost, da nas tudi filmska umetnost bolj ali manj bogati in plemeniti. Film rltaliani, bravo gente» (sovjetsko - italijanski film; režija G. de Santis; igrajo R. Pišu T. Samojlova itd.) je že dvignil precej prahu v javnosti: obdolžili so režiserja, da je s svojim delom obrekoval vojsko; pred kinematografi, kjer so ga predvajali, so venomer stražili policaji, da bi ne prišlo do hujših izgredov tako imenovanih dobromisle-čih ljudi. Vendar čas je najboljši zdravnik in sodnik, tako da si danes nihče več ne upa trditi, da je film «Italiani brava gente» kakorkoli obrekljiv. Dokaz temu je, da ga podjetje San Paolo Film razpečava po kinoforumih in po župniščih. KASTA ima v programu še dva filma vojne ali bolje: protivojne vsebine, eden teh naj bi bili «Mladi levi* (Giovani leoni). Filme naj bi predvajali približno vsak mesec po enega. F. F. NA FILMSKIH PLATNIH John Hough: «Twins of E vib Angleška producentska hiša grozljivk Hammer Film je zadnje čase precej padla v kvaliteti. V primerjavi z zadnjimi proizvodi je torej ta «Tmins of Evih (Le figlie di Dracula, 1971). ki ga je režiral John Hough, še kar zanimiv in vsaj spretno izdelan proizvod. V njem se združujeta dva tipa grozljivega filma: film o krvosesih in film o preganjanju čarovnic (preganja jih Peter Cushing, ki je precej nehlstorično prikazan kot moralist). Prisoten je tudi motiv dmjčic (ki ju poosebita lepi, zelo podobni dvojčici Mcdeleine in Mary Collinson), od katerih je ena predstavnica dobrega, druga pa zla. Film hoče tudi erotično pritegniti gleaalca in, kei je navsezadnje brez nians, je razumljivo da izpade predstavnica zla bolj mikavna kot druga dvojčica. S. G. .........................................................................................................................Illlllimillllli........................................................•milini.............................. DVE KNJIGI IZ ZBIRKE MODERNA DRUŽBA Fourastiejev Položaj človeka v XXI. stoletju in Greenovi Tihotapci O zbirki Modema družba, ki jo izdaja Državna založba Slovenije, smo že poročali. Knjige te zbirke so namenjene širšemu krogu bralcev, katere naj bi seznanjale z poljudnoznanstvenimi deli s področja družboslovja in aktualnimi problemi sodobne dražbe. Zdaj smo dobili dve novi knjigi te zbirke, od katerih mor da ena nekoliko izstopa iz prvotnega okvira, bo pa zato vseeno, če ne morda celo bolj zanimiva za bralce. Gre za knjigo, ki daje vpogled v svet sodobnega tihotapstva in ki sicer nosi preprost naslov TIHOTAPCI. Njen avtor je angleški publicist Ti-mothy Green, ki je dolga leta živel na Bližnjem in Daljnem vzhodu in se tam spoznal s pravili sodobnega tihotapstva, s preganjanjem tihotapstva in s problemi, s katerimi se soočajo na eni strani tihotapci, na drugi' stra ni pa oblasti, ki tihotapstvo preganjajo. Svoje izkušnje je avtor knjige zajel v več delih, vendar je najbolj zanimiva in najbolj izčrpna knjiga, ki smo jo v prevodu Mirka Napasta dobili zdaj tudi na naš knjižni trg. Timothy Green govori v svoji knjigi o vseh oblikah tihotapstva. Predvsem temeljito obravnava tihotapstvo z mamili in se u-kvarja s prikazom trgpvanja s heroinom, kokainom, sintetičnima drogami in hašišem. V drugem delu govori o trgovanju z orožjem. Tretji del knjige pa je posvečen trgovanju z luksuznim blagom, diamanti', zlatom, urami, u-metninami, whiskyjem in cigaretami. Ž '///////A 1 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Tenorist Dušan Per-tot; 18.50 Orkestri; 19.15 Družinski obzornik; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 Rado Bednarik: »Novi orli plapolajo*; 21.30 Popevke; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.00 Narodne; 16.20 Literarna oddaja. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.00 Melodije; 11.00 Uspeli motivi1; 11.30 Današnji pevci; 11.40 Orkester Moore; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 15.45 Juke box; 17.00 Veselo sobotno popoldne; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Glasba za konec tedna; 20.45 Ples- "nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6 50 Kako in zakaj? 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Lahka glasba; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Pevec Lauri Volpi; 15.10 Oddaja za bolnike; 15 40 Orkester; 16 20 Znanstvena oddaja: Novi teleskop; 17.10 Veliki variete: 19.00 R. Ombres: SOBOTA, 2. DECEMBRA 1972 Srednjeveško nabožno gledališče: 21.30 Hit Parade; 21.45 Orkestri lahke glasbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Ital. pesem: 1937; 13.50 Kako in zakaj?; 15.40 Popoldanski spored; 16.35 Leharjeva opereta: Judith; 17.40 Ping pong; 18.30 Posebna reportaža; 20.10 Jazzovski koncert; 21.00 Canzoni9sima. III. PROGRAM 9.30 Pergolesi in Vanhall; 10.00 Jutranji koncert; 12.10 Hindemi-thove skladbe; 13.00 Copland, Mil-haud in Gershwin; 13.40 Monteverdi jeva opera: »H ritomo di Ulisse in patria*; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 23.15 Mel-fi: Hallovveen. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Lisztovi simf. poemi; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Štraus sove skladbe; 11.00 Schumann in Borodin; 12.00 Busonijeve skladbe. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Godala v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Violinist Igor Ozim; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporo čajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Ansambel Joa- chim - Ewen - Combo; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Plesni orkester RT Zagreb; 21.10 Za prijetno razvedrilo; 21.28 Zabavna radijska igra — dr. Walter Ger-teis: »Petema sled*; 22.20 Za naše izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Vohuni v odporniškem gibanju; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Vzgojni prijemi; 15.15 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.40 Poljudna znanost; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canzonissima; 22.30 Posebna reportaža; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 15.25 Rugby: Galles — Nova Zelandija; 21.00 Dnevnik; 21.15 Tisoč in ena noč: Francija; 22.15 Sedem dni v parlamentu; 22.45 Boks: Are ari — Azevedo. JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli; 16 30 Državno košarkarsko prvenstvo prenos; 18.15 Gospod Piper film; 19.15 Humor, oddaja, 19 45 Filmska burleska; 20.00, 23.10 TV dnevnik: 20.35 Večer z mojstrom Šepetom: 21.35 Na poti k zvezdam; 22 00 Me dicinski center film KOPRSKA BARVNA TV 16 3f. Košarka: Juiioplastika Crvera zvezda; 19 10 Plesi iveta: Mehika; 2015 Poročila. Čeprav ni dolgo tega, kar smo v slovenskem prevodu dobili podobno knjigo, prav tako govori o tihotapstvu, je sedanja knjiga bolj izčrpna, predvsem pa še vse bolj zanimiva. Je pa tudi bolj pestra, ker obravnava vse oblike tihotapstva, tako tihotapstvo z mamili kot z urami, diamanti in celo tihotapstvo s papigami, opicami in — ljudmi. Avtor, ki v uvodni besedi sam pravi, kako je prišel do najbolj zaupnih podatkov in kako se je pogovarjal ne samo s cariniki, temveč tudi z voditelji tihotapskih družb, nam predstavlja vse oblike in načine tihotapljenja, prav tako pa vse oblike boja proti tihotapstvu. Pri tem seveda poudarja vso moralno škodo na pr. tihotapstva mamil, na koncu pa vendarle ugotavlja, da je tihotapljenje druga najstarejša obrt in da ga najbrž ne bo mogoče nikoli izkoreniniti. Obseg tihotapstva in izbor blaga postaja namreč vse večji, me tode dela tihotapcev pa se sproti prilagajajo ukrepom državnih oblasti. Tako ostaja problem odprt. Da pa bi ga javnost pobliže spoznala, bo prav gotovo pripomogla tudi knjiga, katere slovenski prevod imamo zdaj pred seboj. Delo je sicer dokumentarno, bere se pa kot najbolj zanimiv in napet roman. Zato bo knjiga brez posebnega priporočila mnogo brana. Drugo delo, ki je izšlo v zbirki Sodobna dražba, je knjiga z nenavadnim naslovom 40.000 ur, in podnaslovom: O položaju človeka v XXI. stoletju. Napisal jo je Jean Fourastič iz francoščine Pa jo je prevedel Dušan Savnik. Fourastiejeva knjiga je prav gotovo knjiga o problemih sodobne družbe, saj govori o vprašanju skrajšanja delovnega časa. Človek bo kmalu zadovoljeval svoje potrebe s poklicnim delom, ki bo obsegata 30 ur tedensko, tako da bi vse življenje delal le okoli 40.000 ur. Toda ali se bodo te napovedi glede skrajšanja delovnega časa in reforme uresničile? Na to vprašanje skuša odgovoriti avtor knjige ter pri tem analizira pozitivne in negativne strani tega obetajočega procesa. Svoje zanimivo, vendar morda širše manj privlačno napisano delo, je avtor razdelil na tri dele. V prvem obravnava, kakšna bo prihodnja družba in kakšne bodo oblike socialnega in kulturnega življenja v bližnji prihodnosti. V drugem delu knjige obravnava nekatere probleme, ki bi jih morali začeti reševati že zdaj, če bi hoteli doseči uresničitev