Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III
Telefoni nredništvai dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050
Ček. račun: Ljub-I jana št. 10 650 in 10.349 za iuserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.0t t, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitar-jevu 6, telefon 2993
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Neznani svetniki
k
Ko gledamo v zgodovino Cerkve z njenimi avetniki, ki so kakor svetle zvezde na nebu, ee nam godi podobno, kakor če opazujemo z ozvezdji posuto večerno nebo. Vidimo le nekaj velikih planetov in stalnic, milijone drugih nebesnih leles pa roma za nas neopaženo skozi svetovje. Cim dalje opazujemo, več jih vidimo. To je podoba neznanega svetnika, ki je zvesto in skromno izvršil v bojujoči cerkvi evojo dolžnost in je sedaj poveličan v zmagoslavni Cerkvi.
Neznani svetniki so v kakem oziru morda še večji kakor tisti, katere častimo na oltarjih. Morda ni nihče vedel za čudež v njihovih dušah, ko so hodili še po zemlji. Tudi ob smrti jih niso spoznali Ln morda celo slabo o njih govorili. Ure srčne tesnobe in dušne zapušče-nosti so jim bile delež. Najbližji jih niso razumeli. In vendar so ostali zvesti notranjemu pozivu.
Neznani svetnik še tudi danes živi. Cesto je v skromnem življenjskem položaju, pa vendar nevidno plava nad njegovo glavo svetniška krona. Navadno niso niti posebno vidni v življenju ti neznani svetniki, le zvesto opravljajo svoje delo, žive tiho po božjih postavah, ne delajo nikakih zunanjih čudežev, pa vendar zbirajo v svoji duši nesmrtne zaklade. Je to duhovnik, ki v navidez nerodovitnem vinogradu neumorno deluje. Je to družinski oče, ki ne more pri vsej pridnosti več preživiti svojih otrok, a vendar zaupa v Boga in ohrani živ-ljensko bodrost. Morda je to mati, ki s pičlimi dinarji ne more več voditi še tako skromnega gospodinjstva. Neznani svetnik sedi morda za uradniškim pultom, kjer dela že leta in leta, n eda bi javnost vedela za njegovo ime. Neznanega svetnika najdele v neskončnem številu neimenovanih, s katerimi se v dobi tehnike postopa le še kot s številkami. Nosi kmetski suknjič ali delavsko srajco, tudi v športni obleki se skriva. V šolah, v gledališču, med inži-njerji in diplomati najdete skrite svetnike, so v vseh poklicih in vseh starosti.
Kdor hodi s pozornim očesom skozi življenje, odkrije tu in tam nepoznanega svetca božjega. Taki ljudje zapuščajo neizbrisne uti-6e. Ne govore duhovitih rečenic, preprosto in skromno se izražajo, nimajo zahtev a vsak čuti, da je vse njihovo življenje zasidrano v Bogu. Z i ve v mestih in na deželi. Stopijo v ospredje samo v izrednih časih, ko je treba spričati svojo zvestobo. Sredi najbolj krvavega verskega preganjanja v Mehiki, ko je pričevanje vere postalo življensko nevarno, so se naenkrat pojavili. Veliko število jih je šlo na morišče z radostnim vzklikom: Živel Kristus Kralj! V navadnih časih pa ne pozna nihče njihovega števila, čeprav so jim čela zaznamovana s prstom božjim.
Zelo je tudi med vernim ljudstvom često razširjen napačen pojem svetosti. Nekateri malo posrečeni svetniški življenjepisi so mnogim svetnikom vzdelj podobo in poteze, ki preje odbijajo kakor privlačijo. Pripisujejo jim pretiravanja in čudaštva, slika se jih kot nasprotnike vsega naravnega in živega, o njih se pripovedujejo in pričakujejo senzacionelni čudeži, ki so Boga nevredni. Zato se med ljudstvom tako malo govori o naših »ljubih« svetnikih. Premnogi žive v veri, da mora biti svetnik poosebljeno čudaštvo. Kolikšna zmota!
V prvi Cerkvi je veljal za svetnika, kdor je bil po svetem krstu uvrščen v družbo svetih in je v življenju dal pričevanje za Kristusa. Posebno čast so vživali mučeniki (martyres = priče), ki so prelili kri za svojo vero. Nam pa v glavnem pomenja svetost dejavno in nesebično izpolnjevanje božje volje, podkrepljeno z močjo posvečujoče milosti. Svetost torej ni odvisna od rodovniške obleke, ne od zunanjih odlik in cerkvenih časti, zavisi le od združenja z Bogom, izpolnjevanja krščanskih čednosti, predvsem pa od trpljenja in zatajevanja. Tako je vsakemu dano, da napreduje v svetosti, ako se drži Cerkve in ji brez pridržka odpre svojo dušo.
Praznik Vseh svetnikov je vesel praznik, ki budi v nas polno veselja. Spominjamo se vseh tistih svojih bratov in sester, ki so v najtežji življenski borbi dosegli krono zmage. Izšli so iz nas, oni spadajo k človeštvu. Zato jim moremo zaupati. Svetniki so vez med Bogom in človeštvom, so most med nebom in zemljo. Ob njihovih zgledih se dvigamo. Danes, ko živimo dobo tehnike, nikakor ni v človeštvu ugasnila želja po izgubljeni metafiziki, po ljudeh, ki so zasidrani v večnem. Mar ni pravi nadčlovek in aristokrat v družbi vsak svetnik, kakor ga odlikuje katoliška Cerkev? S svojimi mislimi sega nad vsakdanje polje političnega in gospodarskega vrvenja in presoja življenje z višjih in širših vidikov, kakor iz poedinih področij samo po sebi ni mogoče. Ze sv. Avguštin nekje omenja, da so svetniki velik dar ne le za Cerkev, ampak tudi za vsak narod in državo.
Z radostnim praznikom Vseh svetnikov pa se druži spomin na druge naše rajne, ki še potrebujejo končnega očiščenja za dosego svetniške glorijole. Pred zmagoslavno Cerkvijo sta postaji bojujoče in trpeče Cerkve. Tako vstaja tudi nad grobovi dragih rajnih, ki jih bomo danes in jtilri ubiskali, zarja večnega upanja. Vse cerkvene molitve lega dne govore o miru, počitku, luči in blaženstvu ter o neskončnem usmiljenju božjem. Ob misli na ljube rajne bo znova vstala otožnost v naših srcih in iskala
	'<•/?>'->.-Hi.p-'.■/..,■.',;.:-X .		
			
1


■: -.f -.--v;-;...■	-^JS:
Maribor, 31. oktobra.
Nocoj ob sedmih jc umrl, zadet od možganske kapi, msgr dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarno. Pogreb bo v sredo, 2. novembra, ob dveh popoldne izpred hiše Tiskarne sv. Cirila na Koroški cesti 5. Truplo pokojnika bo po blagoslovitvi in poslovitvi prepeljano v Slovensko Bistrico, kjer bo pogreb v četrtek predpoldno.
Tvorec
Maribor, 31. oktobra.
