1/Z ^Uonrun^A, Am|HuV»JU6#u fWu,^ Mv ht^A£> %sP q JkL f3r *r ^ofc teA, JU^nat A»-* 'U» ^ ^ pe>Ll^dfndy ^ Jkrr^y, k44e-. >|oa, ŽJU, jdlolj- ^n^w<|A, hr.# /^AJi^overrs AjCv^-tA !? , ^oJbor juwAw^ hEiJyy f /dU- ^Vlr>0®s jkm^Cjf Ju*&. 3los&& MED KNJIGAMI L.III. Št. 3 leto 1973/74 St. 3 MED KNJIGAMI Je bilten pionirske knjižnice v Kranju /oddelek pri Osrednji knjižnici Kranj/.Na leto izide 5 številk. Ureja vodja oddelka Berta Golob. Uredniški odbor: Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bo-1&-Vpabec, Ivo Zrimšek.Razmnožuj e Delavska univerza v Kranju 1 PREBERITE članarina za leto 1974 je ostala nespremenjena -stane 5,00 ND. rok izposoje je za leposlovne knjige 14 dni, za poljudno znanstvene pa mesec dni. z a m n d n i n o 0,50 ND za knjigo zaračunamo že prvi zamudni dan in velja za en izposojevalni rok. pri opominih zaračunamo tudi počtnino. n r e p r a v 1 j i e so v pionir- ski knjižnici vsak drugi četrtek. 2 STO KAPELJ ČRNILA PIJAVKA POPILA, PO LISTU HODILA, SLEDI ZAPUSTILA. Kaj je to ? SRČEK IMA IZ GRAFITA IN ŽIVOTEK IZ DREVES; POTJA BELA TESOVITA PREPOTUJE VSE POČEZ. 3 REVIJE IR ČASOPISI ki jih lahko prebirat® v pionirski knjižnici: CICIBAN PIONIR KURIRČEK PIONIRSKI UST BELO ITD MLADINA MLADOST MODRA LASTA MOJ MALI SVET OBZORNIK OTROK IN DRUŽINA PLANINSKI VESTNIK PROTEUS PRIRODA,ČLOVEK IN ZDRAVJE TABOR TIM ŽIVLJENJE IN TEHNIKA 4 UČITELJICA SE UČILA NI, IN VENDAR STAROST IN MLADOST UČI. Kaj je to ? ČRNO NA BELEM, MED PLATNO ZAJETO. MRTVO JE, A VENDAR SEZNANJA TE S SVETOM. 5 125- letnica 8. 2. 1849 Prešernov dan 8-2- 1974 Na Franceta Prešerna nas v Kranju spominjajo osnovna Sola br.f. prešerna PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PREŠERNOV GAJ PREŠERNOVA ULICA PREŠERNOV 7,POR PREŠERNOV HRAM PREŠERNIANA / to je posebna zbirka knjižnih, likovnih in glasbenih del o Prešernu. Dopolnjuje in hrani jo študijska knjižnica v Kranju,/ 6 BELA NJIVA, ČRNA RAL, MODER MOŽ JO JE ORAL. Kaj je to ? BREZ UST GOVORIM, NEZASTOPNIM MOLČIM : :: M. Cerkovnik: Pravljica na visokih petah M. Lobe: Babica v jablani I. Zorman: Storžkovo popoldne 0, Sekora: Dogodivščine mrav-Ijinčka Ferdinanda L. Suhodolčan: Mornar na kolesu 1. Ferlež: Siva druščina T. Rebolj: Ccldenbrtiik in Sanja M. Diekmann: Padu je nor M. Šolohov: Človekova usoda K. Grabeljšek: Velika vera Mladi vedež od A do Ž Knjiga za dekleta M. Zidar: 0 psih V. Ribarič: Ikarue leti v vesolje M. Mercouri: Rodila sem se kot Grkinja J. Alešovec: Kako sem se jaz likal I. Spolar: Stanovanje J. Jalen: Ovčar Marko 8 Srke jem, Čeprav kaj je Črka, ne vem? v KNJIGAH NOC IN DAN TlClM, IN VENDAR SE IZ NJIH NIC NE nauCim. Kaj je to ? KAKO JE DREVESU IME, CE VSI LISTI IZ ENE VEJE DRŽE? vladimir iljir leni n 50 - letnica smrti Lenin ne j e vrnil iz pregnanstva. Carske oblasti so mu prepove-, dale živeti v prestolnicah in v tistih mestih, kjer je bilo mnogo tovarn, zato da bi držale Lenina kar moči daleč od delavcev. Tedaj si je Vladimir Iljič izbral mesto Pskov in se tam naselil. Pskov