optimističnih napovedi' glede 40.000 delovnih ur v človeškem življenju. Tretji del knjige spet govori o podobi družbe v prihodnjih sedemdesetih letih. Tako je vsebinsko zanimiva knjiga aktualna za današnji razviti’ svet, zlasti še ob misli, da bi morali že danes začeti oblikovati naše življenje, če bi hoteli uresničiti želje in predvidevanja. Seveda pa Alje avtor poleg zanimivih podatkov in analiz tudi stvarno podobo današnjega stanja v gospodarskih in človeških odnosih in odkriva nova neslute-na obzorja sociologom, družbenim delavcem in gospodarstvenikom. Knjiga 40.000 ur je torej aktualna knjiga, ki s svojimi mislimi', idejami, pa tudi stvarnimi ugotovitvami, ne glede na napovedi bodočega razvoja, daje svojevrstno podobo naše sodobne družbe v njenem razvoju. Sl. Ru. DVA PREVODA SVETOVNIH KLASIKOV Šest Molierovih iger in «Strickove sanje» F. M. Dostojevskega NA ZASEDANJU ITALIJANSKIH RUSIST0V Na italijanski šoli si poučevanje ruščine s težavo utira pot Slovenci naj bi ne zaostajali za Italijani znan predvsem kot avtor velikih romanov. Izbor, ki ga imamo zdaj pred seboj in ki obsega zajetno knjigo skoraj 700 strani, pa dokazuje mojstrstvo Dostojevskega tudi na področju krajše proze. Najdaljša povest v tej zbirki, ki je dala knjigi tudi naslov, so Stričkove sanje, humoristična zgodba, ki je bila sprva mišljena kot komedija in ki io je avtor napisal še v Sibiriji, tako da je bila ob izidu prvo pisateljevo objavljeno delo po desetletnem prisilnem premoru zaradi izgnanstva. Znana je tudi povest Krotko dekle, ki ji literarna teorija pripisuje prvine impresionizma, in Krokodil, pravzaprav satirična groteska v smislu danes modernih zgodb. Knjiga Stričkove sanje obsega sicer osemnajst krajših in daljših proznih tekstov, ki so jih prevedli Vera Brnčič, Severin Šali, Josip Vidmar in Janez Zor Škoda, da tudi ta knjiga nima vsaj kratke uvodne besede, zlasti še, ker so prve knjige te zbirke imele morda celo preobsežne u-vode. Treba je namreč vedeti da nekaj strani obsegajoča uvodna beseda. namenjena vsakdanjemu bralcu, temu objavljeno delo približa in močno pritegne njegovo pozornost. Sl. Ru. V torek 28. novembra dopoldne je bil na sedežu CIVIS v Drevoredu ministrstva za zunanje zadeve v Rimu sestanek italijanskih rasistov. Sestanek je uradno in slovesno začel predsednik združenja AIR (Associazione Italiana Russisti) prof. Bazzarelli. Sestanku italijanskih rasistov so prisostvovali tudi predstavniki oblasti in drugi častni gostje kot na primer predsednik italijanskega združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo senator S. Adamoli, generalni direktor za kulturne stike z ministrstva za ljudsko prosveto dr. U. Rossi, državni podtajnik sen. prof. S. Valitutti, poslanik Sovjetske zveze v Rimu Nikita Rizov in drugi. Sestanek je vodil dr. M. Coluzzi z genovske univerze. Prvi je spregovoril sovjetski poslanik v Italiji Nikita Rizov, ki je poudaril pomembnost poučevanja ruščine na italijanskih višjih šolah, hkrati pa je pripomnil, da v Moskvi in Leningradu že dolgo poučujejo italijanščino in italijansko slovstvo na gimnazijah. Spregovoril je nato dr. U. Rossi, ki je obravnaval problem ustanavljanja stolic za ruski jezik in literaturo na višjih šolah ter o nadaljnjih možnostih razvoja tega tako aktualnega problema sodobne družbe. Po teh poročilih, ki nas silijo, da proučimo probleme resnične sodobne šole. so spregovorili profesorji, ki poučujejo na univerzah, na posebnih tečajih in na višjih šolah. Posebno zanimivo je bilo predavanje dr. Nine Raucisvili z univerze v Bergamu (pri kateri sem 1968. leta doktorirala na temo «Človek in narava v delih A. C. Turgenjeva*). Profesorica je spregovorila o kulturnih stikih med Italijo in Sovjetsko zvezo ter o poučevanju ruščine. Zelo spodbuden je bil njen predlog, da bi morali sprejeti uvajanje ruščine predvsem ravnatelji višjih šol. Govorila je namreč o absurdnem stanju na italijanskih srednjih šolah, kjer se še vedno ne poučuje ruščina, mednarodni jezik, v katerem najdemo najraznovrstnejšo bo gato strokovno literaturo tako z medicinskega, tehničnega, ekonomskega in neštetih drugih zpanstve-nih področij. Predložila je, naj bi o tem pisali «Annali scolastici*. ki so na razpolago na sleherni šoli. seveda, če bi jih ravnatelji šol sploh brali. Da njene besede, da njene ideje niso bile vržene v prazno, so nam nato dokazali referenti, ki so obravnavali posamezne probleme dejanskega stanja o poučevanju ruskega jezika in ruskega slovstva na višjih šolah. Ravnateljica višje tehnične šole v Rimu dr. Buzzi - Ventucci je spregovorila o tem. kako je na svoji šoli uvedla poučevanje ruščine kot enakovreden predmet vsem ostalim predmetom, ki se na šoli poučujejo. Profesorica ruščine na nižji srednji šoli «Petrocchi» v Rimu pa je obrazložila vsem svojo odfc® kako bi uvedla poučevanje ne na svojem zavodu. Omeniti/? da je bila njena šola prva v «, mu, kjer je ravnateljica uv ^ poučevanje ruščine. Začetki so , trdi in težki. Pouk se j6 z\-" Državna založba Slovenije z u-spehom izdaja dvoje zbirk svetovnih klasikov, zbirk, ki se obe že bližata svojemu zaključku. Tako bo prav kmalu zaključeno zbrano delo Williama Shakespeara. pa tudi Dostojevskega izbrano delo v slovenščini je doseglo že lepo število knjig. Zdaj se tem izdajam pridružuje nova knjiga izbranega Dostojevskega dela in nova zbirka izbranega dela Mo-liera. Molierova dela so v knjižni obliki večkrat izšla tudi v slovenščini. Grs za razne izdaje, ki pa jih najbrž niti ni več dobiti na knjižnem trgu. Zavedajoč se kulturnega pomena stvaritev velikega francoskega komediografa, se je Držama založba odločila izdati poglavitna Molierova dela v slovenščini v štirih knjigah. Zdaj imamo pred seboj druge knjigo ki pa je na knjižni trg prišla kot prva. Po zunanji podobi je knjiga docela enaka knjigam Shakespearovega zbranega dela, tako da že skrbna in okusna zunanja oprema izkazuje žlahtno vsebino. Sicer pa je v drugi knjigi izbranega dela objavljenih šest Moličrovih iger. V njej so: Šola za žene, Kritika Šole za žene, Improvizacije v Versaillesu, Izsiljena ženitev, Tartuffe in Don Juan. Vsa dela je z izjemo Tar-tuffa, katerega slovenitev ie Zupančičevo delo, prevedel Josip Vidmar. Uredil je to knjigo kot bo sicer celotno izdajo izbranega dela uredil Josip Javoršek. Njegovo delo so tudi opombe Seveda sta urednik in Josip Vidmar Župančičev prevod Tartuffa tudi prilagodila današnjemu pravopisu ter ga očistila vsaj nekaterih srbohrvatizmov. Nedvomno pomeni izdaja izbranega dela Moliera v slovenščini obogatitev slovenskega knjižnega trga in sploh svetovne klasike v slovenščini. Posebno še, ker bomo dobili tudi nekatera Molierova dela, ki jih doslej nismo imeli v slovenščini in ker bodo nekateri stari prevodi popravljeni in dopolnjeni. Nekaj pa le pogrešamo pri tej izdaji. Kot smo zapisali že ob izdaji Shakespearovih del v slovenščini tudi pri izdaji Mo-ličra pogrešamo vsaj kratkih, dve, tri strani obsegajočih spremnih besed o delu, njega značaju in pomenu. Zares škoda, da smo to priliko ob tej izdaji spet zamudili. V zbirki izbranega dela velikega ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega, ki ga že dokaj dolgo izdaja Držama založba Slovenije v uredništvu dr. Bratka Krefta, smo dobili novo knjigo. Njen naslov Stričkove sanje še ne nove, da je urednik za to knjigo zbral najrazličnejše kratke povesti velikega pisatelja, ki je sicer Smučišča na Voglu so ponovno oživela preveč priljubljeni. Večer v prijetni’ dražbi prijateljev. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Pazite na vse, še posebno na naloge, ki vam jih bodo naprtili, ker ne bodo lahke. Čustvene zadeve normalne. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zelo posrečena izbira v poslovnih zadevah. Zagotovljen finančni u-speh. Star spor v ljubezni' se bo ugladil. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Trgpvci in poslovni ljudje na sploh bodo imeli veliko sreče. Z uspehom na prvi pogled boste pridobili novih pobud. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pazite na občutljivost predstojnikov o-ziroma ljudi, od katerih ste odvisni. Ne rinite predaleč. Zelo srečne ure v domačem krogu. pred štirimi leti in ga J® tllS prevajalec za ruščino. Ta P°® j je propadel, ker prevajalec m didaktičnih izkušenj. Toda r® teljica ni vrgla puške v k«™^ Vztrajala je pri svojem^ „nacn\j, poverila poučevanje ruščine Prvo leto se je na tej šoli vilo za učenje ruščine sest A cev. Učili so se v urah. Naslednje leto se jih F r javilo šestnajst in so ruščino ■ čili v reden pouk kot druge .g, jezike. Danes obiskuje ure ne 36 učencev. Poročevalka J® trdila, da na uspeh uvajanja ščine vpliva tudi zanimanje ^ cev samih, ker so prav °m ki se navdušujejo nad tem ^ kom. Zanimanje za ^dino ® pri učencih še povečalo po ^ na sovjetskem veleposlaništvu. t so jim predvajali otroške lun^. izvirniku in so poslušali P^, ruskih otrok. Poročevalka je ^ nila, da so jo vključili v P"’ j jinsko lestvico za ruski šolskem skrbništvu v RirrW čili so jo od tedaj, ko P®,), ruščino. To pa je bila za $ koga novost. Svoj referat FjU ključila, ko je poročala o ^ ekskurziji v Sovjetsko zvez® koncu šolskega leta. Nato sta spregovorili še dy®.