Sredi priprav za počastitev svojega največjega življenjskega dela, ki ga je izvršil z omogočenjem nove postojanke božje misli in božje besede v središču lavantinske vladikovine, rezidence oo. jezuitov v Mariboru ter nove kapelice, posvečene presv. Srcu Jezusovemu, se je zgodilo: kap je smrtnonevarno pretresla njegove možgane, ki so iz leta v leto porajali vedno nove misli, načrte in spodbude za blagobit spodnještajerskega slovenskega katoliškega ljudstva in ki jih je do zadnjega prevzemala teža do skrupulance razvitega čuta dolžnosti, neugnane tvornosti in očetovske skrbi do vsega tistega velikega, kar je v nepretrganosti svojega delovanja, ki ni poznalo odmora, oddiha, počitnic in sličnih privoščil omehkuženega rodu naših dni, zgradil, postavil in ustvaril. Msgr. dr. Anton Jerovšek je bil v vsem svojem bistvu tvorec; v njem je tičala afirmacija vseh življenskih počel pozitivne in zveličavne aktivnosti; zidar in graditelj tiste vrste, ki vidijo in občutijo v stvarnosti uspehov za blagor skupnosti svoje notranje zadoščenje in stoje pri vsem tem v ozadju — tihi, molčeči, veliki. Eno je bilo, kar mu je od prvih početkov njegove javne življenske poti lebdelo pred očmi: duhovno, politično in gospodarsko zadružno reševanje spodnještajerskih katoliških Slovencev.
Voditelj
Prav resnično bo, kar je pred dnevi v ožjem krogu dejal eden njegovih najboljših poznavalcev: Slomšek je spodnještajerskim Slovencem prinesel duhovno ravnovesje, Jerovšek pa je po dr. Koro-ščevem odhodu v dunajski in po prevratu belgrajski parlament utrdil v politični in gospodarski moči kakor je vzporedno po letu 1907 prevzel vodstvo in uresničevanje katoliškega prosvetnega programa na spodnjem Štajerskem dr. Josip Hohnjec. V tistem na zunaj tako preprostem enonadstropnem poslopju na Koroški cesti 5, kjer sta imela dr. Jerovšek in dr. Hohnjec skupno stanovališče in gospodinjstvo, so se vršile mnoge zgodovinske seje, na katerih so se pretresala in obravnavala važna in pomembna vprašanja našega obstoja in napredka, pa tudi včasih usodna kakor takrat v ob-prevratnih dneh, ko je sejanje naših vodilnih slovenskih mož v pozni uri v uredništvu »Straže« in »Slovenskega Gospodarja« z rajnim dr. Verstov-škom in generalom Maistrom na čelu prekinil žvenket šip, v katere je letelo kamenje, zalučano iz rok šovenov, ki so trepetali za moč in oblast, ki jim ni bila dana iz božjih in narodovih rok. Or. Jerovškovo stanovališče je od leta 1911 sem, ko je prevzel ravnateljstvo Cirilove tiskarne, bilo center spodnještajerskega katoliškega slovenskega življenja.
Iz korenin slovenske zemlje
Msgr. dr. Anton Jerovšek je bil ves vzraščen iz slovenskega bistva; iz mladih let sem 6e je oblikovala in poglabljala v njem miselnost, ki ne more biti za nobeno ceno drugačna, ako nepopa-čena, neokrnjena poganja iz korenin naše slovenske zemlje in narodne biti ter potem iz njih do konca zajema: pozitivno katoliška in zavedno slovenska. Ta življenska usmerjenost je dobivala prve konkretne oblike zgoraj doma v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici, kjer se je 23. maja 1874 na-rodil, in se je pozneje dopolnjevala v gimnazijskih letih v Mariboru, zlasti pa v bogoslovju, kjer je ravno tedaj v vsej svoji posvežujoči toploti in mlade bogoslovce prav posebno osvajajoče zavel duh Slomšekov. ki mu je Jerovšek navzlic političnim nevarnostim tedanje dobe ostal z vsem žarom svojih mlrvdih in sposobnih sil in ki ga je uresničeval vse dni svojega življenja najprej kot kaplan
utehe v cvetlicah in svetlih lučkah, ki jih bomo prižgali na njihovih grobovih. Veren človek pa išče in najde uteho predvsem v molitvi in v dobrih delih ter v ljubezni, ki jo izkazuje potrebnim, ker jo je rajnim morda izkazal premalo. — Vera, da so vsi mrtvi poklicani v nesmrtnost in vstajenje, blaži trpek spomin na naše rajne in izmirja bolest srca. V svetlobi dneva vernih duš in njegovega najglobljega smisla zadobita življenje in smrt večnostni pomen. Naj bi obisk grobov posebno lelos bila nam vsem prilika za razmišljanje o pravem pomenu življenja in naj mila luč prižganih svetilk marsikakemu trudnemu potniku nudi novega upanja za težke dni, ki jih preživljamo.
urin.
v Vojniku, kjer je služboval od julija 1898 do 30. oktobra 1899, pozneje kot vzoren in odličen gojenec v zavodu »Dell anima v Rimu« do 20. julija 1900, ko je promoviral za doktorja rimskega prava, kot dvorni kaplan in konzistorialni tajnik, katero službo je opravljal do 30. septembra 1903, in kot profesor in veroučitelj na tukajšnji realki, dokler ni leta 1911 radi bolehnosti šel v pokoj in prevzel vodstvo Cirilove tiskarne. V tem trenutku je Je-

'mm
■
KpSI ' '.'i:
nik zavoda. Ravno tako je tudi saniral Mestno hra-! nilnico, ki je pod njegovim vodstvom uspela in ka-l tere stanje se je toliko zboljšalo, da je Mestna hranilnica danes ena najtrdnejših in najčvrstejših denarnih zavodov ne samo v Mariboru, ampak na področju cele bivše Štajerske. Vse to delo pa je vršil blagi pokojnik brezplačno, nesebično in nadvse požrtvovalno. Neizrečne pa so tudi njegove zasluge za mesto Maribor. Msgr. dr. Jerovšek je bil v letih 1924—1928 finančni referent v občinskem svetu in je to mesto zavzemal, dokler se ni zaradi bolezni umaknil. Po smrti blagopokojnega prošta dr. Mateka je postal tudi načelnik tukajšnjega Katoliškega tiskovnega društva. Vse njegovo delovanje na gospodarskem in finančnem polju je šlo edino za tem, da se koristi ljudstvu, zlasti v teh težkih dneh. Bil je tudi med ustanovitelji mariborske podružnice Zadružne gospodarske banke.
Politik

i, > ; . ' ■ ':'■{.-•,« -

rovšek, ki si je bil nabral dragoceno zakladnico izkušenj, znanja, pa tudi življenske borbenosti, stopil v središče političnega in gospodarskega življenja na Spodnjem Štajerskem; v tem trenutku je po previdnosti božji bila enemu izmed najboljših sinov dana možnost, da vse svoje sile, sposobnosti in vrline, združene z neverjetno pridnostjo, vztrajnostjo in pristno slovensko marljivostjo, ki mu cele noči v skrbeh in načrtih ni dala spanja in počitka, posvetil ljudstvu, iz katerega je izšel. Trojno znamenje stoji zapisano v knjigi njegovega življenja: zbiralcc, tvorec, borec.
Organizator
Zbiral in združeval je okoli sebe ljudi, ki so bili njegovi najzvestejši sodelavci; zbiral in organiziral ljudi, ki so sledili načelom, ki jih je msgr. Jerovšek v javnem in zasebnem življenju zastopal. Družil je v enih ter istih okopih kmeta in delavca, obrtnika in nameščenca vsake vrste; družil je »starine« in »mladine«. To je bilo njemu mogoče, ker so bile v njegovem značaju vse poteze dobrega, odkritosrčnega, plemenitega, ljubeznivega, očetovsko skrbečega, pa tudi svarečega. Bili so v teli okopih ljudje, ki so v trenutkih zdrknili s teh tirnic: ko je stopil predenj msgr. Jerovšek, je bilo zopet vse prav in dobro. Tako neprisiljeno demokratična in vse razumevajoča nrav je bila v njem, da se je vsakdo mogel k njemu zateči po pomoč, nasvet ali karkoli, ali pa da odkrije sivolasemu prijatelju in očetu svoje življenske brige in skrbi. In nikogar ni, ki bi bil odšel od njega brez zadovoljstva in pomirjenja. Takšnemu voditelju slediti je bilo lepo in sladko. Zbiralec I
Gospodarstvenik
Ko je dr. Jerovšek prevzel ravnateljstvo Cirilove tiskarne, je v tistem poslopju na Koroški cesti 1 izgledalo precej drugače; vse je bilo skupaj v nekaj temnili in tesnih prostorih: ravnatelj in upravnik, strojnik in sluga, stroji in ljudje. Danes je Cirilova tiskarna opremljena z najmodernejšimi stroji, ustreže lahko takoj in v zadovoljstvo naročnikovo vsakršno naročilo iz tiskarske stroke, se tiska »Slovenski gospodar« z rotacijskim strojem. In tista v začetku skromna in neznatna trgovinica na Koroški cesti 5 se je razvila pod njegovim vodstvom v mogočno podjetje s podružnico na Aleksandrovi cesti 6 in v magdalenskem predmestju. Ravnatelj — tvorec!