mu je bil včeč, ker od tod z železnico ni daleč v Petrograd. Vendar je bil trdno namenjen, da Se obišče prestolnico, čeprav je vedel, da ga bo policija zaprla, ako ako gp tam zasledi, Bvakrat je Vladimir IljiB prav srečno potoval v prestolnico, ne da bi bil kak redar kaj zvedel o tem. V tretje se je odpravil tja a svojim mlajšim bratom Dimitrijem Tljičem. Skupaj sta vozila s seboj težko košaro; v tej je bila tajna prtljaga - boljševi= ške knjige za delavce. Ne na postaji ne v železniškem vozu ni Lenin opazil nič sumljivega; videti je bilo, da ga nihče ne zasleduje. Kljub temu pa se je sklenil med vožnjo presesti v drug vlak, da pride v Petrograd na tisto postajo, kjer ga redarji nikakor niso mogli pričakovati. Ta vlak je vozil preko Carskega sela. Pripeljali so se iz Carskega sela v Petrograd. Vse je šlo po sreči. Poglavitno je bilo, da sta predala košaro zanesljivemu človeku. Tn Vladimir Iljič je šel nočevat k svojim starim prijateljem. Ko je stopil Lenin zgodaj zjutraj na ulico, sta ga takoj zgrabila dva redarja: eden se mu je obesil na desno roko, drugi na levo; bala sta se, da ne bi Vladimir Iljič pri aretaciji uničil kakega tajnega pisanja, zaradi katerega bi ga spet lahko izgnali v Sibirijo. A tako pisanje mu je zares tičalo v žepu. /Odlomek iz knjige,, zgodbe o lenmu ki jo lahko dobite v pionir.knj/ ali poznaš mladinsko ilustratorje R11knnlco Alend on, neetra GregSe-va Je ilURtrlral MILAN BIZOVIČAR Slikanico K. Brenkove Dolga po$ Je Ilustriral IVE ŠUBIC Knjigo K. Koviča Moj prijatelj Piki Jakob je ilustrirala JELKA REICHMAN Knjigo L. Suhodolčana Mornar na ko lesu je ilustriral ACO MAVEC Zgodbo S. Vošnjaka Kruh, ki ga ni bilo je ilustrirala MARJANCA JEMEC-BOŽIČ Slikanico A. Škrlove Nevsakdanje potovanje je ■'lustrirala MELITA VOVK-ŠTIH Pravljico C. Collodija Ostržek je iluetrirala MARLENKA STUPICA Slikanico S. Makarovič Zajček gre na luno je ilustriral TOMAŽ KRŽIŠNIK Povest I. Zormana Gnezdo Sršenov je ilustriral JOŽE CIUHA Knjigo B. Jurca Rodiš se samo enkrat je ilustriral BOŽO KOS Pravljico E. Peroci Stara hiša št. 3 je ilustrirala LIDIJA OSTERC Pravljico B. Jurca Beli konjič je ilustrirala ROŽA PIŠČANEC Knjigo E. Peroci Za lahko noč je ilustrirala ANČKA GOSNIK-GODEC Potopis F. Bevka Rož, Podjuna, Žila je ilustriral MIKLAVŽ OMERZA Zgodbico 0 deklici, ki je prehitro rasla je napisala in ilustri rala MARIJA VOGELNIK Andersenovo pravljico Kraljična na zrnu graha je ilustrirala MARIJA STUPICA Knjigo M. Kmetove Bureži-brbrači je ilustrirala MARIČKA KOREN Pravljico A. Ingoliča Zgodba o črnobeli ovčki je ilustrirala CITA POTOKAR Knjigo V. Zupana Trije konji je ilustriral MAKSIM SEDEJ Pravljice L. Zupanca Kamniti most je ilustriral GVIDO BIROLLA 13 v kranju živi in ustvarja ČRTOMIR ZOREC Rojen 1. 