% fesorici ruščine na fakultet ^ politične vede v Turinu S- ^ ter asistentka za slovansko gj. gijo v Milanu M. Baraccn^^jih gnoli. Obe sta govorili , njči# izkušnjah pri prevajanju ten ^ tekstov, kjer morajo pogost® rahljati neologizme. ^ Ob zaključku zasedanja j® ^ soglasno sprejeta resolucij . ^ stavljena na ministrstvo za ^ sko prosveto, resolucij3-buje šest točk in ki mea y zahteva poučevanje ruščine ^ državnem merilu in uat., rSso-ustreznih stolic. Ker je p1 ^ Rotacija soglasno sprejeta, Je rVjni rak naprej v primerjavi sv )aJj tovrstnim sestankom, ki Je v Genovi. ^ Prof. Nina Raucisvili , povedala, da se RAI Pp|-e gi-moskovsko televizijo za.teC skega jezika. Prof. N'na svili je tudi zaključila ,s ^ je z vzpodbudnimi besedam*-med drugim rekla: «PrepseStai|' sem, da bo na prihodnjem ku, čez leto dni, zagotovU®^ # sto za poučevanje ruščine , „3-jih šolah marsikateremu m šib kolegov*. $ Svoje vtise s tega rimsk®2 ^ stanka zaključu.jem z upata ^iiH bo razgibal našo javnost. ^e, na starše in še predvsem ^jti, pa tudi ustrezne pristojne da bi namreč mi. Staven tega ne zaostajali za j*# Upam. da moje besede ostale glas vpijočega v v „ Neva Di vodd Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Tudi v najbolj kritičnih trenutkih ohra nite mirno kri. Zelo prijetne in zadovoljne ure v družbi drage o-sebe. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pomembno srečanje, ki bi lahko postalo usodno za vašo bodočnost. Verjetno večji finančni uspeta. Zadovoljstvo v ljubezni. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Z intuicijo in delovno sposobnostjo bo-ste pomagali sebi in svoji okolici. Precej živahen družinski pomenek. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Delo se zelo vleče, zato pohitite, da ne zaostanete. Z vljudnostjo in taktom boste ublažili ali celo izgladili stari’ spor. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaša iniciativa in prepričljivost bosta razorožili tudi najbolj trmastega nasprotnika. Verjetno zeta prijeten obisk. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Velik finančni uspeh, ki vam bo o-mogočil napredek. Večer bo sicer prijeten, toda z njim se spravljate v nevarnost. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) S svojim dinamizmom boste prišli daleč. Uspel vam bo načrt, ki vam je pri srcu. V ljubezni naj se vam ne mudi. ŠKORPIJON (od 23. 10. d0 21 11.) Popustljivi boste morali b*ti, tudi če vam nasprotniki ne bodo Devetdeset-stanovanjska zgradba v petih dneh MOSKVA, 1. - Kdor obiskal Sovjetsko zvezo, zil, da je stanovanjsko per^ nje v tej deželi še ve ,„hl a(ju P.j samih 19 dneh. V Lpn,llgpoSl8'i|0 so iz montažnih de*oV tuprta petnadstropno h šo s * c]neh-stanovanji v samih P®11” , jaf Te podatke je na ferenci objavita zdruzeta jj’H skih arhitektov. Iz l®h & se je izvedejo tudi. ® priFjd način gradnje iz vnapr®J l)rn^V ljenih sestavnih delov n0 ■ Sovjetski zvezi, da fr vlinj L-to 2,650.000 novih stan°v tem sovjetski arhitekti &r Ijajo. da tovrsten način - ne gre na rovaš estetik®’ ^ ga zatrjujejo, da ve^elov vnaprej pripravljenta .. ^ goča tudi gradnjo ra zli*ni in stanovanj, da h" ČčPta-niso druga drugi bi radi verjeli tem njem, se nam vs'lju.J®.. ijti a pri tako nagli gradnji n ^ tekt in niti urbanisti jo delati čudežev. primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 2. decembra 1972 DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 2. DECEMBRA 1972 ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 21.15 v Trstu, stadion «1. maj* Bor — Breg * MOŠKA C LIGA 21.15 v Nabrežini ACEGAT — Kras * MLADINKE 19.30 v Trstu, stadion «1. maj* Bor — Breg B NOGOMET ZAČETNIKI 15.15 v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole — Breg NAMIZNI TENIS POKRAJINSKI TURNIR 14.30 v Trstu, šola Brunner Nastopata Kras in Sokol KOŠARKA MLADINCI 19.00 v Trstu, Ul. della Valle °°** — Tigers NARAŠČAJNIKI 20.00 na Kontovelu Kontovel — Itafsider JUTRI Nedelja, 3. decembra 1972 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna — Zarja * 14.30 v Dolini Bre9 — Inter SS * 14 30 na Proseku Primorje — S. Canzian * 14.30 v Gradišču, Ul. Aquileia Marco — Juventina * 3. AMATERSKA LIGA 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Union — ACEGAT * 14-30 v Padričah Primorec — Fiamma * ^0 30 v Dolini Breg B — Domio * 10.30 pri Sv. Sergiju l|bertas Sv. Sergij — Olimpija * 14.30 v Štandrežu s°vodnje — Sudest . MLADINCI . °-45 v Križu 'bortas Sv. Marko — Vesna • 9-30 v Padričah "oianese — Gaja 8.30 v Trstu, stadion «1. maj* °n Bosco — Primorje ,.8l00 pri Sv. Sergiju 1 “srtas TS — Union KOŠARKA D LIGA '/.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Fiamma PD * NARAŠČAJNIKI •30 v Trstu, telovadnica i, Monte Cengio l'oyd _ p0|et * 9.00 v Gorici* * 0m — Sluugen A NAMIZNI TENIS državni pozivni turnir 'l.oo v Veroni I'la«opa tudi Kras ODBOJKA , MLADINKE 1-30 v Trstu, Ul. Monte Cengio *u ia — Breg A * Q DEČKI '•30 pri Banih '°9a — Inte. 1904 Pojutrišnjem P°NEDELJEK, 4. DECEMBRA 1972 ODBOJKA 19 MLADINKE ir-30 v Trstu, telovadnica On. Bergamas MA — Sloga * * j. DEKLICE b -80 v Trstu, stadion «1. maj* — Farit V ZENSKI ODBOJKARSKI B LIGI Drevi na stadionu «1. maj» Bor in Breg iz oči v oči V C ligi bo Kras igral doma proti šesterki ACEGAT ŽENSKA B LIGA Drevi bomo v okviru četrtega kola ženskega odbojkarskega drugo-ligaškega prvenstva prisostvovali derbiju med slovenskima zastopnikoma Borom in Bregom. Slovenska Ugaša igrata letos dve povsem različni vlogi: Bor je v treh kolih prepustil nasprotnicam le dva seta, in je z odlično ekipo Lovable iz Bergama edina še neporažena šesterka te skupine. Slabše gre od rok Brežankam, ki doslej še niso zmagale. Vendar je treba pripomniti, da je bil žreb Bregu nenaklonjen, saj se je v prvih tekmah spoprijel z ekipami, ki sodijo med najmočnejše v tej skupini. Favorit je drevi seveda Bor, vendar je vsaka napoved precej tvegana. Breg in Bor sta že tradicionalna nasprotnika in pred srečanjem ne moremo ničesar napovedati'. Iz tradicije pa verno, da igrajo Dolinčanke proti svojim tržaškim nasprotnicam vedno zelo dobro, bo-rovke pa večkrat popustijo. V lanskem prvenstvu je enkrat zmagal Breg, v povratnem srečanju pa Bor. Tudi po letošnjih pred-prvenstvenih srečanjih je stanje izenačeno: na «Trofeji bazoviških žrtev* je zmagal Bor, a se mu je Breg takoj oddolžil na prazniku komunističnega tiska v Trebčah. Vsaka napoved je torej tvegana, prepričani pa smo, da nam bosta obe ekipi prikazali lepo in borbeno igro, zmaga pa naj boljši! Tekma med Borom in Bregom bo drevi do 21.15 na stadionu «1. maj*. INKA MOŠKA C LIGA Tudi v četrtem kolu igra Kras doma, ker je prišlo zadnji trenutek do spremembe. Tržaška šesterka ACEGAT igra domače tekme v občinski telovadnici v Miljah in drevi je telovadnica zasedena. Tako je prišlo do spremembe in bo v prvem srečanju domačin Kras. Torej več kot lepa priložnost, da se kra-sovci oddolžijo za pretekli poraz v Nabrežini proti gasilcem iz Trevisa. Drevišnji tekmec pa bi morai biti nekohko lažji, saj je v dosedanjih treh nastopih ACEGAT vedno prepustil izkupiček nasprotniku. Tržačani, ki so novinci v tej ligi, so nudili' še največji odpor ekipi Li-bertasa preteklo soboto v Padovi, ko so klonili nasprotniku šele po petih setih ogorčenega in brezkompromisnega boja. Kot za pretekle tekme so se Zgoničani tudi za ta pomembni spopad dobro pripravili. Ob pomoči številnih domačih gledalcev lahko' računa tudi''na "Zmago in osvojitev dveh izredno dragocenih točk, ki bi pomenili izdaten korak proti sredini razpredelnice in večje zaupanje v lastne moči v bo- ju za obstanek v tretji ligi. To pa je letošnji poglavitni' cilj odbojkarjev iz Zgonika. PRVENSTVO DEKLIC Sinoči je v prvenstvu deklic Breg premagal šesterko OMA z 2:0 (15:4, 15:7). NOGOMET BEOGRAD, 1. — Jugoslovanska državna nogometna reprezentanca bo v januarju odigrala prijateljsko tekmo z Mehiko v mehiškem glavnem mestu. * * * RIO DE JANEIRO, 1. — Brazilska državna reprezentanca bo prihodnje leto opravila turnejo po Evropi in Sev. Afriki, kjer se bo v prijateljskih tekmah srečala z Ma- rokom, Tunizijo, Italijo (9. junija), Avstrijo, V. Nemčijo, SZ, švedsko, Škotsko, Švico in Francijo. TENIS VIDEM, 1. — Jutri in pojutrišnjem bo italijanska teniška reprezentanca (Bertolucci, Di Matteo, Barazzutti in Zugarelli) nastopila v Vidmu proti Danski na teniškem turnirju za pokal švedskega kralja. Italijanske igralce je te dni pripravljal jugoslovanski tenist Nikola Pilič. HOKEJ NA LEDU JESENICE, 1. — Na turnirju v hokeju