Glavno blagopokojnikovo torišče pa je bilo njegovo delovanje in udejstvovanje nn gospodarskem polju. Bil ie j>o vsem svojem bistvu gospodar in finančnik. To je pokazal pri vseh denarnih zavodih pa tudi gospodarskih ust 'novah, kjer je deloval. Bilo pa je značilno zanj, da je vse svoje delovanje v vseh važnih institucijah izvrševal kot nesebičen in nenngrajen delavec za ljudski blagor. Zgodilo se je, da so ga nekateri celo tožili pri višjih dostojanstvenikih, ker so nekateri morali ob neki priliki zapusl ti službo. Toda iiistt. Jerovšek je stal na stališču: 'ljudski denar je tukaj in nesocialno in krivično bi bilo, če bi na račun tega ljudskega denarja zaposlovali ljudi, ako niso potrebni in ako je drugih dovolj.
Msgr dr. Jerovšek je bil poleg blngopokojnoira lavantinskega prošta dr. Martina Mateka ustanovi-lelj mariborske SpodnjeŠtajerske ljudske posojilnice. Po smrti prošta dr. Mateka je postal načel-
Bil jo ob zibelki »Straže« in »Našega Doma«, mladinskega glasila za kmečko mladino, izdajal takoj po prevratu »Mariborske Novice«, da je z njimi budil v množicah narodno iu državno zavest in ko je »Naš Dom« radi težav naših dni prišel v težko gmotno stanje, je zopet v svoji daleko-vidnosti storil, da to lepo, ]>otrebno in koristno ! mladinsko glasilo še danes izhaja kot vsakomesečna ; priloga »Slovenskega Gospodarja«. Bil pa je tudi med ustanovitelji slovenskega političnega društva ; v Mariboru. Ko se je pod silo Mahničeve ideologije pričela politična diferenciacija tudi na Štajerskem. je z dr. Korošcem in drugimi (Hohnjec, Go-milšek, Verstovšek itd.) pričel ustanavljati Sloven-. sko kmečko zvezo, ki je zbrala v kratkem času ! množice spodnještajerskega kmetskega ljudstva v svojih vrstah. Dr. Jerovšek je bil v izvršilnem odboru in načelstvu Kmečke zveze in Slovenske ljudske stranke ter je v teh pomembnih organih politične organizacije slovenskega spodnještajerskega katoliškega ljudstva igra', vodilno vlogo. Kadar je dr. Jerovšek izrekel svoje mnenje, nasvet ali predlog, potem je bilo gotovo, da bo to mnenje najboljše. Stal pa je tudi ob rojstvu naših Mladeniških zvez, ki so se organizirale ob vzniku sedanjega stoletja po vsem Slovenskem Šlajerju in je za uvod v to impozantno organiziranje slovenske mladine skupno z dr. Korošcem in F. Žebotom organiziral leta 1901 prvi fantovski shod v Žičah. Politik — tvorec I
Zadnje ure . . ,
Bilo je v soboto, 29. oktobra, ko je zazvonil v sobi tukajšnjega zdravnika dr. Pihlerja telefon. Oglasil se je vedri glas msgr dr. Jerovška: »2e dolgo, dolgo se nisem čutil tako zdravega in čvrstega, kakor danes...« in ni minilo pet ur, ko se je dr. Jerovšek zgrudil in izdihnil svojo plemenito, blago dušo. Bil je mož velikan. Bil je eden najmočnejših in najzaslužnejših slovenskih mož na Spodnjem Štajerskem v polpretekli dobi. Spodnje-štajersko katoliško ljudstvo mu bo večno hvaležno za to. kar je izvršil v njegov prid in njegov blagor, vsemogočni Bog mu pa bo plačnik za vse, kar jo storil drugim dobrega.
Slovenski sad arfi odlikovani
Cačak, 81. okt. 1. Danes so bila razdeljena odlikovanja posameznim institucijam, ki so sc udeležile vsedržavne sadjarske razstave v Cačku. Ii Slovenije je dobila prvo nagrado Vinarska in sadjarska šola v Mariboru.
Zopet težave na Malti
London, 31. oktobra, ž. Politični položaj na Malti povzroča v britanskih krogih precejšnje vznemirjenje. Malteško vlado imajo v rokah fašizmu prijazni malteški nacionalisti in čeprav je njeno delo omenjeno, ji je vendar uspelo, da v zadnjih mesecih precej potisne anglofilske elemente. Na ta način se izigravajo vse naredbe angleške vlade o ukinitvi italijanskega jezika v šolah in na sodiščih na Atalti, ker so se pričele otvarjati številne privatne šole in natečaji v italijanskem jeziku. Bivši predsednik vlade lord Strickland je imel v i malteškem senatu govor, v katerem je opozoril na možnost, da bo Anglija ukinila na Malti svojo pomorsko bazo, če se bo še nadalje izvajala proti-anglcška politika, kar bo povzročilo veliko brezposelnost in bedo na Malti. Na to izjavo je prosvetni minister llcnrih Mizzi, voditelj malteških nacionalistov, odgovoril, da je Nelson hotel, da Velika Britanija vrne Malto kralju obeh Sicilij. To izjavo tolmačijo tako, da malteški nacionalisti odkrito delajo na to, da Velika Britanija umakne svojo roko iz Malte.
e najpopolnejša pasta za zobe! Napvavi
zobe snežno-bele in osvežuie usta. — Cen«
Din 5'— po tubi.
Zakon o kmetshih dolgovih
pred skupščino
Danes ;e vlada predložila narodnemu predstavništvu besedilo zakona
o zaščiti hmetskih dolgov
III. Zaščita denarnih zavodov in njihovih upnikov
Vsebina zakona
Belgrad, 30. oktobra (telefonično)
Danes je predsednik narodne skupščine po prečitanju kraljevega ukaza, s katerim se otvarja jesensko redno zasedanje narodne skupščine, javil narodnim poslancem, da je minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič sporazumno z ministrom pravde dr. Šumenkovičem predložil visoki zbornici predlog zakona o zaščiti kmetov in o reguliranju kreditnih odnošajev v državi. Narodna skupščina je sklenila, da bo na svoji bodoči seji prihodnji četrtek izvolila tozadevni zakonski odbor, ki bo v najkrajšem zakonskem roku poročal plenumu narodne skupščine. S tem je bil nov zakon oflclelno predan narodnemu predstavništvu in jugoslovanski javnosti v študij in v dobrohotno kriliko.
Načrt zakona obsega v glavnem pet poglavij, in sicer: I. Zaščita kmetov. II. Maksimiranje obrestne mere. 111. Zaščita denarnih zavodov in njihovih upnikov. IV. Kazenske odredbe ln V. Splošne določbe. Sledijo vsebinsko poglavitne določbe po poglavjih.