19o? Delo: učiteljsko muzeološko strokovno /iz tekstilne stroke/ literarnozgodovinsko Vaše posebno zanimanje velja ustvarjalcem, ki so živeli na Gorenjskem, zlasti še Prešernu. Opišite našim bralcem nekatere značilnosti raziskovalnega dela. Podobno je popotniku, ki mu je iti v tujo deželo. Tako se počutim tudi sam, ko si zadam kako nalogo iz slovstvene zgodovine. Sprva si mislim, da delo ne bo nič posebnega, da sem dovolj na-čitan, da že vse vem in znam.Ko pa se človek naloge loti, se šele prav zave, da skoro nič ne ve in da tudi dosti ne zna. In prične iskati, raziskovati, se učiti. Iznenada pa se vsili še neizogiben čut odgovornosti in da mora v vseh stvareh, v vseh trditvah biti prisotna resnica,ne samo čustva ali pa celo kaka ugibanja. Tuja, mednarodna beseda za tako delo je akribija, to je izraz za vestno, natančno in temeljito raziskovalnost, ki se včasih sme spustiti tudi v podrobnosti, za celotno podobo prav pomembnih. No, tako sem iznenada obdan od knjig, od "virov", iz katerih smem črpati, ko se mi ustavi korak v slepi ulici. Dostikrat pa odgovora v knjigi ni, moram ven "na teren" , kot pravijo raziskovalci, pogovoriti se z ljudmi, posebno starejšimi, spoznati vnanjo krajevno podobo, šege in navade, narečno govorico,iz rojstnih in mrliških matic zvedeti za vzpon in zaton rodov. In še to: previden je treba biti, kot pri črpanju iz pisanih virov tako tudi pri poslušanju ljudi. Za isto stvar je treba vprašati več različnih ljudi. France Treiber je pei novo mašo 1. 1833. Torej je študiral v Celovcu prav v letih, ko je Slomšek navduševal semeniščnike za slovensko slovstvo, ko se je mudil tamkaj zaradi izpitov naš Prešeren (1. 1832) in ko je žive! še Urban Jarnik, pes-nik-očak med Korošci. Treiber je služboval na raznih tarah kot kaplan in slovel kot dober pridigar. Bil je srednje postave, vesele narave, prijazen z ljudmi; gostoljuben in na sploh dobrega srca. Kadar je imel god, so prišli v goste . prijatelji iz vseh krajev. Takrat se je pri Treiberju mnogo pelo ih mnogo žlahtnega vinca popilo. Kot župnik v Šentjakobu je velja! za pravega očeta vseh revnih, kajti vse, kar si je pridobil s službo, vse je brž razdal. Neki nemški časopis je ob njegovi smrti zapisal v nekrologu: »Er starb arm wie eine Kirchenmaus« (Umrl je reven'kot cerkvena miš). Vendar pa je France Treiber zapustil pravo bogastvo: čudovito pesem, ki ji med slovenskimi ni primere, pesem o izgubljenem domu. Ki ’ pa simbolizira-hkrati tudi izgubo' vseh narodnostnih pravic naših rojakov onstran Karavank. ROJSTVO PESMI -g-T-er je pesem N’mav čriez iz ar o 8^ tako pomembna kulturna JLjLdragotina ne le v glasbenem smislu, pač pa še bolj v narodnost-no-političnem, velja tudi povedati, , kako je pesem nastala. Od Šentjakoba do Bač je kaki dve uri peš hoje. Najprej vodi pot skozi gozd, ki mu Rožani pravijo gmajna. Takoj za gozdom se ti odpre pogled na Baško jezero (o njem bo še stekla beseda v naših zapisih), onstran vodne gladine, ki zaradi otočka^ spominja na naš Bled, leže Bače, v' njih pa je stal nekoč Jerovčev dom, »hiša očina« Franceta Treiberja. (Se bo nadaljevalo) Saj se zgodi, da ta pretirava, oni drugi pa še kaj zamolSl.Računati je treba tudi na občutljivost in na nezaupljivost