PREDJAVNO               t v
RAZPRAVO
Urbanisti in izvršni svet o Dobrovški dolini
¦ S podrobnim urbanističnim načrtom Dobrovške doline, ki ga je pripravil ZIL tozd Urbanizem naj bi v naši občini dobili razvojne smeri tcga dela naše občine. Osnutek, ki je že pripravljen - pravzaprav je to delovno gradivo - pa odpira številne dileme, ki bi se jim prav z urbanističnim načrtom radi izognili.
Največ odprtih vprašanj postavlja ureditev Koza-rij, kjer je v občini takorekoč zadnja možnost za graditev večje stanovanjske soseske. V tej soseski bi lahko zgradili stanovanja za 12.000 oziroma celo do 20.000 ljudi. Intervencijski zakon o varstvu kmetij-ske zemlje je to številko sicer nekoliko zmanjšal, vendar še vedno ne toliko, da bi načrte za gradnjo te soseske opustili.
Ob tem pa ni rešeno vprašanje, kaj pravzaprav narediti z mlečno farmo Gmajnice, ki bi jo radi razširili, vendar ji obenem po sedanjih načrtih jem-Ijemo manevrski prostor. In ne samo na tistih mestih, kjer drugačna rešitev ni možna, ampak tudi tam, kjer bi se taki utesnitvi lahko izognili.
Zgovoren primer za to je lokacija - po sedanjem predlogu - za industrijsko cono južno od Tržaške ceste. Načrtovana je prav tam, od koder zdaj mleka-rice z Gmajnic dobivajo precej krme. Ob tem pa bi bilo industrijsko cono - v osnutku sedanjega urbani-stičnega načrta je zanjo predvidenih skoraj 50 hekta-rov zemljišča - premakniti drugam. Dejstvo je, da bo občanom, ki bodo dobili stanovanja na tem območ-ju, treba zagotoviti delovna mesta. Ne bi bilo prav, da bi že vnaprej tako veliko naselje - že skoraj majhno mesto - obsodili na to, da bi postalo samo spalnica za tisoče ljudi, na delo pa bi se morali voziti v druge ljubljanske občine oziroma okolicb.
Člani našega izvršnega sveta so v razpravi o delov-nem gradivu opozorili na številne dileme in tudi na različne interese pri razvoju tega dela občine. Vemo namreč, da smo v zadnjih nekaj letih naleteli na
številna nasprotovanja in težave, če smo hoteli ure-sničiti predlagane in izdelane zazidalne načrte.
Odgovore na številna vprašanja bo dala javna razprava o tem dokumentu. Ob tem pa izvršni svet naše občine ne samo predlaga, ampak se zavzema za to, da bi ta javna razprava potekala vzporedno z javno razpravo o dokumentu »Ljubljana 2000«, saj je Dobrovška dolina. pravzaprav del »Ljubljane 2000«, zato naj o osnutku urbanističnega načrta razpravljata tudi mestni komite za urbanizem in varstvo okolja in mestni izvršni svet. Ne moremo namreč mimo dejstva, da naj bi se v prihodnjih letih tudi naša občina razvijala bolj skladno z razvojem ostalega mesta.
Med »vrsticami« razprave o Dobrovški dolini pa ni bilo mogoče preslišati nekaterih očitkov načrto-valcem oziroma urbanistom, ki da se preveč poglob-Ijeno ukvarjajo z načrtovanjem dolgoročnega raz-voja, medtem ko problemi, ki jih imamo sedaj pred pragom in bi jih morali kar najhitreje odpraviti, stojijo ob strdni. Da je mišljenje urbanistov marsik-daj drugačno od dejanskega stanja in potreb »na terenu« dokazuje med drugim tudi to, da so v kozar-ško sosesko postavili toliko vrtcev, da bi v njih dobilo prostor 1.300 otrok, čeprav je na tem področju že zdaj precej mest v WZ - toliko, da ostajajo oddelki celo nezasedeni.
MOJCA KAUČIČ