1. Zaščita kmeta
CL 1. določa, da se vsem kmetom-upnikom dovoljujejo za dobo enega leta od stojianja v veljavnost tega zakona gotove olajšave pri urejevanju njihovih dolgov pri denarnih zavodih. Izrecno pa poudarja, da bo medtem tudi že predložen zakon o konvertiranju kmetskih dolgov. Za »kmetske dolgove« se smatrajo dolgovi | d 20. aprilom 1932, ki ne izvirajo od nakupovanja življenjskih potrebščin v razdobju enega leta pred sprejetjem tega zakona. Ta zakon tudi ne velja za one osebe, katere so se zadolžile pred 20. aprilom, a so potem prenehale biti kmetskega poklica.
Cl. 2. natančno popiše, kdo je kmet. V smislu tega zakona je kmetovalec vsak, za katerega je poljedelstvo glavni poklic in kojega dohodki izvirajo vsaj do 00 odstotkov iz poljedelstva in če njegovo posestvo ne presega 75 hektarjev zemlje. Pod zaščito zakona pridejo tudi osebe, ki so kmetskega stanu, a zaradi bolezni ali zaradi pomanjkanja delovnih moči ne morejo same obdelovati posestvn, nadalje mladoletni otroci in zapuščine, ki še niso bile izročene poljedelcem. Potrdilo o tem izdujejo občinske oblasti, toda stranke imajo pravico do
C"ožbe na okrajnem glavarstvu oziroma na bana.
ova odločitev je brez preklie.
Cl. 3. preide na ureditev odplačevanja dolgov. Kmetje bodo po predpisih tega zakona odplačevali dolg tako, di» bodo odslej nn račun obresti in odplačevanja glavnice vračali letno 12 odstotkov, toda zakon ne dovoljuje, da bi se za obresti računalo več kakor 10 odstotkov. Dve odstotka odpadeta torej v najslabšem slučaju za odplačevanje glavnice. Ce dosedanji zasebni dogovori mčd upnikom in dolžnikom znašajo manj kakor 12%, potem veljajo ti dogovori in se obrestna mera ne sme zvišati na zakonsko višino. Kmet bo plačal to vsoto v dveh obrokih, toda tako, da bo dne 31. decembra vsakega leta letna vsota plačana.
V maksimalni znesek letnih obresti se morajo vračunati tudi vse druge dajatve, za katere se je dolnik obvezal, tako recimo provizije, pogodbene kazni, režijski stroški in podobno. Ako bi upnik ne maral sprejeti vsote, katero mu ponuja dolžnik, 6e vsota položi pri okrajnem sodišču z vsemi pravnimi posledicami. Ako bi upnik v posebni pogodbi zahteval večjo obrestno mero, se pogodba smatra za neveljavno, če je pa denar že sprejel, se kaznuje vrhu tega še z 10.000 Din globe.
Čl. 5. predpisuje, da se za dobo, dokler je ta zakon veljaven, preložijo vse prisilne prodaje po-kretnega in nepokretnega imetja. Ustavijo se tudi vse prisilne uprave (sekvestri), odvzemanje pokret-nin (transferacije) v svrho zavarovanja posojil. Nove prisilne prodaje, sekvestri in transferacije so dovoljene edinolo za izterjanje vsote, ki predstavlja predpisane letne obresti.
Zakon določuje v tem členu, da so Izvzeti od teh dolgov (poleg onih navedenih v čl. 3.) tudi dolgovi, napravljeni po 20. aprilu 1932, nadalje alimenti (obveznosti za vzdrževanje), obveznosti, ki izvirajo iz sodnijskih določb, obveznosti na ime plač za kmeLske posle, stanarine, zahteve apolekar-jev in zdravnikov za prodana zdravila in za izvršeno zdravljenje.
13. Mahsšmšranje obrestne mere
Cl 7. predvideva, da bodo organizacije denarnih zavodov na svojem lastnem področju in po krajevnih prilikah določile višino obrestne mere za vloge in posojila, in sicer v leku enega meseca po objavljenju tega zakona. Minister za trgovino jo bo z dekretom nalo predpisal. Tako določena obrestna mera je obvezna za vse denarne zavode in za osebe (bankirje), ki sprejemajo vloge in dajejo posojila.
Čl. 8. predpisuje, da se mora v maksimalni Iznos letnih obresti uračunati tudi sporedna plačevanja, na katera se je dolžnik obvezal v istem smislu, kakor v členu 5.
čl. 9. določa, da se smejo obresti od obresti zahtevati edinole, ako je bilo izrecno lako dogovorjeno in ako se je za izplačilo obresti morala vložili izterjevalna tožba. Denarni zavodi smejo zahtevati obresti od obresti za posojila le, ako tudi izplačujejo iste za vloge. Obračuni se vršijo letno.
Čl. 10. razveljavlja vsako obrestno mero, ki je v nasprotju s čl. 7. in 9., tako da se nadvišek ne sme sodno izterjevati niti drugače pravomočno zaščititi.
čl. 11. predpisuje pismene obračune za dolgove na monopoliziranem papirju.
ČL 12. določa, da predpisi tega zakona ne veljajo za poslovanje med trgovci, v kolikor seveda ne pride vpoštev dajanje kreditov od strani denarnih zavodov. Trgovinski minister bo od časa do časa in dogovorno z gospodarskimi zbornicami odredil pristojbine, ki se smejo odračunati na račun obresti za založne posle.
Čl. 14. predpisuje, da se smejo od dneva, ko stopi zakon v veljavo, računali edinole obrestne mere. katere določa zakon. Vso druge pogodbe so razveljavljene. V nasprotnem slučaju se dotičnik kaznuje denarno in s šestimi meseci zapora.
W ▼ W f f f f TV TTVT fff f f f ▼▼ VTfffTTTfVTffffffVV?
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in
l.ladnt»
ČL 16. pravi, da bo ministrski svet za vsak zavod, ki pride v denarne težkoče v pogledu njegovih obveznosti napram upnikom zaradi kreditnih neredov, povzročenih po gospodarski krizi, izdal za njega posebno odredbo, s katoro se bodo zavodu nudile olajšave, a se bodo istočasno zaščitili tudi interesi vlagateljev. To se zgodi samo po uradni ugotovitvi, da je premoženje zavoda večje kakor so njegove obveznosti.
Cl. 17. predvideva način izplačevanja vlog brez ozira na prejšnje pogodbo. Minister za trgovino lahko zahteva tudi reorganizacijo zavoda in razreši zaposleno osebje vsake dolžnosti ter razveljavi vsake morebitne pogodbe med zavodom in med
osebjem v pogledu pokojnin, nagrad in slično brez
~ ~B siv štvena pravila.
ozira na obstoječe službeno pragmatiko ali na dru-
Čl. 18. prepoveduje izplačevanje divldend, dokler traja izjemna odredba.
Cl. 19. Dokler traja veljavnost te odredbe, se proti zavodu ne morejo vršiti nikake prisilne izvršbe ali varnostne mere za zavarovanje interesov upnikov. Vse izvršbe, zahtevane in dovoljene v dobi dveh mesecev pred odredbo, se razveljavljajo. Stečaj je nedovoljen, zavod ne sme zaprositi za prisilno poravnavo.
Čl. 20. Trgovinski minister poslavlja svojega komisarja pri vsakem zavodu, ki je bil deležen olajševalne odredbe. On ima v svojih rokah kontrolo nad celokupnim poslovanjem iu ima pravico,
dn prepreči izvršitev sklepov upravnega odbora. Ako upravni odbor kljub temu in proti volji komisarja izvrši svojo sklepe, postane vsak upravni svetnik osebno materialno odgovoren za nastalo škodo, in bo kaznovan vrhu tega še do 100.000 Din globe.
