Priloga ,,Našemu Listu" št. 68. V Kamniku, 24. novembra 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ,,Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Kamniška Bistrica in nje uprava. (Nadaljevanje.) Kakor je politika pametna in celo potrebna v javnem življenju, tako je neumna in neumestna v gospodarskili društvih. Res je že čas, da bi se ločila politična in gospodarska društva in bi se v poslednjih razmotrivala samo gospodarska vprašanja, toda pri naših razmerah je to izključeno in res je marsikedaj neizogibno, da odločujejo politični momenti v teh društvih. Saj se ustanavljajo razna gospodarska dru-štva samo zaradi tega, da pride do veljave politična moč te ali one stranke. Ravno to je pa tudi vzrok, da ne pridemo v gospodarskem oziru naprej, da ni-marno Slovenci svoje industrije in da imajo vsa boljša podjetja le tujci v rokah, kateri nas za plačilo pri-tiskajo ob tla in nas zaničujejo. Prepad naed stran-kami je danes že tako velik, da je nemogoče pre-mostiti ga, a če bi bila resna volja onih, ki vedno pridigajo, da jim je napredek in korist ljudstva nad vse, naj bi bili ti mogotci obeh strank prvi, ki bi si na gospodarskern polju podali bratske roke in bi ločili politična in gospodarska vprašanja, kajti le na ta način bi bilo mogoče, da se Slovenci osamosvo-jimo in mi sami od narave nudene izkoriščamo le-pote in vsestranski ugodnosti naših pokrajin. Ker je pa to le pobožna želja posameznih fansastov, ka-kor se bo marsikdo izrazil, ostane še dolgo časa vse pri starem, pa tudi pri starem izkorišcanju naših krajev in nas samih po tujeih. Edino, kar se danes šene vlači na politično polje, je denar v gotovini, pri tem vsakdo poreče: klerikalca denar ravno to-liko placa kakor liberalčev, toliko dalee že ne sega več razsodnost, da so ravno gospodarska društva ustanovljena zaradi denarnega vprašanja ali bi prav-zaprav samo zaradi tega morala obstati. Nekoliko kritike ne škoduje, četudi ne spada naravnost k temu vprašanju, a ker odločujejo tudi pri korporaciji le politični momenti, smo si jo dovolili in preidemo zopet k vprašanju samemu. Naj naštejemo poleg Kriškega se nekatera ve-leposestva, ki se lahko primerjajo s korporacijskim posestvom. Kot vir navajamo deželno desko. Viktor Goriani v Peščeniku ima 2100 oralov posestva, katero oskrbujejo 1 nadgozdar, 1 gozdar in 2 gozdarska pristava. Baronovka pl. Gagern iraa 3000 oralov posestva in za oskrbo nastavljene: 1 nadgozdarja, 1 kontro-lorja, 3 gozdarje in 4 gozdarske čuvaje. Grof Lanthieri v Vipavi 4300 oralov in 1 nad-gozdarja, 1 gozdarja, 1 gozdarskega pomočnika in 3 gozdarske čuvaje. Posestvo grofa L. Auersperga meri 5040 oralov ter ga opravljajo 1 nadgozdar, 1 gozdar, 1 uradnik-kanclist, 1 gozdni pomocnik in 13 gozdarskih in lovskih čuvajov Dr. K. Born 10.710 oralov ter 1 nadgozdarja, 2 gozdarja, 5 gozdarskih čuvajev, 1 gozdnega po-močnika in 2 lovea. Herman princ Waldenburg - Sehonburg na Šne-perku ima posestva 16.337 oralov, katero oskrbuje 1 nadgozdar, 2 gozdarska upravitelja, 1 gozdarski geometer, 1 gozdarski tajnik, 4 gozdarski pomočniki, 2 gozdarja in 19 gozdarskih čuvajev. Ako izvzamemo posestvo barona Borna in prinea Waldenburg - Schonburg in primerjamo velikost teh posestev, najdemo, da so vsa več kot za polovico manjša nego je posestvo naše korporacije, navzlic temu pa imajo vsa posestva ved oseb za oskrbovanje nastavljenih nego naša Bistrica. Korporacijskemu posestvu bi se dalo primerjati, kar se tiče velikosti, le še posestvo barona Borna, katero je pa tudi še toliko manjše od Bistrice, a ima nastavljenih 11 uradnikov in cuvajev, — Bi-strica pa ima 