na ledu za Alpski pokal so Jesenice premagale italijansko ekipo Cortina Doria s 6:2. Bor — Fiamma bo jutrišnja o-srednja točka naših košarkarskih dogodkov. Sicer pa bodo zaposlene tudi vse ostale ekipe, razen Borovih naraščajnikov, ki bodo tokrat počivali. D LIGA Ime Palestro Armeria Fiamma Padova zveni dokaj čudno. In prav ta naziv ima jutrišnji Borov nasprotnik, v četrtem kolu D lige. Sodeč po izidih, je tudi ta ekipa iz Padove med slabšimi v tej ligi. Torej, borovcem se nudi edinstvena priložnost da osvojijo v tem prvenstvu prvi točki. Tudi za to tekmo so se namreč «plavi» dokaj dobro pripravili. Na treningih so vsi igralci dali vse od sebe. Trener Mari pa je predvsem posvetil pozornost napadu, kajti prav v napa- uiluiitlifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiillliliiiiiiiiniiiiiiiHiltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHlitlliiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiilliiiiliMiifliiiiiiiililiiliiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiitiiiiiiiiiiMililiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMimiiiiliiiu Emil Nanut, veteran štandreške Juventine KOŠARKA NA GORIŠKEM Jutri Dom-Spliigen A Jutri zjutraj bo peterka Doma v petem kolu košarkarskega naraščaj niškega prvenstva odigrala tekmo proti ekipi Splugen A iz Gorice, ki se poteguje za prva mesta lestvice. Ekipa Spliigna ima svojo glavno moč v visokih centrih in izkušenih igralcih, ki se odlikujejo zlasti v presingu. Zato domovci nimajo prevelikih možnosti za zmago, toda prepričani smo, da bodo dali naši fantje vse od sebe. Upajmo tudi, da jim bo šla žoga v koš večkrat kot doslej. Naši fantje, kot opažamo na zadnjih tekniah, so preveč nezanesljivi, zlasti v prodorih in v metih na koš. Upajmo, da bodo jutri, ko je zmaga že vnaprej dodeljena močnemu nasprotniku, to tremo premagali ter bodo zaigrali bolj zanesljivo in zagrizeno, ter bedo vsaj trd oreh za nasprotnika. Tekma Dom — Splugen A bo jutri ob 9. uri v Gorici, v telovadnici «Stella Matutina*, Ul. Nizza 36. i Vsi igralci Doma naj se zberejo pred omenjeno telovadnico ob 3.30. I. K. KOŠARKA iNaša moštva v raznih ligah Jutri priložnost za Borovo ekipo Danes in jutri bodo nastopile skoraj vse naše peterke NOGOMET PRED JUTRIŠNJIMI TEKMAMI AL Tudi tokrat na sporeda derbi med moštvoma Vesne in Zarje V 3. AL bo na sporedu precej zelo zanimivih srečanj 2. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali 9. kolo prvenstva 2. amaterske lige. Med najvažnejšimi srečanji bo prav gotovo derbi med Vesno in Zarjo. Za mnenje o tej tekmi smo vprašali ba-zovskega trenerja Scavuzza: «Do-bro se zavedamo, da bomo gostovali pri ekipi, ki nujno potrebuje točke. Po zadnjih neuspehih bo Vesna storila vse, da bi' zmagala, saj si lahko le tako opomore in dobi polet, ki ga je imela v začetku prvenstva. Mi seveda ne bomo držali križem rok. Vsi igralci so v odlični formi in tudi razpoloženje je na višku. Naš cilj je seveda vsaj točka.* O tekmi' Breg — Inter SS je predsednik Brega Marino Pečenik dal to izjavo: ^Nedeljskega nasprotnika dobro poznamo, saj se Inter SS ni dosti spremenil v primerjavi z lanskim prvenstvom. Letošnji odlični start Tržačanov bi pripisal prej sreči kot pa pgprtni igri'. Kijub tenu bo Inter težka ovira za nas, saj bomo morali na igršče brez Grahonje, pa tudi Visintin še ni popolnoma okreval. Če ta dva ne bosta igrala, bomp utrpeli veliko izgubo, saj sta bila glavna stebra v napadu. Vseeno zaupam enajsterici in sem prepričan, da bomo ori- Zgoniski odbojkarji bodo tudi drevi nastopili v Nabrežini pred domačini občinstvom (Na sliki: Kras — Dall’Acqna) nesli' vsaj točko.* Primorje bo po štirih tednih znova nastopilo na domačem igrišču, tokrat proti S. Canzianu. Po zadnjem neuspehu proti Isonzu je predvidenih nekaj sprememb v postavi. Moštvo bi moralo tako pridobiti na učinkovitosti v napadu in na zanesljivosti v obrambi. Predvidevanja so tvegana, vendar menimo, da bi remi zadovoljil oba nasprotnika. V ostalih tekmah bi moral Liber-tas zmagati proti Portualeju, do delitve točk pa bi moralo priti' v tekmi med Muggesano in Foglia-nom, čeprav so domačini nekoliko boljši. Flaminio se bo moral proti Libertasu s Proseka pošteno potruditi, medtem ko bi moralo priti do remija tudi med Campanellami in Aurisino. Tekma Sagrado — T-onzo je odprta za vsak rezultat. 3. AMATERSKA LIGA Po nedeljskih presenetljivih izidih bi moralo priti tudi- v nedeljo do zanimivih tekem. V skupini N je v osredju zanimiva tekma med Unionom in ekipo ACEGAT. Podlonjerci imajo možnost na lestvici prehiteti Tržačane, ki so v zadnjem času precej popustili. Libertas Sv. Marko bi moral odpraviti nogometaše Demacorija, ki so zašli v krizo. Duino pa ne bi smel imeti težav v srečanju s COOP. V skupini O bodo vse oči uperjene v dvoboj med tekmecema za končno zmago, med Zaulami in Op. Supercaffe, ka sta prejšnjo nedeljo nepričakovano klonila. Možen je vsak izid. Precej bo tudi vplivalo, kako je kakšna ekipa sprejela prvi nedeljski poraz. Primorec bo po tolikih neuspehih igral proti Fiammi. Navijači upajo, da Tre-bened ne bodo tokrat znova zgrešili cilja in bodo končno vendarle zmagali. V skupini P bosta prvouvrščeni Costalunga in S. Arma nastopali proti' težkima nasprotnikoma. Costalunga bi morala proti Libertasu iz Barkovelj izenačiti, kar bi lahko izkoristila S. Arina, ki bo nastopala proti Giarizzolam. Olimpija bo gostovala pri ekipi' Libertas Sv. Sergij. V najslabšem primeru bi morala ekipa iz Gabrovca osvojiti vsaj točko, kar potrjujejo tudi njeni nedavni uspehi. Breg B bo igral proti Domiu, svojemu sosedu, Id je bil v zadnjih štirih nastopih vedno poražen. Toda niti Brežani še niso osvojili točke, v nedeljo pa imajo možnost, da končno vendarle ori-dejo A) nje. B. R. NOGOMET NA GORIŠKEM Juv«ntina okrnjena Juventina bo v nedeljo igrala v Gradiški proti S. Marcu. Tekma bo zelo važna za Štamdrežce, saj bodo morali dokazati, da je bil hudega poraza proti Audaxu kriv le slab dan. Ta naloga bo za goriško enajsterico precej težka, če pomislimo, da bodo poleg poškodovanih Urasa in Eidja Tabaja «rdeče-beli» igrali tudi brez izključenega Mairvina. S. Marco je močna ekipa in je na drugem mestu lestvice. Štandrežei bodo morali zaigrati odločno, kot v prejšnjih tekmah, če se nočejo vrniti praznih rok. Zato so se marljivo pripravljali, da bi zbrisali slab vtis. Trener Culot je sklical sledeče igralce, ki naj se zberejo ob 13. uri pred gostilno Romana na trgu v Štandrežu: Plesničar, Tomažič, Nanut, Zlh, Paulin, G. in A. Mon-tico, Sirk, Ferletič, M. Tabaj, Cd-lini, Černič, Faganel, Fiorelli. Prejšnjo nedeljo so izžrebano nagrado podarili članu Evgenu Plesničarju. Skupina navijačev pa je izbrala Emila Nanuta kot najboljšega igralca v tekmi Juventina -Audax. Bip. Sovodnj« pripravljene Sovodenjci bodo v nedeljo igrali na igrišču v Štanrežu proti ekipi Sudest. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in bo predstavljala za So-vodnje trdo preizkušnjo, še posebno če pomislimo, da bodo čez teden dni slovenski igralci igrali proti Vermeglianu, ki je eden izmed kandidatov za končno zmago v prvenstvu. V tekmi s Sudestom si bodo morali «belo-modri* zagotoviti obe točki, če hočejo ostati v krogu najmočnejših. V teku tedna so igralci vestno trenirali in z zaupanjem pričakujejo nedeljsko tekmo. Za jutrišnjo tekmo je trener Mar-son sklical te igralce, kt naj se zberejo ob 13.45 na štandreškem igrišču: Devetak, Trivellato, Corva, Batistič, Ferfolja, Kovic, Sambo, Florenin, Marson, Zavadlav, Pozzo, Fajt, Petejan. Davorin Kolesarski klub ADRIA iz Lo-njerja sklicuje jutri, 3. decembra 1972 ob 9. uri v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju 1. redni občni zbor članov NAMIZNI TENIS TEDENSKI PREGLED Tri Krasove igralke na turnirju v Veroni Jutri počitek v A ligi - Pokrajinski turnir v Trstu POZIVNI TURNIR Jutri bo v Veroni mladinski pozivni turnir, katerega se bo udeležilo 24 igralcev in 12 igralk, V mp-ški konkurenci ni vodstvo FITET povabilo nobenega igralca iz naše dežele, čeprav bi mlademu Sokolovemu igralcu Radoviču morali poslati vabilo, saj je v zadnjem času dosegel precej dobre rezultate. Res pa je tudi, da so imena nastopajočih na jutrišnjem turnirju določili takoj po državnem turnirju v Veroni, torej pred pozitivnimi Radovičevimi nastopi1 v tekmah A lige. V ženski konkurenci bodo nastopile kar tri Krasove igralke: Miličeva, Vesnaverjeva in Rebulova. Kaj lahko pričakujemo od njih? Miličeva bi morala osvojiti prvo ali1 drugo mesto: slabša uvrstitev bi pomenila tudi slabo igro, saj je njena edina resnejša nasprotnica Francesca Marconejeva. Silvana Vesnaverjeva pa verjetno ne .bo mogla ponoviti odličnega uspeha jz Verone, kjer je osvojila tretje.mesto. Tokrat se bo mprala spoprijeti z Miličevo ali Marconejevo in še z dvema močnima igralkama: z drugokategomico Valentejevo in državno