Čl, 21. dovoljuje, da sme trgovinski minister Io odredbo izpopolnjevati in preininjati.
IV, Kazenske odredbe
V Cl. 25. do 27. našteva zakonski predlog niz denarnih kazni za razne kršitve predpisov, odredbe
za zaščito denarnih zavodov. Kazni so skrajno občutne, iz česar sledi, da hoče zakonodavec na vsak način doseči, da se bodo predpisi zakona, sprejetega v težkih časih v interesu vlagateljev in v interesu državnega gospodarstva, natančno izpolnjevali.
V• Splošne naredbe: Centrala kredit. zavodov
Čl. 28. pooblaščuje trgovinskega ministra, da po odobrenju ministrskega sveta izda odredbo z zakonsko veljnvo, s katero se organizira centrala denarnih zavodov in se določijo njena pravila. Centrala dobiva nalogo, da nadzoruje kretanje kreditnih odnošajev v državi, da sodeluje pri njihovi ureditvi ter da sprovede revizijo vsega poslovanja kreditnih denarnih zavodov, da jim dovoljuje kredite, da vodi njihovo reorganizacijo iu njihovo saniranje ter slednjič, da nadzoruje iu vodi ujihovo likvidacijo.
Ali se vaši lasje cepijo na
konicah? To jo neprijeten pojav, kt kaže, da so lasje Izsušeni ter da se cepijo ln sekajo zaradi kod ran j a ali pa zaradi čiščenja z neprimernimi sredstvi. Negujte take lase redno s »Črno glavo«, po umivanju pa jih temeljito izpirajte s priloženim sredstvom »Haarglanz, pa bodo lasje postali spet prdžni ln zdravi. To boste aa~ mi opazili na krasnem sijaju. Potem lahko lase spet brez skrbi ondultrate. »<5rna glava« s sredstvom »Haarglanz« ln očali proti peni je na razpolago v treh vrstah: za svetle, temne lase in za »extrablond«.	11
Centrala se osnuje s sodelovanjem države in
denarnih zavodov. Država bo podpisala 30.000 deležev po 1000 Din, vsaki drugI denarni zavod pa mora vjnsati en delež po 1000 Din za vsakih 100.000 Din svojega glavnega kapitala in svojega rezervnega sklada, na podlagi zadnje bilance. Vsakih začetih 100.000 Din se računa za polne.
Ko bo Centrala osnovana, se nobena denarna ustanova ne bo več smela bavili s kreditnimi posli (vložnimi in posojilnimi), če ni članica Centrale. Izvzete so samo zadruge, ki so včlanjene v zvezah, ki same vršijo revizijo na svojem lastnem področju.
Cl. 29,. Pod denarnim zavodom v smislu predpisov tega zakona se razumejo denarne ustanove, ki so ustanovljene kot delniške družbe ali zadruge, hranilnice samoupravnih teles in one denarne ustanove, ki so bilo ustanovljene na podlagi posebnih tozadevuih zakonov.
VI. Prehodne odredbe
Čl. 30. podaljša vse roke, ki znpadejo prvih 14 dni po uveljavljenju zakona za novih 15 dni.
Čl. 31. pooblašča razna resorna ministrn, da it-dajo pravilnike, v katerih avtentično tolmačijo pojmo poljedelcev in družinskih zadrug.
Cl. 31. določa, kdaj zakon stopi v veljava
Vsa
Evropa: Em sam vojni
»Razorožitev" v številkah
tabor
Moskva, 30.
V momentu, ko Francija predlaga vrhovnemu lorumu narodov svoj konkreten načrt razorožitve vseh držav, objavlja sovjetski tisk nekatere številke, ki kažejo, kako zelo in neprestano se oboro-žujejo evropske države in Amerika in s kakšno intenzivnostjo se pripravljajo na vojno. Iz teh podatkov je razvidno, da je ves svet oborožen do zob in da je upravičen pesimizen onih, ki pravijo, da so vsi različni razorožitveni načrti, ki ležijo na mizi Zveze narodov, samo pesek v oči.
Številke govore
Tako n. pr. šteje francoska armada danes 612 tisoč mož, že prve dni po izbruhu eventualne vojne pa bo znašala 4,51)0.000, Poljska armada, ki ima' danes 200.000 mož, bo nekaj dni po mobilizaciji štela 3,200.000, Italija, koje mirovno stanie zna^a 300.000, jih bo po objavljenju vojske postavila na noge 3,500.000. Anglija, ki razpolaga v sedanjem trenutku s 150.000 možmi, bo poslala prve dni na fronto 2,000.000 ljudi. Belgija, ki ima 67.000 mož mirovnega stanja, bo postavila cb mobilizaciji OoO.OOO mož. Nemčija, ki razpolaga s 100.000 možmi Reichswehra, bo po ruski sodbi z lahkoto že prve dni mobilizirala in oborožila 2,000.0000 vojakov, ako ue več.
Kar se tiče orožja, ima francoska armada v mirnem času 16.000 lahkih strojnic, 15.000 težkih strojnic, 1980 lahkih topov, 1000 težkih topov, 1027 tankov in 17'0 vojnih aeroplanov. Na dan mobilizacije pa bo Francija razpolagala s 26.000 lahkimi strojnicami, 19.000 težkimi strojnicami, 4300 lahkimi topovi, 2000 težkimi topovi, 3500 tanki iu 2800 vojnimi acroplani.
Anglija v mirnem času: 10.000 lahkih strojnic, 42C0 težkih strojnic, 1900 lahkih topov, 500 težkih topov, 580 tankov in 1569 vojnih aeroplanov, kojih število bo ob mobilizaciji naraslo na 2400.
Poljska armada je v sedanjem momentu oborožena s 6700 lahkimi strojnicami, ki bodo ob mobilizaciji narasli na 21.700 (odslej bomo število ob dnevu mobilizacije navedli v oklepajih) težkih strojnic ima poljska armada 3.900 (11.900), lahkih topov 1693 (4350), težkih topov 420 (736), tankov 90 (350), vojnih aeroplanov 509 (1.000).
Italija ima v sedanjem momentu 3550 lahkih strojnic (10.000), 1600 težkih strojnic (6000), 1212 lahkih topov (2260), 650 težkih topov (300), 300 tankov (800), <000 vojnih aeroplanov (1600).
Belgija ima lahkih strojnic 1215 (29<)0), težkih strojnic 618 (1173), lahkih topov 302 (58G), težkih topov 112 (271), vojnih aeroplanov 250 (350).
Najnovejše: popolna motorizacifa
Visokemu številu vojnih sredstev pa odgovarja obenem visoka vojna pripravljenost in intenzivno vežbanje ter tehnično spopolnjevanje.. Na zadnjih vajah tako francoske kakor italijansko armade so so pod krinko poskusov, kako braniti mesta pred napadi sovražnih aerojilanov, vprizarjali pravi zračni napadi v najrazličnejših okoliščinah. Tako n. pr. so francoski acroplani izvajali poskusne ata-ke na trdnjavo Belfort, na tovarno, ki leže na cesti od Calaisa do Arrasa in ob obrežju, in na velika industrijska podjetja Schncider-Creuzot, pri čemer so razen bombnih aeroplanskih eskader sodelovali tudi opazovalni acroplani. Trdnjavo Metz jo napadla II. brigada bombardnih aeroplanov iz Naneyja.