3 osebe, to je 1 uradnika in 2 cu-vaja; ali ni to velikanska razlika? Zadnje omenjeno posestvot. j. prine Waldenburg-Šchonburg meri nekaj nad 5000 oralov več, bilo bi toraj za poldrugo korporacijsko posestvo, upravlja ga pa 3 0 o s e b . ---------------- (Dalje prih.) Iz Domžal. To je bil pii nas v soboto 17. t. m. zopet halo, seveda od nemške strani! Naši tirolski prijatelji so imeli v nemški restavraeiji pri kolodvoru, katera je kakor znanolast g. Stareta slikarja v Ljubljani in navidezno Slovenca, veliko pijančevanje pod ime-nom ,,Herbstliedertafel". Popivali in heulali so za žive in mrtve vso dolgo noč in zjutraj, ko so pošteni kristjani šli v cerkev, srečavali so jih čudne postave dvomljive vrednosti in ne gotovih korakov. Iz nji-hovega trkljanja razvidel je vsakdo, da so se vso noč izborno zabavali, seveda po svoje kakor se ti nemški kulturonosci le morejo. Ne vem, kako bi tirolski gospodje šele razsajali, da so imeli v svoji sredi nepozabnega in visoko spoštovanega šulve-reinskega ucitelja Witzanija, kateri je bil sicer glava svojih sorojakov in prvi ,,Kampfer fiir die deutsche Kultur". Da, da, kako je on razumel širiti to bla-ženo in po celem svetu slovito, pri nas in pri vseh dostojnih ljudeh parazupito kulturo, to je dejanski dovolj dokazoval. Ubožček je prišel preveč v konflikt z obstojecimi postavami, tako da ga niti mogočni Tirolci niso mogli več ščititi, četudi bi ga silno radi. Zavest, da sedi ta domišljavi nemški bog v zapom deželnega sodišča, je naše Tirolce še nekoliko žalo-stila in jih spominjala njihove blamaže, sicer bi bili na tej svoji veselici gotovo samega veselja zbesneli. Pa, saj res ni šala, v enem samem letu zgubiti kar dva mogocna in čislana pristaša, ki sta vsled svojih velikih (ali pa nesramnih) činov vsega spoštovanja vredna. Sicer pa ne verjamem, da bi Tirolci sploh še imeli kaj cuta do sramote. Vsakdo drug bi ne nastopal tako provokatorično in ošabno, ako bi v enem samem letu doživel ^na lastnem telesu take škandale. Naše Tirolce da ni cisto nič sram, kar pač dovolj jasno dokazuje, pa jim je zamrl vsak boljši čut. Drugi dan v nedeljo zbrala se je tirolska go-spoda v neki gostilni na Viru, tam je popivala in si tolažila morečo bolest za fino izobraženim Witza-nijem. Pravijo, da ga bodo zopet nastavili, cim do-stoji zasluženo kazen. Jaz sem pa radoveden, ali bo duhovska in deželna gosposka v to tudi res pri-volila; pri nas so celo nemogoče stvari možne. Gostilničarja na Viru so Tirolci izborno izkoristili, no saj jim je pa tudi sam rad prepustil svojega konja, da so ga pojali in se vozili od doma in zopet domu. Nekemu Berglesu se je tako mudilo na pijančevanje, da je podil konja in opletal po njem z bičem kakor brez uma. V drugem kraju bi morda tudi v takem slučaju se kdo našel, ki bi protestiral proti takemu trpinčenju živali, pri nas smejo različni Berglesi de-lati kar hočejo. — Tevtonske veselice udeležili so se tudi nekateri Slovenci, ali ni to naravnost naroden škandal?! Seveda ima vsak drug izgovor, eden se ne sme, drugi se noče zameriti, tretji gre zopet na veselico, da bi si privabil goste, četrti zopet iz dru-gega vzroka. No, res je prav lepo: če te kdo bije po levem lieu, nastavi mu še desno! V Domžalah snujejo bralno društvo, ki bo ob enem tudi pevsko društvo. Zanimanje za to novo narodno in za cele Domžale potrebno pa tudi po-membno društvo je veliko. Pravila se bodo v kratkem predložila v pregled deželni vladi in upati je, da bo v kratkem mogoče sklicati ustanovni shod. Trikrat požar v enem tednu so imeli v Mengšu in njega okolici. V nedeljo ponoči je ob 11. uri za-čelo goreti