preprostih ljudi do preradovednega izpraševalca neznanca. Tako oborožen z vednostjo, po pripravah, ki so dostikrat za en sam odgovor prav dolgotrajne, se šele čutim dovolj sposobnega za izpolnitev naloge, ki sem si jo sam zadal ali ki mi je bila zaupana. Pa še to: na poteh, ki sem jih moral prehoditi skozi knjige in po terenu, sem mimo stvari, ki. sem jih iskal, našel še stotero in stotero drugih podatkov, ki mi bodo pač koristni pri izpolnjevanju kake druge naloge. V tem pa je tudi vsa sreča in bistvo raziskovalnega dela. Podobna je srhljivemu popotovanju skozi čas, ki ga ni več - a je znova oživel pred nčmi. S prijetnim občutkom primeš pero in zapišeš - resnico, sporočilo iz prejšnjih dni..., ki si ga odkril, novico, ki si jo izvedel. Ko vidiš, da je podoba zanesljiva, ubrana na svoje časovno obdobje, da je branje zanimivo in razumljivo - potem nastopi oni znani občutek sreče in miru, ki sledi pošteno opravljenemu delu. <-- <-- ^ 2-, zWv-^? NAŠ RAZGOVOR Kaj ti v pionirski knj. ni všeč? 4-n. $ \hjuO V^A .-*£-<*/*. , ^!c, #x>flyclvw^" zTj AM r A . --^osalor in biL‘ S$Li*i :V- o- Wuli dh^t n,mifo)o*t(. A .j^^- Aa /vvs. /QLiK 'dj&^/VvJ v- ^ V . AV«, ^ Cvo^'tA. VoAA.k ,^.x^ ^<^>k ^ravtUXr^Vnt!-'' 1' '>‘ fvirrr^- ^x. /UO^aKfiL. flX3BrC$^..oJKi, prx-vx>ar«-rvcr >>JCAPrxC*. pCH>J?if xia> ficA, C$W>£^xčx P-C- ^.(.iT //2x*V^y l^-^Vv^sr z^yv y^(xy . $%Avt*r' rijQ~f /dd /i^CuAt^ J&Ptjip&n&r 'h*d' A+€**s*x& djdr^Arf&^C />*^v jAs 19 KNJIGE KI STE JIH Atlasi znanja P. Kunaver: Potovanje po nebu * Nebo nad nami Pisani živalski svet Tomaž spoznava... /slikaniee/ R. Makarovič: Take živalske Miška spi K. Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob Zlata ladja J. Ribičič: Nana mala opica P. Townsend? Dvoboj orlov E.K. Gann: ^soda je lovec P. Clostermann: Veliki cirkus T. Zorman: V sedemnajstem A. Ingolič: Gimnazijka B. Jurca: V pasti E. KMstner: Izbrano delo J. Jalen: Ovčar Marko Trop brez zvoncev Cvetkova Cilka T. Svetina: Stena J. Jalen: Bobri V. Kavčič: Vaška komanda NAJRAJE BRALI 20 ZAPRTA MOLČIM, ODPRTA UČIM, RAZDAJAM SKRIVNOST, LEPOTO, MODROST. Kaj je to ? PELA NJIVA - PA NT AJDA, ČRNO SEME - PA NI MAK; KDOR TO SEME RAD PREBIRA, BO MORDA ČE UČENJAK. POVEDANO Leta 1973 ste doma prebrali 57976 knjig v čitalnici 4764 skupno 62740 knjig V čitalnico ate si izposodili skupno 0799 knjig in revij CELOTNA IZPOSOJA V PIONIRSKI KNJIŽNICI IZKAZUJE V L. 1973 67775^1- vij ter časopisov V knjižnico hodi redno 2172 bralcev.I,. 1973 se jih je na novo vpisalo 696. S ŠTEVILKAMI 22 Z DREVESA PRILETELO, PERUTI NI IMELO. Kaj je to ? IZ SAMIH LUKENJ NAREJENO DRŽIM TI VENDAR,KAR SE DA; ČE MT IZ SREDE VZAMEŠ ENO, RAZPADEM TI NA KOSA DVA. 23 IZ VSEBINE Uganke str.2,4,6,8» 2o,22 125-letnicn 5 Nove knjige 7 Vladimir I. Lenin 9 Mladln.ilustratorji H Črtomir Zorec 13 Naš razgovor 17 Knjige, ki ste jih najraje brali 19 Povedano s številkami 21 Rešitev ugank najdeš v knjigi SLOVENSKE UGANKE,MK 1965. /Moja knjižnica TII-6/ : • : l - r ■ , 'V.i :: i - • v