Tako Francija kakor Italija sta tudi popolnoma motorizirali svojo armado, tako da bo veliko večino čet možno spraviti na bojišče oziroma r sovražno deželo potom avtomobilov, kamijonov in motornih kolos. Francija razpolaga i 8500 ogromnimi motornimi vozili v to svrho, no vštevši malih. Vsi francoski artiljorijski polki so motorizirani. Mo-torizaeija so izvaja tudi v poljski armadi. Isto velja za Češkoslovaško, ki jo za Poljsko najbolj oborožena in prvovrstno pripravljena. Kar sc tiče topov, razpolagajo vse to armado s kalibri 10.5, 16.4, 28 in celo 52 cm, ki mečejo kroglo 30 km daleč.
izredna vojna pripravljenost Italije
Posebno pa pod.riavajo sovjetski listi vojno pripravljenost Italije. Tako meja napram Franciji kakor napram Jugoslaviji je utrjena tako, da hori en sum neprekinjen pas. Celo gore ho predrte in opremljeno s podzemskimi prostori za vojaštvo, varnimi pred strupenimi plini, veliki kompleksi vojašnic, ki štejejo 10 do 20 objektov, si sledijo v malih razdaljah drug za drugim, povsod je postavljena toika uriiljcrija, za tem pasom pa se nahajajo veliki nvionski parki in avtomobilski parki, ki so vsi pripravljeni za takojšnjo akcijo v slučaju potrebe. K temu pasu pa vodijo oil povsod prvovrstne avtomobilske cesto, r vojašnicah pa je že sedaj zbrano veliko število vojaštva. Iz teh podatkov je razvidno, da jo zatrjevanje Italije, da njena vojna pripravljenost daleč zaostaja za francosko in
ta njenimi taveiniki, zavestno neresnično. Na vsak način mečejo ti podatki kaj čudno luč na miroljubne izjave evropskih diplomatov. Značilno je, da sovjetski tisk popolnoma zamoliuje pripravljenost in oboroicno«t — Rusije.
,,Premirje na morju" . . •
V|a<la USA, ki je sprejela premirje na morjn, kakor je bilo predlagano vsem pomorskim državam, razglaša, da se to premirje ne nanaša na
ladje, ki so se te lačele graditi, tako da bo Amo-rika naduljevala gradnjo 7 kritark, 8 rušilrnv in 2 podmorskih ladij. Knako izjavo je objavila tudi japonska vlada. Tudi to je zgotoren zgled, kako se velesil« »raioroiujejo«...
f,Mir, eHemokracij®, kultura"
Španija slavi Herrioia — Painlevc o francoski politiki mira
Pariz, 31. oktobra ž. Snoči )e Imel v Fcnncsu bivši ministrski predsednik in sedanji letalski minister Painleve govor, v katerem je branil francoski načrt ter se zavzemal za enakost v oboroževanju. Francija gre za tem, da bodočim rodovom prihrani vojne strahote. Načrt, ki ga bo v Ženevi predložila francoska vlada, Ima namen, da se nadaljuje locarnska politika, ki izhaja iz dosedanjih pogodb in katerih cilj je, da se prepreči vojna. Vsem narodom se mora odvzeti možnost napada in sicer na ta način, da se jim odvzamejo za nenadne in neprevidene napade. Seveda se v tej smeri Francija ne sme vdajati varljivim upom in sc sme razorožiti samo toliko, kolikor bodo to napravili njeni sosedi, kajti le na ta način bo Francija ustre-
gla organizaciji miru.
Madrid, 31, oktobra. Zunanji minister ZulueU je dal novinarjem lele izjave:
Obisk predsednika francoske vlade Hcrriota mi je v veliko zadoščenje in prepričan sem, da tako mislijo tudi vsi drugi Spanci. Francoski premier si bo s svojim talentom in odkritim demokratskim značajem pridobil nedeljene simpatije vsega španskega naroda. Herriot je kot intelektualec ena izmed največjih sodobnih osebnosti, kot politik pa ena izmed največjih dragocenosti demokracije. V Herriolu so na čudovit način vtelešena in poosebljena lil načela: mir, demokracija in kultura — tiije glavni temelji naše nove Španije.
Poljska nove pomagati Romuniji
Bukarešt, 31. oktobra tg. »Dimineata« poroča: Titulescu je obvestil Poljsko o tem, da je prevzel zunanje ministrstvo, s posebno noto, v kateri dostavlja, da se je odločil, začeti direktna pogajanja z Rusijo in da v potrebi računa na podporo Poljske. Titulescu jc torej dejanski zahteval to podporo. Poljska odgovarja Titulescu, da je dolžna, z Rusijo sklenjeno fiogodbo predložiti sejmu že na sedanjem zasedanju. Poljska dostavlja, da je bila vedno pripravljena za posredovanje za sporazumno iormulo med Romunijo in Rusijo. Ker pa je Romunija imela posebne želje, se Poljska odslej v to ne more več vmešavati. »Universul«, pa dvomi, da bi bil tak poljski odgovor resničen. List smatra,
Kongres „Jadranske Straže"
Skopljc, 31. okt. 1. Novoizvoljeni odbor Jadranske Straže je danes nadaljeval svoje delo ter je pretresal vprašanje spremembe poslovnika* in finančnega pravilnika. Razpravljal je ludi o predlogih oblastnih odborov zaradi propagande za čim pogostejše izlete na Jadran, o popustih na železnicah itd. Odbor je sprejel soglasno sklep, da bo prihodnji kongres Jadranske Straže v Ljubljani.
Naši delavci za 40umr deHavnik
Ženeva, 31. oktobra. Iz Madrida, kjer zaseda upravni svet Alednarodnega urada dela, poročajo o spomenici, ki jo je jugoslovanska delavska sindikalna zveza poslala vladi in narodnemu predstavništvu in v kateri obravnava vprašanja znižanja delovnega tednika. Jugoslovanski delavci ugotavljajo, da je bilo lani pomladi brezposelnih okoli 200.000 delavcev, j>oleti pa se je šlevilo znažalo. Treba je računati s stalno brezposelnostjo. Brezposelnemu je mogoče preskrbeti kruh edino na ta način, da se delovnik zniža in sicer na 40 ur tedensko. Zato naj Jugoslavija, t. j. narodno predstavništvo ratificira konvencijo o znižanju delov-nika.
da je verjetno, da ima Poljska željo skleniti t Rusijo pogodbo o nenapadanju preko Kellogovega pakt a, Romunija pa ne more sprejeti nobenih predlogov, ki bi omejevali njene pravice.
Atene, 31. oklobra tg. Po neprestanem prizadevanju se je predsedmku grške republike Zaimisu danes posrečilo, poveriti Caldarisa s sestavo novo grške vlade, katero bodo pristaši Venizelosa in Kafandarisa »trpeli«. Pristaši generalov Metaksasa in Kondilisa so obljubili, da bodo to vlado podpirali. Skupina Papanastaziua pa si je še pridržala čas za premislek. Venjzelos je končno-veljavno prijavil odstop svoje vlade.
L (fvsirgfohe meje
Ljubljana, 31. okt. AA. Snoči, 30. t. m. oh 19 jc skušala neka neznana oseba prekoračili mejo pri Leskov,mi v kranjskem okraju. Ker na poziv obmejnih čet ni hotela obstati, je neki stražnik oddal strel iz puške ter jo ubil. Vodijo preiskavo.
Belgrad, 31. okt. I. Postavljena sta Vasilij Mirh za profesorja na državni trgovski akademiji v Mariboru in inž. JI. Kump za profesorja in vršilca ravnatelja državne deško obrtne šole v Mosta r ju. Na okrajno glavarstvo v Celje na oddelek za kontrolo mer je postavljen Dragotin Horvat, dosedanji kontrolor mer pri osrednji upravi za mere in dragocene kovine v Belgradu. Za tajnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je postavljen Albert Vizjak, dosedanji višji pristav istega ministrstva. Iz 8. v 7. položajno skupino je na|>re-doval Josip Božan, tehnični pristav na tehničnem oddelku okrajnega glavarstva v Bjelovaru.