pri Antonu Orlu p. d. Rajevcu. Nekateri pravijo, da je zažgal domač sin, kar je pa skoro iz-ključeno; veeina ljudij pa je mnenja, da je ogenj za-netila hudobna roka. Pogorel je pod, svisli, šupa in svinjak, posestnik je bil zavarovan za 1200 kron, a škode je vee kot še enkrat toliko. Gasilno društvo je delovalo po ,,svojih močeh". — V pondeljek je gorelo pri Janezu Lapu v Topolah. Temu revežu je pogorelo vse, pod, hlev, šupa, svisli, vse kinetijsko orodje, dalje vozovi in drugo. Zavarovan je bil za stavbe in krmo za 1400 kron, škodo pa cenijo na 3800 kron. Gasilno društvo je prišlo na liee mesta, a prepozno. — V četrtek je zacelo goreti ob 5. uri zjutraj pri Fr. Hribarju p. d. Tišlerju v Mengšu. Kakor najbrže povsod, tako je tudi tukaj zanetila hudobna roka, kajti začelo je goreti sredi poda, katero dejstvo samo izključuje nesrečo ali neprevidnost. Hudobnež mogel je le na ta način izvršiti svoj zločin, da je vrgel gore5o žveplenko skozi malo odprtino na podu v suho slamo. Pogorela je drvarnica, 3 šupe in pod, dalje veliko kmetijskega orodja, barva za slamnike, katero je imel shranjeno v sodu, stopilo se je tudi mnogo einka. Škoda znaša okoli 4000 kron, zavaro-vano pa je bilo za 1600 kron. K Tišlerju je prišlo gasilno društvo brez vse potrebe, ker dospelo je na lice mesta šele, ko je bilo vse pogašeno. V Mengšu so ljudje silno ogorčeni zaradi počasnega obracanja gasileev, saj se pa mengiški gasilci brigajo tudi za vse drugo, le za to ne, kar bi moral biti njihov poklic. Za prepotrebne vaje se sploh nihče ne zrneni, in kadar kje gori, se gasilcem nikarnor ne mudi, menda so že preveč navajeni požara, saj pa tudi res vsak čas kje gori. Lahko si mislimo, kaka zbeganost vlada pri požaru, če celo gasilei ne store svoje dolž-žnosti, kakor se je to ravno v zadnjem slučaju zgo-dilo, kjer je bilo treba resevati tudi ljudij; pone-srecenčeva žena se nahaja komaj dva dni v otročji postelji. — Orožniki so zaprli dve osebi, ki sta osum-ljeni, da sta zanetili požar. Proračun mesta Kamuik za 1. 1907 leži na vpogled v občinski pisarni. Velik koncert priredi kamniški Salonski or-kester v soboto dne 1. decembra v veliki dvorani Narodne čitalnice v Kamniku. Na bogatem vsporedu bodo tudi skladbe domačega skladatelja g. Adamiča, učitelja na tukajšnji deški šoli. Zabavo pospešil bode tudi komični prizor, katerega bode priredil in upri-zoril s spremljevanjein orkestra g. Alojzij Benkovic. Po vsporedu bode ples. Ker se vrši koncert na zadnji dan pred začetkom adventa, bode posebno zadnja tocka z veseljem pozdravljena. Natancni vspored pri-občimo prihodnjič. Prijateljici nKamničanatf, ki nam je poslala duhteč šopek vijolic in lepo razevelo snežnico s svo-jega vrta, v dokaz, da se nam hoče sicer neprijetna zima prikupiti, oznanjujoč svoj letošnji prihod s to-plimi pomladanski dnevi, — prav lepa hvala! Smrt žg&njarja. Pretečen petek so našli mrtvega na neki pešpoti v Dobu 621et starega po-sestnika Antona Opaškarja doma iz Gorjuše v brd-skem okraju. Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 26 v. je dobil Ivan Aleš iz Kleč pri Kanmiku, ker je z lastno smrtno nevarnostjo resil Frančiško Šuštar iz vode. Listnica. Gospodični v MengŠu. Lepa hvala za prijazno gporočilo, se priporocamo. Oltlic Dne 5. decembra 1906 dopoludne ob 10. uri se bode pri podpisanem sodišču, soba št. 9, vršila dražba posestva pod vl. št. 4 k. o. Repnje, obstojecega \z hiše št 23 v Repnjah in 30 zemljiških parcel v skupni meri 21 ha 44 m2. Cenilna vrednost 12.622 K 69 h, naj-manjši ponudek 8489 K 12 h, ponudbe pod tem zne-skom se ne sprejemajo. Več se poizve pri podpisanem