prvakinjo med naraščajnica-mi, Grecijevo. Zmaga nad eno od teh dveh bi bil zanjo res lep uspeh. O tretji Krasovi igralki, Rebulovi, pa lahko rečemo, da bo vsaka njena zmaga pomenila zanjo lep uspeh. Ta turnir je zelo pomemben, saj bodo igralke lahko res pokazale vse svoje sposobnosti: vsaka bo namreč odigrala osem tekem. A LIGA Sokolova ekipa je v nedeljo glad ko zmagala, saj je imela pred se boj le dva igralca iz Taranta. Zmaga pa je toliko pomembnejša, ker je tokrat tudi Radovič osvojil točko z zmago nad močnim drugoka-tegomikom. lliiiiiiiiiitniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililliiiliiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii Jutri zaradi turnirja v Veroni, ne bo tekem A lige, prihodnjo nedeljo pa bo Sokol na domačih tleh igral proti močna ekipi Citta dei Ragaezi iz Modene, s katero je v prvi' tekmi izgubil. V zadnjem kolu pa je prišlo do nepredvidenega zavrti ja ja. CDR iz Modene je namreč nepričakovano premagal državnega prvaka, ekipo Vitamirella s 5:2. Po tej tekmi vodi na lestvici CDR. Druga je Vita-mdrella, ki pa ima točko manj. D LIGA Po dplgi in zelo borbeni tekmi, je goriški Dom sinoči premagal Strac-cis s 6:3. Po tej tekmi je lestvica taka: Audax 6, Dom 4, Straccrs 0 točk. POKRAJINSKI TURNIR Danes bo v Trstu prvi pokrajinski turnir, katerega se bo udeležilo več slovenskih igralcev. Turnir bo v občinskem rikreatoriju Brunner v Rojanu. Nastopili bodo le najrhlaj-ši, zato je vsaka napoved zelo tvegana: Vsekakor pa smo prepričani, da se bodo naši .tekmovalci tudi tokrat dobro odrezali. S. J. KOŠARKA ATENE, 1. — V prvi tekmi osmine finala košarkarskega turnirja za pokal pokalov je Šparta iz Brna premagala Olimpiakos iz Pireja z 97:87. Moskovski CSKA je premagal v istem turnirju Stade Francais iz Ženeve s 121:92 • • • Tržaški košarkarski' sodniki, so sklenili, da začasno prekinejo svoje stavkovno gibanje. Tako bodo v nedeljo redno na igriščih, medtem pa se bodo sestali tudi s prof. Massaro, ki je odgovoren za 'od-nike. Atalanta - Inter Bologna - Torino Juventus - Fiorentina Vicenza - Palermo Lazio - Cagliari Milan . Sampdoria Napoli - Verona Temana - Roma Arezzo - Gemoa Catania - Catanzaro Foggia - Brindisi Anconitana - Viterbese Cosenza - Salemitana X 2 X X X du je moštvo najslabše. Ostali dve tržaški peterki bosta imeli v tem kolu nevarna nasprotnika. Cianocolori, ki je še vedno brez točk, bo tokrat nastopil proti moštvu Virtus Padova. Don Bosco pa bo gostoval v Padovi, kjer bo igral proti Pro Paceju. MLADINCI Po sobotnem počitku bodo drevi Borovi mladinci ponovno zaposleni v prvenstvu. Ob 19. uri se bodo v telovadnici v Ulici Caravaggio spoprijeli z nevarno peterko Tigers iz Gorice. Goričani so vedno imeli dober naraščaj, saj je pri njih košarka pravi mestni šport št. ena. Naloga naših košarkarjev ho torej zelo težka, čeprav bo v našem moštvu nastopilo nekaj igralcev, ki so v prvi ekipi (Francia, Koren, Barazutti, Valter Hrvatič). NARAŠČAJNIKI Po «vročem* nedeljskem derbiju na Opčinah bo drevi Kontovel, ob 20. uri, sprejel v goste ekipo Ital-sidra, ki je v prejšnjem kolu premagala Servolano. Italsider ima več visokih igralcev. Sicer pa so Kontovelci v dobri formi in M lahko tehnično boljšim nasprotnikom prekrižali račune. Poletovci se bodo jutri spoprijeli s peterko Lloyd Adriatico, ki je dokaj slaba. »Oranžni* pa se bodo poleg tega hoteli tudi oddolžiti za slabo igro, ki so jo prikazali proti Kontovelu. b. 1. ŠPORT NA TV Koprska barvna televizija bo danes prenašala košarkarsko srečanje 1. zvezne lige med Jugoplasti-ko in Crveno zvezdo s pričetkom ob 16.30. Jutri ob 16.40 pa bo iz Beograda prenašala srečanja v rokoborbi za ♦Trofejo prvakov*. OBVESTILO ŠD Kontovel priredi DANES, 2. decembra 1972 ob 20.30 v So-ščevi hiši na Proseku 2. ŠAHOVSKI TURNIR Vpisovanje v baru Riko do danes zvečer. Vpisnina 1000 lir. Prvi trije uvrščeni bodo prejeli kolajne. Nagrajeni pa bodo tudi u-deleženci lanskega šahovskega br-zoturnirja. 1. - 2. - 3. - 4. - 5. — 6. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 2 X 2 1 1 X 2 X 1 1 1 X Izleta in tečaja SPDT v Kanalski dolini jutri ne bo SPDT sporoča, da jutri odpade izlet in smučarski tečaj v Kanalski dolini. Vodstvo trbiške smučarske šole je namreč včeraj telefonsko obvestilo vodstvo SPDT, da v Trbižu že od četrtka opoldne neprestano dežuje. Smučarske proge so zato razmehčane in izredno nevarne, smučanje samo pa skoraj nemogoče. Organizatorji tečaja so zato sklenili, da bodo prvi del t~?aja priredili predvidoma v petek, S. decembra, dokončno pa bodo tečajnike in izletnike obvestili o podrobnostih v sredo, 6. decembra. • * * SPDT sporoča, da v včerajšnjem seznamu izletnikov v Kanalsko dolino ni bilo vključenih nekaj imen. Danes seznam dopolnjujemo. AVTOBUS B Ob 6. uri odhod iz Trsta, Ulica Cicerone: Abram, Milič, Riška (2). Ob 6.15 odhod iz Rojana (križišče UL Barbariga - Ul. Udine): Siega, Jazbec (2), Furlan. Ob 6.20 ustavi avtobus za Barkov-lje pri svetilniku in pri mitnici: Kemperle, Krečič (2), Starc, Ros-ner, Udovič in Pahor. -■ Ob 6.25 bo avtobus na Proseku (velja že objavljeni' seznam). Kot sporočamo zgoraj, bo ta k-let v petek. MMIM PARTIZANSKCCA ZDRAVNIKA 53. ^ . seboj sem vzel poleg nekaj zdravniških potrebščin še {J!*® in sekiro. Mogoče nam bo prišla prav, da podžagamo brv, rihcd vdro v grapo. in v bunkerju so bili lažje ranjeni, ki bi se laJiko še branili, ‘‘-aj žensk, ki so se umaknile v bolnišnico na veliko jezo ^ ^a- Med njimi je bila tudi mati z dojenčkom — ljudje, ki Padajo v vojaško ustanovo. II. slikalo preden se Je stemnilo, se Je začelo. Najprej se je za-8118w*ni zvok minometa, ki je sprožil mino. Potem smo ’■ kam bo padla mina, ki je vršala po zraku. Eksplodi->“e v steni med skalami, daleč od barak. H>]j r priJetno Je bilo, ko jih je zletelo deset in smo po prvi % so slabo pomerjene. Vse so šle v prazno. Eksplo-pa so bile po svojih slušnih učinkih nekaj gro-Kakor sodni dan. lo je silno streljanje lahkega orožja. Svetleče In zaža-krogie so zažgale suhljad v levi steni grape. Ropotalo ■lo Je več kot pol ure. Medtem je nastopila noč. Ko je vse utihnilo, sem šel v prazno bolnišnico. Vojaški vodja Golja se je pogovarjal z dr. Franjo, komisarjem Brusom in Perom Alfirevičem. «Verjetno je za nocoj konec. Pripraviti se moramo za jutri zjutraj.« šel sem pogledat ranjence po bunkerjih, da bi videl, če rabi kdo mojo pomoč. Skozi cev iz bunkerja pod barako ml je bolničar Jožko javil, da Gina silno napenja. Ima občutek, da mu bo razneslo trebuh. Naravno, vetrovi niso imeli izhoda iz črevesa, všitega v trebušno steno. Posvetoval sem se z dr. Franjo in tovarišem Goljo. «Ne, izhoda iz bunkerja trenutno ni mogoče .odzidati’. Poskusi drugače!« Medtem ko so gasili ogorke, ki so padali z goreče stene na barake, in je v steni tu in tam pokala skrita muniedja, ki jo je zajel požar, sem skozi ventilacijsko cev poklical Jožka: «Ali imaš škarje ali skalpel?« «Imam!» «Brez skrbi zareži v črevo, ki je všito v trebuh, če bo puhnil smrdeč plin, bo ranjencu odleglo. Če nastane krvavitev, se ne ustraši! Pritisni z gazo nanjo in se bo ustavila. Ali si upaš?« »Poskusil bom!« V strugi potoka sem ob odprtini ventilacijske cevi čakal, kaj mi bo sporočil. «Ranjencu je odleglo! Je kot prerojen. Trebuh je splahnel. Mi bi se pa kmalu zadušili. Zdaj se je že razkadilo.« Ubogi ljudje, sem sl mislil, koliko časa bodo še zaprti v tej luknji! Dr. Franja mi je dala nekaj angleških tablet. Prihranil naj bi jih za primer, če bi zmanjkalo hrane in bi močno oslabel. Rekla mi je, naj grem z njo. Šla sva v mitralješko gnezdo v desni strani grape. Tu je bil Sertič Peter s svojo skupino in z «bredo». Vso noč nismo zatisndM očesa. Proti četrti uri je spet eksplodiralo nekaj mumicije v še vedno tleči levi steni grape. Včasih so plezalci pozimi fotografirali nepreplezane stene, da bi jim sneg pokazal police, kjer bi bil možen prehod. Tokrat pa so ogenj na policah in ogorki, ki so se valili po steni navzdol, kazali, kje bi bilo možno priti v grapo. Bal sem se, da so Nemci s tem namenom zažgali steno. Nemci pa zjutraj niso napadali «Mogoče pa sploh ne bodo?« «Ne smemo se zanašati! Vsak trenutek lahko!