Cetrtinska vožn'a v Maribor
Jesenske prireditve od 5,-7. novembra. Veljavnost legitimacij od 2—12. novembra. Legilimacije pri »Putniku« in železniških postajah.
Krizanteme - cvetlice rajnih
Bolečina ne pozna narodnogti, ne državnih mejd. Njeno kraljestvo obsega ves svet in vse ljudi. Najgloblja struna človeške duše izzve-neva ie cela stoletja v toietili akordih ialosti za rajnimi in v časteč spomin njim, ki iz njihove od solz namočene prsti vstaja nova bo-doinost.
Kakor pripoveduje poboina legenda, so verne duše naprosile svetega opata Odilona — ki je Uvel v začetku U. stoletja — naj jim z molitvijo olajša očiščevanje. Meniški pesnik je spomin vernih duš postavil na dan po dnevu vseh svetnikov. Od tistih dob krščanski svit na jutrišnji dan svojim rajnim poleg zadnjih jesenskih cvetlic v venečem rumenečem listju podarja dragocena darila molite v. Kdorkoli, ki je te davno pozabil moliti, na ta dan pokh ka. pa najsi le jrred obledelo sliko svojih rajnih. Ta dan moli vsakdo z občutjem tisti ga domotoija, tistega nemira v srcu, ki ga veliki Avguštin tako dobro pozna: vsaj po brezplodnih zemskih poskusih ostane človekovo izpol-njenje le v bogu.
S cvetkami in lučkami krasimo drage gro-*)ove. Največ pa je na grobovih prečudne krasote skrivnostnih krzantem, ki začno cvesti šele tedaj, ko vse drugo cvetje umira. Svoj cvetni čas obhajajo krizanteme v dneh, ko mi ljudje obhajamo jtraznik svojih mrtvih in ko »e umirajoča narava poslavlja od nas. Znak
naše ialosti so cvetovi krizantem, ki jih zadnji sončni iarki poljubljajo s svojo tiho melanholijo. Kakšna čudovita lepota je v njih, kakšno neizčrpno bogastvo barv! Vsako leto smo znova jn-esenečeni nad slikovitostjo barvnih odtenkov. Koliko fantazije je v njih! Tod plam-teč ognjeni dei, tam niz trepetajočih zvezd, ponosne piramide, pravljični kelihi, lesketajoče se iskre, srebrne krogle, zlati krogi in tudi — krvaveče rane. V kraljestvu roi zavzema krizantema povsem svojstveno mesto. — Vsaka rastlina ima svojo določeno Jurmo, svoj neizpremenljiv ustroj — krizanteme pa so — se zdi — izven tega zakona narave. Prilagodijo se volji oblikujoče človeške roke in do kraja zadovoljijo njegov nestalni okus.
Tudi tam daleč po svetu, kjer leiijo pokopani zemski ostanki sinov slovenskega naroda, se še vedno najde sočutna roka, ki okrasi njihove grobove s poslednjimi cvetovi krizantem. Ti cvetovi so jim kakor pobožen pozdrav iz donu>vine in jim nadomesti/jejo solze in molitve ialtijočih mater, očetov in sinov... In če nekaterim ni dano, da bi vsaj v duhu stali ob grobu svojih dragih, kaU rili kosti letijo razmetane nekje na dnu morja ali bogve kod, naj se tolažijo z mislijo, da ima sleherni od njih, pa naj leti kjerkoli, svoje pokojišče v božjih rokah. ki čuva nad njimi * svojo večno, neusahljivo ljubeznijo in dobroto.
Večna zaloigra smrti
l"ako nam božja poslanka Smrt znova vsako leto zdramatizira in njena mrka tovarišica Jesen zrežira turobno kolektivno žaloigro : Memento moril Zastor jima je noč, ki ga dvigne krvav prst jutranje zarje ob rojstvu dneva Vseh svetnikov, pozornica — pokopališče, kulise — grobovi s kri-zantemami in spomeniki, koprivami in strohnelimi križi; glavno vlogo igrajo mrtvi, statisti pa smo mi vsi, ki tonemo v senco cipres in vrb žalujk ter na stežaj razkrivamo drug drugemu bolesti svojega srca ... Tako znova vsako leto enkrat potopimo obraze v dlani in se grenko zavemo svoje klavrne življenjske vloge ...
Daljni in bližnji spomini prihajajo k nam nn obisk. Daljni in bližnji obrazi vstajajo iz skrivnostnega molka večnosti in romajo v procesijah mimo. Nekateri se nam smehljajo gorko in vdano, drugi strmijo v nas srepo in brezgibno, tretji narahlo očitajoče — vse po pravici in zasluženju, kakor so bili pač nekoč naši odnosi do njih. Dan Vseh mrtvih je dan ljubezni in odpuščanja, dan sprave in miru, pa tudi dan krvavečih ran in žgočega kesanja za mnoge. Zn vse pa je eno in isto: kakor na križpolu svarilen signal, preglušujoč vzkrik avtomobilske hupe, presunljiv glas tovarniške sirene, strahoten pisk lokomotive, turoben zvok platzvona...
Plodno leto božje vrtnarice
Žetev božje vrtnarice Smrti je bila v letu 1932 izredno plodna in bogata. Komaj so nam dozoreli — Vurnik, Pajk, Gorjup in še nepregledna vrsta drugih — že so padli kakor v polju žitni klas pod neizprosnim zamahom smrtne kose. Božja njiva pri Sv. Križu bohotno raste in se širi ... Čez petdeset let morda, čez sto — bo ograjeni prostor že pretesen za vse, ki bodo iskali tod počitka in po-
koja. In čez dvesto ali tristo let bo morda že pozabljen, kakor je zdaj pozabljeno grobišče pri Sv. Krištofu...
A pokopališče pri Sv. Križu se ne razteza zgolj v širino in daljino, marveč tudi v višino. Modernizira se. Mogočni spomeniki rastejo kar čez noč iz mrtvih tal. Te visoke, ponosne, skorajda gizdalinsko našopirjene spomenike pa ni postavil hvaležni narod svojim duhovnim velikanom in zaslužnim možem na Čast. So to i>ovečini spomeniki majhnih mož — a velikih denarnih mogotcev. Trojica nizkih, skromnih kamnov na grobu Cankarja Ketteja in Murna se vsak dan globlje in ponižnejše izgublja sredi tega razkošja in sijaja. A tej trojici je domovina postavila še kolikor toliko dostojen spomenik. Kolikim sinovom svojim pa je bila še po smrti mačeha! Bogve kje med plevelom in odpadki ležijo zd;vi razmetane njihove kosti ... Kako bomo zagovarjali to svojo črno nehvaležnost, to svojo majhno ljubezen do njih — rodu, ki gre za nami?
Na božji njivi je pomlad ...
Obisk grobov bo letos — kot vse kaže — rekorden. Kakor da so ljudje spoznali, kako malo jim more lo življenje še dati, pa hodijo po tolažbo in mir tja, kamor vsa razrvanost naših dni več ne sega.—
Že teden dni pred Vsemi svetimi so se pomikale dolge procesije ljudi na pokopališče. Njihova hvaležnost, njihova ljubezen do umrlih je pričarala na božji vrt, okoli katerega že vse grenko dehti po jeseni, najlepšo pomlad. Stezice so bele in skrbno očiščene, brez ožoltelega listja, ki ti zunaj vsepovsod pod nogami trobili, krizanteme cveto mladostno sveže sredi gomil — vse, vse je prelesten privid pomladi. Samo enega ni sredi tega vrta: mladostno brezskrbnega vrisk« in smeha ui. mladosto*
Jaz bi si tudi želela kaj takšnega! • „Saj nI nov, samo oprala sem si ga, da je kakor novi" • Opran je samo? NI mogoče! • ..Vidite, jaz si tudi ne morem omisliti veliko novega. Zato perem vse svoje reči z Luxom. In vse je kakor novo, če perem


L«] 10 iJ

radosti in toplega pomladnega sonca ni... Neskončno tiha in otožna je pomlad sredi tega velikega božjega vrla.