sodišču. C. kr. okrajna sodnija v Kamniku odd. II., dne 15. novembra 1906. Kupujem za tvrdko Iv. Knez fižol,oves, različna žita v vsaki množini in plačujem po naj-višjih cenah. Jns. Je^et^nilc Stob pri Domžalah. Vsakovrstne \\±} kakor tadi kovinasfe n v rakve priporoča 26-10 fogrebi zmi umetni mizar u Kamniku na Sutni. Nadalje priporoca svojo zalogo pohištva. Izvršuje tudi mizarska stavbna in sploh vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Izvršitev tocna. Cene zmerne. Veliko zatogo mnfiiirnBp in špeGerijsleia iga priporoca na debelo in na drobno KAEtOL SL€LIL^ trgoirec n ICamniku. Javna Ijudska knjižnica. V __ Naša Narodna Citalnica je spremenila svojo knjižnico v javno ljudsko. Ta knjižnica je odprta vsako nedefljo od 9. d® 10. &ai*e dopo§dne isi vsak četrtek od 1. do 2. ure popoldne. Med temi urami izposojujejo se knjige vsa-kemu, kdor jih zahteva, vendar se pa mora doticni podvreci dolocbam in z lastno-rocnim podpisom potrditi, da je precital pravila, ki so tiskana na vsaki izkaznici. Širšemu obcinstvu jih podajemo tukaj: Knjige se izposojujejo le na izkaznice, ki so dobe pri knjižničarju po 10 vin. Na eno izkaznico se posodi ena, na dve tri knjige naenkrat. Za vsako izposojeno knjigo je plačati 4 vin. Nabrani denar se porabi aa nakup in vezavo novih knjig. Čitalniški udje so pristojbin prosti. Želeti pa je, da tudi oni prispevajo, da se more knjižnica Čim preje izpolniti. Kdor izkaznico izgubi, ne more ve6 na nje zahtevati knjig. Knjige se izposojujejo na 14 dni. Ta rok knjižničar lahko podaljša, ako se čitalec prej pri njem oglasi. Če sicer tekom tega časa ne vrne izposojenih si knjig, ga opomni knjižničar na dolžnost po do-pisnici, ali pa po odposlancu. Kdor teden na to še ni vrnil knjige, se lahko toži. Izposojevalee se za-veže placati vse stroške ter povrniti polno ceno vovih knjig. Tudi jamči, da povrne škodo izgubljenih in pokvarjenih knjig. Vsled tega naj skrbno ravna s knjigami, naj ne piše po njih, jih ne maže in tudi drugim ne izposojuje. Spominjajte se Društvenega doma! Stanje hran. vlog: 1,45^000 E Rezervni zaklad: Biad 25.11©© fC sprejema hranilue vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Reiitni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračimila vlagateljem. Za varnost vlog jarriči poleL la$tnega rezervnega zaklada me$tna občina kamniška z v$em stfojim premoženjem in v$o davčno močjo. && j© wai°nost wiog pep@ina, swed®5i zlasti to5 eia ^lagajo v to fira^iieiicci t&aeii sedižča siesiar maSoiefnll^ otrok in ^arovancevi Hraniliiica sprejema tudi hrauilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da M se pri tem obrestovanje prekinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. , Poštne hranilnice račun št. 856.422. ----------- Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti --------— in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplaea dolžnik posojilo 100 K v teku 36 ]et popolnoma, ako placuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi ua menice in na vrednostne papirje. (f @§z °»c@@Sa) iz raznih velikih tovarn pri 7ran fečnihu v Bomžalah. Postrežba tocna. Cene nizke. Trgoviua s špecerij-skim blagom Kamnik, &}mi\ trg 28 priporoča vsaki tlan sveže kuhano " šunke9 čajno maslo (Teebutter), delikatese sploh in vse urste mineralne \)oiJe. scidSkili in sfeklenieali priporoča v Minnsu. Vsa naročila se točno izvrsujejo. Marija te ir Kamnlku. Priznano izboren kis (jesih) se Tsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. = Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Laatnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.