« Z brvi smo opazovali, kako prodira nemška pobočnica s topovi po poti na levem pobočju Cerkljanščdce proti Cerknemu. Obveščevalci so povedali, da so Nemci prejšnji večer hoteli prisiliti domačine v Podnjivču, da bi izdali, kaj je v grapi. Ko so odgovorili, da nič ne vedo, so jim zažgali skedenj. Ker so Nemci odšli naprej, se je domačim posrečilo o-genj pogasiti. Trenutno Nemcev v neposredni bližini ni bilo. Prevezali smo ranjence v vseh bunkerjih in «odzidali» bunker pod barako. Janko Rudolf si je zaželel na svoje mesto v baraki. Rekel je, da bo kjerkoli drugod laže prenašal bolečine. Ustregli smo njegovi želji. Vhod v bunker smo pustili odprt, kar je močno olajšalo stanje vsem, ki so bali v njem. Proti večeru sva sedela s tovarišem Perom Alfirevičem v desni steni nad brvjo, od koder se je videlo nekaj neba in sveta zunaj grape. Vse nebo nad dolino Cerkljanščdce Je pokrival gost dim. Pozneje smo zvedeli, da so Nemci požgali več hiš, tudi pravkar dograjeno leseno dvorano v Cerknem, ki je menda zadnji večer pred ofenzivo doživela svoj otvoritveni miting. Obveščevalci itn opazovalci so naslednje dni od časa do 6asa poročali o položaju v okolici. Najbolj posrečena se mi je zdela zveza med opazovalce! na vrhu desne stene in grapo. Vsako sumljivo dogajanje j sporočil tako, da je vrgel z vrha stene v grapo kamen, na ks terega je privezal listek z napisanim sporočilom. Ranjence smo prevezovali po bunkerjih. Marsikomu bi bil potrebna operacija. Ce ni bila res nujna, smo jo odlagali n lepše čase. Trpina bi bilo potrebno prenesti najprej iz bunke ja v grapo v operacijsko barako, potem pa spet v strmin nazaj. Nekaj manjših posegov smo izvršili kar v jamah. Vseh operacij pa nismo mogli odložiti. Ranjenca, ki j začel krvaveti iz rane na vratu, smo hitro prenesli iz bunkerj v operacijsko sobo, da ne bi izkrvavel. Operacija je kar v redu potekala, ko sporoči Lida: «Nem< so na Podnjivču! Cela kolona!« Nadaljevali smo z operacijo, kot da ni nič, in jo srečn končali. Res vpraša včasih človek sam sebe: «Kje si jem: moč, partizan?« Seveda je takoj nastopilo stanje skrajne pripravljenost Oddahnili smo si šele, ko je priletel z opazovalnice kame s sporočilom, da nemška kolona odhaja v Cerkno. Obveščevalci so na svojih nočnih pohodih nosili glave torbah, ko so zbirali podatke o položaju. Kmalu so začeli n< siti še hrano in strelivo iz skritih rezervnih bunkerjev zunt bolnišnice. Povedali so, da ni nobene naše brigade v bližin da smo popolnoma osamljeni in navezani na lastne moč Krožijo tudi panične novice o velikih izgubah korpusa. Nihče ni rekel, vsak zase pa je mislil: «Kaj je z dr. Edvardom, kaj je s Frenkom in z vsem H so z njima? Kaj je z bolnišnico «Pavlo»? Pričakoval sem, da se bo pojavil komandant Vasja z 1» gado, saj ai je moral dobro predstavljati naš težak položa in nas bo rešil. Kot vitez pravljice — na belem konju (Nadaljevanje sledi) Monfecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. °A Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništvo TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir. celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101 -603-45301 »ADIT. . DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r-L Stran 6 2. decembra 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • VELIČASTEN SPREJEM ČILSKEGA PREDSEDNIKA V MEHIKI Salvador Allende vodič v boju za neodvisnost Tudi Mehika na poti boja proti severnoameriškemu kolonializmu CIUDAD DE MEXICO, 1. — Vče- nih predelih ZDA gotovo 1 milijon raj je prispel v mehiško prestolni- mehiških kmečkih delavcev), toda co čilski predsednik dr. Salvador gotovo je, da se bo tudi ta država Allende, ki se bo ustavil v prijateljski mehiški republiki za tri dni, preden bo nadaljeval svojo pot, ki ga bo popeljala najprej v New York, kjer se bo udeležil sej na postavila po robu ameriškim kapitalistom. »jv, »c w „ „„ ATENE, 1. — Dvanajst grških zasedanju generalne skupščine OZN ; ^&ubiio življenje, drugih in potem v Alžirijo in Moskvo STO DNI PO ARETACIJI Alberto Briffa obiskal Lorno v atenskem zaporu Govorice o morebitnem izgonu Italijanke iz Grčije Prebivalci glavnega mesta Mehike so priredili južnolatinskemu gostu »vroč* sprejem, kot se pač spodobi vročekrvnemu značaju ljudi v Latinski Ameriki. 100.000 ljudi je pričakalo čilskega gosta, ki je prihajal v tistem trenutku iz Lime i v Peruju, kjer se je tudi pogovarjal s tamkajšnjim predsednikom o perečih vprašanjih severnoameriškega ropanja narodnega naravnega bogastva v južnoameriških državah. Na poti od letališča do poslopja čilskega veleposlaništva v mehiški prestolnici (vožnja je trajala cele tri ure), je predsednik Allende večkrat velel šoferju naj ustavi avto, da bi se lahko rokoval s številnimi ljudmi, ki so ga navdušeno pozdravljali. Visokega mehiškega gosta je sprejel na letališču mehiški predsednik Luis Echeverria skupaj s številnimi člani vlade. Pomembnost Allendejevega obiska v Mehiki najbolj osvetljuje izjava predsednika Echeverrie, ki j« označil svojega čilskega kolego kot »vodiča v revolucionarnem boju za neodvisnost*. Pristavil pa je še: «Jedrske velesile se bijejo za nadzor nad raznimi področji, mi iz Latinske Amerike pa zahtevamo svobodo*. V svojem pozdravnem govoru na letališču Benito Juarez je Allende zahteval, naj se napravi konec kolonializmu, nasilju in vojnam. Tridnevni obisk v Mehiki čilskega predsednika je zelo pomemben za ves bodoči razvoj političnih odnosov v Latinski Ameriki. Povsod na južni celini je kubanska revolucija pognala močne korenine ter ustavila razgibano vzdušje, ki omogoča samostojno ustvarjalno dejavnost ljudskih sil v boju proti zaostalosti. Mehika je poznala v svoji zgodovini že več revolucionarnih razdobij. Eno od zadnjih je bilo tisto, ki se je zaključilo za časa predsedništva Lazara Cardena-sa 1. 1938. Tedaj je mehiški predsednik izvojeval »petrolejsko* bitko proti ameriškim monopolom. V najnovejših razmerah »bitke za baker*, ki zadeva posebno čile in Peru, je Allendejev obisk v Mehiki s sprejemom, ki ga je doživel nadvse pomemben. Mehiška policija je morala stražiti ure in ure palačo ameriške družbe ITT (telefoni in brzojavi), ki je prejela najmanj pet grozilnih pisem. Severnoameriški imperializem je v Latinski Ameriki zelo osovražen, saj je simbol kapitalističnega izkoriščanja velikega dela prebivalstva v prizadetih državah. Mehika ima sicer številna odprta vprašanja z ZDA (med drugim dela ilegalno v juž- deset pa je bilo ranjenih, ko je tovornjak s katerim so se peljali, zdrknil v globok prepad. Vojaki so bili namenjeni v bližnjo vas Ka-starion na vaško veselico. Nesreča se je zgodila na Peloponezu. PARIZ, 1. — V neki vasici blizu Neversa je prejšnjo noč 30-letna Rose Campos povila dvojčka. Vest ne bi bila vredna omembe, če bi se ne zgodilo, da je prav ta ženska povila že v preteklem januarju prav ATENE, 1. — Sto dni po aretaciji v Atenah se je Loma Briffa Caviglia danes končno srečala z očetom na sedežu vojaške policije v grški prestolnici. «Ko sem objel Lamo — je pozneje izjavil 70-letni Alberto Briffa — se mi je zdelo, da sem se ponovno rodil. Lomino zdravstveno stanje je dobro, a nestrpno čaka, da se bo vsa zadeva zaključila*. Današnji obisk Alberta Briffe pri hčeri ne bo edini. Poveljstvo politične policije mu je namreč dalo dovoljenje za redne obiske pri hčeri. Briffa se bo vrstil z italijanskim konzulom v Pireju Ardemagm-jem, ki je doslej edini lahko govoril z Italijanko, odkar so jo agenti grškega fašističnega režima aretirali 21. avgusta v Atenah. Oče in hči sta med današnjim srečanjem lahko govorila le o družinskih problemih. O Laminih dveh vanje, o materi, ki je bila pred kratkim operirana, nista pa mogla spregovoriti niti besedice o preiskavi. Grški kazenski zakonik namreč prepoveduje vsakršen pamig na preiskavo dokler politična policija ni zaključila prve faze preiskovalnega postopka. Polkovniki niso doslej še izjavili ničesar o usodi Italijanke, širijo se pa govorice, da .jo bodo izgnali iz države pred božičem. Po vesteh iz poluradnih krogov kaže namreč, da bo Papadopulos 16. decembra podpisal dekret o amnestiji političnih ujetnikov. Politični opazovalci v Atenah trdijo v tej zvezi, da je dober znak, da pogovoru med Lorno in Albertom Briffo ni prisostvoval poveljnik politične policije polkovnik Spa-nos (novzoča sta bila le prevajalec in en agent), ki je bil doslej prisostvoval vsakemu srečanju med TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ PONOČI V UL. A0UILEIA 8 NA GRETI Tragična smrt tričlanske družine v preveč razgretem stanovanju Umrli so mož, žena in 19-letna hči - Dušljivo ozračje zaradi peči na metan, ki je porabila skoro ves kisik ■ Amieto BontigUoli je bil zaposlen na oddelku za tujce tržaške kvesture tako tudi dvojčka. V nekoliko več_______________ _ _ _ kot desetih mesecih se je družina j sinovih, ki še vedno mislita, da je I Italijanko in konzulom Ardemagni- I Campos povečala kar za štiri člane, mati odpotovala na poslovno peto- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinimiiiliiii,i,,i,,iiiiilllliiiiiliiliiiilliliiii,i,iii,|,iii,,„,||,|,1||g||1,||,iiI|I|i||||||I|1I|I|I||||||||||1||||il|ii|iii|||i|||ii||||j)|||i|ii^ PO DOVOLJENJU RIMSKEGA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA Danes pogreb sedemnajstih žrtev eksplozije v Ulici Prenestina Pomanjkanje varnostnih naprav v orožarni vzrok tragične eksplozije RIM, L — Namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Paolino DelTAnno, ki vodi preiskavo o vzrokih eksplozije v rimskem poslopju z četrti Prenestino, v kateri je izgubilo življenje 17 oseb, je izdal dovoljenje za pokop nesrečnežev. Pogrebna svečanost bo jutri ob 11. uri v baziliki San Lorenzo Fuori le mura. Dr. DelTAnno je izjavil, da bo jutri zaslišal zakonca Latini v zaporu »Regina Coeli* in Maria Del Buffala v zaporu Rebibbia. Javni tožilec bo zaslišal obtožence na podlagi novih dokazov, ki so jih zbrali agenti letečega oddelka rimske kvesture. V tej :zvezi se je izvedelo, da sta komisarja Rotella in Masone izsledila kakih 30 prič, ki bi lahko dale preiskovalcem informacije o odgovornosti zakoncev Latini. Agenti so doslej odkrili, da je med ponedeljkom in torkom neko prevozniško podjetje pripeljalo La-tiniju nekaj zabojev. Obtoženec je v tej zvezi že včeraj pojasnil preiskovalcem, da so bili v zabojih naboji za lovske puške: naloga letečega oddelka je sedaj, da preveri, ali je Latini povedal resnico. Izvedelo se je medtem, da so brivec, trgovec z barvili) in optik, ki so imeli svoje trgovine blizu Latinija že večkrat protestirali, ker je imel obtoženec navado poskušati na cesti raketnice, da bi dokazal kupcem kvaliteto svojega blaga. C-menjeni trgovci pa so se le prepi- n,mulit........................................ VESTI Z ONSTRAN MEJE V KOPRU ODPRT NOV LOVSKI DOM Ob tej priliki je koprska lovska družina priredila razstavo divjadi in imela redni občni zbor Lovski šport je na Koprskem zelo razvit in lovcem se je končno uresničila dolgoletna želja, da so prišli do svojega doma. Otvoritev je bila za praznike in ob tej priložnosti so priredili razstavo vseh vrst divjadi — od jerebice pa do črnega medveda. Lovski dom so uredili v stanovanjskem bloku v Ulici istrskega odreda pred naseljem Olmo in je lično opremljen. Koprska lovska družina je prispevala v ta namen okrog pol milijona dinarjev. Ob otvoritvi doma je imela koprska lovska družina redni občn| zbor, ki so se ga udeležili tudi številni člani drugih lovskih družin z obale in iz notranjosti Uvodno poročilo je podal predsednik lovske družine Miro Mršnik, ki je poudaril. da družina slavi letos 25 letnico delovanja, medtem ko so na slovenski obali ustanovili prvo lovsko družino že leta 1910 v Dekanih. Poudaril je tudi današnjo vlo go lova, ki ima poleg športnega tudi gospodarski pomen, saj je samo koprska lovska družina ustvarila letos 400 tisoč deviznih dinarjev dohodka. Zelo pomembna je nadalje vloga lovstva pri izvajanju koncepta vseljudske obrambe ter pri zaščiti naravnega okolja. Ob koncu so razvili nov društveni prapor ter odlikovali najzaslužnejše člane. Koprski novinarji so imeli te dni več razprav o osnutku zakona o javnem obveščanju. S predloženim osnutkom so se v načelu strinjali, vendar so pristojnim organom poslali tudi nekaj pripomb. Predvsem so menili, da bo potreono v za- konu dati večji poudarek tovarniškim glasilom in informiranju delavcev v delovnih kolektivih, po drugi strani pa morajo biti viri informacij bolj dostopni novinarjem. Pri tem so se diskutanti postavili, na stališče, da v samoupravnem socializmu pač vsak posameznik odgovarja za svoje delo in mu zato tudi nihče ne more preprečiti, da bi dajal informacije s svojega področja dela. Posvetovanja so se udeležili novinarji Radia Koper, Primorskih novic, koprski dopisniki raznih časo-pisav in agencij ter predstavniki tovarniških glasil. Med številne akcije v zadnjih letih za izboljšanje stanja na podeželju, sodi tudi oskrba z vodo osnovne šole v Gračišču. Šola je namreč dobila vodovod, razen tega pa so uredili tudi sodobno kuhinjo, v kateri bodo pripravljali za otroke 200 obrokov tople hrane. Skromne slovesnosti v Gračišču so se udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in družbeno političnih organizacij. L. Omladič rali z Latimijem, niso pa' prijavili zadeve policiji. Preiskovalci med drugim sumijo, da je orožar sam izdeloval naboje za raketnice, ki so skupaj z nalx>ji za lovske puške blago, ki ga rimske orožarne naj bolj prodajajo. Medtem ko se razne vrste raket-nic (za nakup tega orožja ni potrebno nobeno dovoljenje) ne razlikujejo veliko med seboj, je velika razlika v kvaliteti nabojev, kar je odvisno od vrste razstreliva, s katerim jih pripravijo. Dečki seveda najraje kupijo take naboje, ki jim dajo največje »zadoščenje* Prebivalci poslopja doslej niso biti zaskrhljenr zaradi umetnih ognjev, ki jih je prodajal Latini, niso pa vedelit, kot ni vedel nihče do včeraj, da je orožar imel skladišče eksplozivnega materiala v kleti. Točni vzroki1 eksplozije še niso znani, ker gasilci in izvedenci generalnega ravnateljstva artilerije še niso pripravili poročila, ugotovljeno pa je, da je Latini imel v LJUBEZEN Vse se je začelo pod starim hrastom v Recifeju, ko je mladenič vprašal ljubljenko: «Kaj si želiš kot dokaz za mojo ljubezen do tebe?* Dekle se je s hudomušnim nasmeškom ozrla proti nebu in odgovorila: tSrce tvoje matere*. Tako je 21-letni Jesuino Mu-rao vzel kuhinjski nož in počakal mater pred cerkvijo. Navzoči so ga le s težavo ustavili in razorožili, ter mu preprečili, da bi zabodel mater. Muroava ljubljenka Carme-lita je pozneje izjavila policistom: »Šalila sem se. Mislila sem le na popevko "Tvoja ljubezen je močna kot srce tvoje matere"*. PRIKAZEN SAN SEBASTIAN, 1. - Španske oblasti so aretirale 27 domnevnih pristašev organizacije »Movimiento comu-nista de Espana*. Policija je baje zaplenila veliko količino raznega propagandnega gradiva in materiala. LONDON, 1. — Ob koncu prihodnjega tedna bo prispel v Lon don kanadski ministrski predsednik Pierre Trudeau. Trudeau se bo sestal s predsednikom britanskega ministrskega sveta Heathom, Izkazalo se je, da je bila «prikazen* v ameriški vojaški akademiji v West Pointu, o kateri so na dolgo in na široko pisali tudi tresni* časniki kot so New York Times in o kateri so razpravljali izvedenci metafizike, le velikanska potegavščina dijakov pomorske akademije v Annapolisu na račun tradicionalnih tekmecev. Namen te potegavščine je bil demoralizirati kadete iz West Pointa pred tradicionalno nogometno tekmo in vse kaže, da so bodoči častniki vojne mornarice dosegli svoj namen. Poveljnik šole «generalov m predsednikov* je ukazal zapreti sobo, v kateri se je prikazen pojavljala. Prikazen ni bila nič drugega kot diapozitiv, ki so jo mladeniči projektirali na zid s pomočjo navadne žepne svetilke. »Bilo je vse zelo preprosto in zabavno — je dejal William Gravel. fcj je organiziral potegavščino — nasedli so nam vsi in so vriskali kot stare babe*. osnovane na točno ugotovljenem dejstvu: v skladišču in v trgovini ni bilo nobene naprave za hlajenje. Gasilci so vso noč z veliko previdnostjo nadaljevali z odkopavanjem ruševin, ker obstaja nevarnost, da se poškodovana poslopja zrušijo. Iz varnostnih razlogov so gasilci odredili izselitev družin, ki so stanovale v bližnjih poslopjih. V srednji Italiji ponovni potresni sunki trgovini' in v kleti vsaj stot eksplozivnega materiala raznih vrst. Dognano je tudi, da orožar ni namestil v skladišču vseh potrebnih varnostnih naprav. Manjkale so naprave za hlajenje kleti, ki so nujno potrebne v skladišču razstreliva. Že sama toplota, ki jo izžarevajo cevi centralne kurjave ali pa močna žarnica, lahko povzroči kemično re akcijo in proizvodnjo zelo vnetljivega plina. Previsoka temperatura pa povzroči lahko pojav samovnet-Vse domneve o vzrokih tragič L’AQUILA, 1. — Davi je potres tretje stopnje po Mercallijevi lestvici prizadel mesto ter povzročil precejšen strah med prebivalci. Na srečo ni bilo ne človeških žrtev in niti hujše gmotne škode. Skoraj ob istem času, točno ob 8.26, se je zemlja stresla tudi na področju Ascoli Pičena. Tu je bila jakost potresa nekoliko večja ter je dosegla peto stopnjo Mercallijeve lestvice. Epicenter potresa je še vedno v Jadranskem morju. Po meritvah seizmološkega observatorija v Colluranii je epicenter oddaljen 500 km od Terama v vzhod-no-severovzhodni smeri. V Teramu je bilo prebivalstvo zelo preplašeno. V šolah so preki--od [BAOjifBZ oC uedn? -jpiod rj™ moč od vladnih organov, ker je treba poskrbeti za stanovanja številnih družin, ki jih je potres hudo prizadejal. pritličju ljudske hiše v leia 8 na Greti, je pretresla dober del rajona, saj je umrla tričlan- Botra mlade Laure po tragičnem dogodku ska družina: 63-letni Amieto Bonfiglioli. njegova 53-letna žena Maria Tomizza in mlada, komaj 19-letna hči Laura. Umrli so na nepričakovan in nenavaden način, da se ni noben sosed zavedel ničesar. Preden so jih odkrili včeraj popoldne ob 18. uri, so ležali v stanovanju vsaj 20 ur. je izjavil po prvem pregledu trupel zdravnik Rdečega križa dr. Lops. Isti zdravnik ni mogel točno ugotoviti vzrokov smrti: mož in hči sta ležala na hodniku, ženo pa je zajela smrt v postelji. Na hodniku je bila prižgana peč na metan znamke Gabo, ki je gorela do najvišje mere. V prvem trenutku so se bali, da je v stanovanju uhajal metan, zato so tudi gasilci razbili steklo okna spalnice, ki gleda v Ul. Aqui-leia, todla takoj, ko so prvi policisti stopili v stanovanje, je bilo jasno, da plin ne uhaja, saj ni bilo duha po metanu. Druga domneva je bila. da je zaradi visokih plamenov zmanjkalo kisika, toda dejstvo, da je v peči še gorelo, Maria Bonfiglioli Laura Bonfiglioli V ZVEZI Z «RDEČ0 KNJIŽICO* Dr. Serbo je v Monzi zaslišal fašista Venturo Danes je na vrsti padovanski odvetnik Freda, ki je z Venturo obtožen milanskega pokola - Kaj je povedal Ventura? Preiskovalni sodnik dr. Serbo je včeraj popoldne v Monzi zaslišal zaprtega fašista, založnika Giovan-nija Venturo, ki je — med drugim — obtožen, da je skupaj s pado-vanskim odvetnikom Fredo vodil teroristično organizacijo in pripravil milanski pokol decembra 1969. Dr. Serbo je v Monzo prispel z dobršno zamudo, v prvih popoldanskih urah, ker je utrpel na avtocesti iz Benetk v Milan prometno nesrečo brez hujših posledic. Zasliševanje zaprtega Giovannija Venture se je pričelo opoldne in zaključilo po šestih. Prisostvovali so mu poveljnik tržaških karabinjerjev, javni tožilec D'Onofrio in Venturov branilec odv. Ghidoni. Tržaški preiskovalni sodnik, ki se ukvarja z vprašanjem «rdeče knjižice*, v kateri sta Freda in Ventura obrekovala padovanske sodnike, ki so jima bili na sledi, je od Venture zahteval pojasnil prav v zvezi s tiskom knjižice. Ventura naj bi dr. Serbu dejal, da je ni natisnil on, temveč neki tiskar v Brescii. Ni pa zanikal, da je za vsebino rokopisa vedel, saj je o tej podrobnosti pričal njegov bivši prijatelj prof. Lorenzon. Kot znano je Lorenzon, nekdanji Venturov intimni prijatelj, prijavil sodnim oblastem udeležbo Frede in Venture v milanskem pokolu. V samem začetku, ko so bili vsi sumi osredotočeni na anarhista Valpredo, rimski sodniki sploh niso upoštevali Lorenzonovega pričevanja. Kasneje se je izkazalo, da je srednješolski profesor iz Trevisa imel prav. O »rdeči knjižici* trdi Lorenzon, da mu je Ventura pokazal nekaj strani Fredovega rokopisa. To okoliščino naj bi Ventura med Kaže, da je dr. Serbo zbral nekaj novega materiala, ker je sklenil, da ostane v Milanu še en dan in zasliši tudi zaprtega padovan-skega odvetnika Franca Fredo. •iiiiiiiiiiiiraiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiimmimiiiimiiiiimuviiiitnmiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmimiiiimitmiimimui SMRTNA NESREČA V UL. BRIGATA CASALE Z avtom je podrl pešca ki je po eni ari umri Žrtev je 49-letni zidar Renato Visintin Še ena smrtna žrtev v Ul. Brigata Casale, ki je postala za pešce ena najbolj nevarnih točk na Tržaškem. Sinpči približno ob 17.30 je 49-letni zidar Renato Visintin iz Ul. Grandi 13 stopil iz gostilne »Paolettich* v Ul. Brigata Casale 32 in se napotil na drugo stran ceste, pri čemer se ni ozrl na svojo desno stran. V tistem trenutku je privozil iz tiste smeri 23-letni Sergio Sodnik iz Ul. Stramare v Miljah, ki je bil za volanom svojega fiata 125 z evidenčno tablico TS 113283. Morda zaradi slabe razsvetljave ali' pa zaradi prevelike hitrosti se ni mogel izogniti trčenju: podrl je Visintina, ki je ob padcu udaril z glavo ob asfalt. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga z vso hitrostjo prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje. Ugotovili so, da je v zelo kritičnem stanju: brez zavesti, s počeno lobanjo, prelomljenimi nogami in levo ramo, z velikimi ranami po glavi in telesu. V oddelku za oživljanje je bil natanko eno uro, od 18.10 do 19.10, ko je podlegel prehudim poškodbam. Opečena študentka zaradi eksplozije plinske jeklenke Nekaj minut pred 17. uro se je 20-letna univerzitetna študentka Ma-rinella Velisig iz Ul. Isonzo 35 v Krminu učila v svoji sobici v Ul. S. Maurizio 42. Stanovanje je last družine Holzinger, ki pa je že dalj časa ni v Trstu. Zato so pustili Ve-lisigovii stanovanje in študentka si Renato Visintin je v njem uredila sobo, ki si jo greje s pečko priključeno k plinski jeklenki. Nenadoma je iz peči bruhnil plamen, ki je oplazil Veliisigovo, r.ato pa so zublji zajeli jeklenko, ki je eksplodirala. Velisigovi so plameni prizadeli opekline 1. in 2. stopnje po obrazu, hrbtu in stegnih ter opekline 'i. stopnje po rokah. Sprejeli so jo na dermatološkem oddelku, kjer se bo morala zdraviti' dva tedna, Zračni pritisk eksplozije je povzročil precejšnjo škodo v stanovanju, ni pa nevarnosti za sosednja in spodnja stanovanja. V sobi, kjer se je Velisigova učila, se je s stropa okrušil omet in je razbilo vrata, manjšo škodo pa je prizadelo po celem stanovanju. Po prvih cenitvah škoda presega milijon lir. Seja občinskega sveta v Miljah ja. ne eksplozije v Ulici Prenestina so včerajšnjim soočenjem priznal. Na miljskem županstvu je bila sinoči seja občinskega sveta, ki je v glavnem razpravljala o raznih sklepih odbora. Posebne važnosti je bilo imenovanje svetovalcev rajonske konzulte za mestno središče, ki se pridružuje tisti v Žavljah in katerima se bosta v kratkem pridružili še rajonski konziulfci' za Korošce ter za čampore, štramar in Zindis. Del svetovalcev je izvolilo prebivalstvo samo, ki se je množično udeležilo volitev ter s tem dokazalo visoko stopnjo zrelosti v dojemanju potrebe po takšnih odnosih prebivalstvo - občinska uprava, ki so neobhoden pogoj za splošen blagor občanov. Svet je soglasno sprejel še nekaj drugih sklepov odbora, kot sklepe za podpore raznim dobrodelnim u-stanovam, za povišanje pokojnin bivšim občinskim uslužbencem, za ureditev športnih igrišč in druge. Obenem so sprejeli' sklep, da občinski odbor posreduje pri deželnem predsedniku Berzantiju za imenovanje predsednika krajevne letoviščar-ske ustanove. Predvideno točko dnevnega reda, ki zadeva občinski proračun za leto 1973 pa so prenesli na naslednjo sejo, ker je treba pri proračunu upoštevati razne spremembe, ki jih bo vnesel v finančne zadeve novi davčni sistem IVA. mmmSNMŠ Usotluu peč na hodniku Amieto Bonfiglioli je dokazovalo, da je bilo v stan£ vanju še nekaj, čeprav malo. sika. Zatorej najbolj verjetna nost je, da so umrli od zadusitv zaradi prevročega in dušljivega & ka, k smrti pa je pripomogla premajhna količina kisika. . • Toda pojdimo po vrsti. Vcer J zjutraj, nekaj minut pred 8. to«' je Bonfigliolijev sosed stopil " ulico in opazil, da visi z nap^~ vrvice dnevna halja gospe Mar«/' Ker se mu je zdelo čudno, da ob taki uri še vstala, je pozvonil, ko pa mu ni n ih če_ od»_.. varil, se je nič slabega sluteč (P** pomniti moramo da ni iz stai*£ vanja uhajal noben smrad) vrjjj| na cesto, vrgel haljo na okno, bi je kdo ne ukradel in odšel Na delu so zaman čakali tocjjf ga in vestnega Amleta Bonfiž^ lie, ki pa je bil že 26 let na uradu za tujce tržaške kveS*" „ __;„.»i „„ a.»lii je sel re. Ker se ni javil na delu _ političnega oddelka podkvestor Zappone poslal dva sodelavca P~j gledat na dom Bonfigliolija. * se dogaja, saj je bilo čudno, se ni nihče odzval mnogim telto s Kini pozivom, zigenia sm -iijč-pritiskala na gumb zvonca P1-10/, nega stanovanja, končno sta Jj. odločila in splezala do okna sP8^ niče. Skozi šipo sta zagledala^ postelji negibno truplo. Takoj poklicala kvesturo, ki je P0®1 vodstvf? na mesto izvidnico pod marešala Dal Praja. Tudi ??" ^ so v kratkem prišli na kraj J" . razbili okno spalnice. Marešal Pra je medtem z dvema age. ma odprl vhodna vrata, h staL0 vanja je udaril vanje dobese® razbeljen zrak, vroč morda (u ^ 80 stopinj. Ob prižgani pe"1 ležali trupli očeta, in hčere. ^ je bil popolnoma oblečen in 1 p to okrog vratu. Pri padcu na ^ je udaril s čelom in nosom vogal zidu in zato je bila na 1 ^ hodnika lisa krvi. Hči pa Je a. žala v sami nočni srajci z " a. zom ob tleh. Ko so nekoliko Pre'j. čili stanovanje, so stopili še v sp8 nico, kjer je ležala mrtva žefto-jg V nekaj minutah se je na". pred hišo velika množica rac« ^ nežev in objokanih ljudi, kri' bila družina znana in priljumJ » Stanovalci poslopja štev. ^ so ji orisali zgledno družino, še * ženske pa so ganjeno PrlP°fA, i vale o mladi Lauri, ki je Ie^2-uspehom študirala v zadnjem a. redu trgovske šole »Da Vinci*- ^ lu po odkritju je prišla na ^jj. botra dekleta, Leda Comisso ® Lonza 12. ker si ni nihče upa jjh vestiti edine sorodnice, kar s imeli v Trstu, sestre umrle £°.s^ ki je hudo bol"8' Marie Tomizza. Sosedje, ki so priskočili k ,^3 ni Ledi Comisso, so jo za /joda ni vstopila v stanovanje- je kler niso odstranili trupel. K bil Dogled res pretresljiv. pit V Ul. Aguileia sta P1-16*8 pe načelnik letečega oddelka kal, ^ trosino. ki pa je imel ugotavljati, saj so takoj /‘‘JjaV možnost zločina, in namestnik je nega pravdnika dr. Brenči, potem, ko so agenti znanst ^ oddelka opravili svoj P«®e' 0^' dovoljenje za prevoz trupel vašnico, ZBO*11 OB NEDAVNEM OBČNEM «Canticri Alto Adriatic je lani poslovala uspešno^ V Miljah je bil te dni občto m delničarjev družbe «Cantito| pgl-Adriatico* (bivše ladjedeim £