Tako so ljubeče roke stoterih vse praznično preuredile in pripravile za današnji dan. Vse polno lučk brli. vse polno rož kra*i črno zemljo, vse polilo ljubečih src se sklanja nad gomilami in njihova ustna mi pr,'gibajo v tihi, pobožni molitvi. Z rosnimi očmi strmijo v napise na spomenikih — in bogve knSne žnlo-tne, pretresljive scene se odigra vajo za kulisami njihovih duš...
Tam nekje v ozadju pa so grobovi pozabljenih, zapuščenih. Napol >trohneli kriii stojijo tam in nobena lučka ne brli pod njimi in nobena roia ne krasi puščobne, s plevelom in travo prerastle ruše. Sredi te žalosti in puščobe je grob. ki niti križi« nima. Samo trepetajoči listi vrbe žnlujke »e sočutno sklanjajo nad njim in narahlo šepetnjo v vetru. Ob njem kleči mož ki zdaj pa zdaj brezupno zamahne z roko. kakor da hoče zadušiti glas ve>||, ki mu vihari nn dnu, ali pregnati bridke misli in spomine. ki mu trkajo na srce...
To so grobovi najbednejilh med bednimi, ki jih je življenje ogoljufalo za mnrsiknj, pa jim je smrt dala vse: mir in pokoj kakor »>rm drugim, ki sredi iiajimrnilnejšili spomenikov »pr.
Mirko Kunčič:
V noči vseh mrtvih
V	noči Vseli mrtvih,
ko romaš s spornim m po tihih grobeh in iščeš med njimi SV(XI t — ugasne ekstaza, otrpne nasmeh. Brez hlimbe pogledaš samemu sebi v obraz in se zgroziš:
MINLJIVOST...
Tišina zostri se v bodalo: en v/dih. en trepet —
in že se ti zdi, da bo iz rane pritekla kri.
Ura bedi, šteje utripe srca. Ko gladen neslvor grabi iz dna, lovi
bedne minute v svoj bronasti glas.
V	noči Vseh mrtvih.
ko zvijaš ko črv se pohojen na tleh — se z gnevom zaveš,
kako je bil spačen in gnusen tvoj smeh. Orni koraki erinij pred vrati se plazijo trudno, ne dajo ti spati. Zdaj... zdaj bodo ob9taii...
a koščeno rokii
iz tajne groze noči
potrkali votl<5---
V	noči Vseh mrtvih,
ko jokaš brez solze z obrazom v dlaneh — sami irrobovi in rnkve v n?e'\
Griša:
Caha njiva razorana.,,
Čaka njiva razornna — čaka tebe. čaka mene — čaka večnosti poljana slednje cvetke nebogljena.
ftika vsega, knr je živo — naj je dolgo ali kratko, naj je ravno ali krivo, naj je trpko, naj je sladko..
Čas pa vleče avojo brano preko »peče ozimine, da ohrani vse izbrano, ko pomlad Življenja sin«,
Dr. Marjet« Joio:
Vseh svetnikov večer
Temna noč... Zvonovi turobno pojo. kakor d» je pogreb celega sveta, oplakujejo mrtve in kličejo tive. Duše rajnkih prihajajo med nas in prosijo. —
Okrog cerkve na pokopališču in na oknih gor« sveče, njihov sijaj »e širi visoko proti nebu. Poboi-ne duše molijo rožni venec...
Bolezen, smrt in grobi In potem? In potem, pravijo mnogi današnj»ca stoletja, da ni nič, grob zapre vse. uniči vse, dobro in zlo... In vendar, zakaj je smrt črna vešča, misel nevesela ...? Zakaj trepeta razbojnik, zakaj se boji pobožna duša? Zakaj ta strah?
Zalo, ker tukaj gospodari Pravica In Modrost tukaj nI nobene izjeme, tukaj ni razlike med siromaki in bogataši, niti med učenjaki in bedaki...
Posmrtnosll Kako malo na to mislimo! Zemeljsko življenje polno brige in trpljenja, mnogo žalosti le malo veselja, vendar smo prikovani na dobrote tege »veta z neizmerno težkimi okovi, in po zabijamo n« — konec.
Milijarde človeških teles je že segnilo v čml zemlji in tudi mi pridemo na vrsto, kdaj. pa ne pove nobena pralika... Zato se vsaj nocoj zamislimo v to neveselo misel in razgovarjajmo se s rajnkimi ...
Grobovi pred kratkim umrlih bodo imeli mnogo sveč. grobovi neznanih in grobovih vojakov svetovne vojne pa menda nič. Spomeniki padlim vojakom, ki so krasen dokaz pietele, naj danes ne za-iare samo v plamenu sveč, ani[Niik v plamenu ljubezni in molitve, vsaj solze so se že zdavnaj poeu-Sile, jok utihnil, a žrtve eo bili morale.
Mnogi izmed nas ima še svoje žalostne vojne spomine, a jaz jih imam pa kot prijatelj Janezov prežalostne — — in zato usahnite gore GelboeSke. nikdar naj ne pade na vas ne rosa ne dež, o mrtve poljane, ker tam je bil omadeževan ščit junakov!
'.Uiii.iuku ytiKUylXHMV V	iul . . . .
okrašeua s
- ... ..'ji.

mmm
Povedi, mračni me grobar...
Ljubljana, 91. oktobra.
Slovenski otroci si pripovedujejo nocoj ljubko pravljico o materinih solzah, ki so dušici umrlega otročička branile v raj. Takole gre ta pravljica: Materi je umrl otrok in obupno je plakala za njim. Ni se mogla potolažiti. V sanjah se ji prikaže njen pokojni otrok s kanglieo v naročju: »\lati,< jo vpraša očitajoče, »zakaj obupuješ in toliko jočeš za menoj? Poglej, v to kanglieo moram nabirati tvoje solze; in tako dolgo, dokler jih ne neham zbirati, ne morem v raj!« Mati je spoznala, da je Bogu globoka žalost všeč, da pa ul dovoljen obup. Krščansko človeštvo, ki se bo jutri spomnilo svojih pokojnih dragih, bo s tiho žalostjo žalovalo, ker so med njimi in med živimi bile pretrgane zemeljske vezi, obenem pa bo tudi dvignilo svoja srca k Gospodarju življenja in smrti s prošnjami, naj On v ljubezni in dobroti sprejme vse, ki so odd!i od nas in ki so nam bili ljubi in dragi. Ker je duša vsakega človeka boija last, zato Bog po svoji laatui volji kliče iz življenja duše ter jih po njihovih zasluže-njih sprejema k sebi ali pa Jih zavrača. Smemo kristjani žalovati za svojimi rajnimi, nikdar ;>a ne smemo zaradi božjih siklejiov obuj>avati.
Sodobniki našega časa smo pokolenje žalosti. Nikdar, odkar živi človeštvo na zemlji, še ni b i človeški rod priča tolikim smrtim, kakor smo bili mi. Starejši smo doživeli rusko-jajionsko vojno, doživeli smo dve balkanski vojni, italijansko-turšxo vojno, največjo morijo na »vetu, svetovno vojno, po svetovni vojni pa zopet rusko-poljsko in grško-tur-ško vojno, boje na vseh koncih Evrope, prav sedaj doživljamo na skrajnem vzhodu divjo morijo v Mandžuriji In v Južni Ameriki krvavo vojno med Bolivijo in Paragvajem. Vmes pa je bilo nešteto naravnih katastrof, dva velika naroda sta tla skozi ogenj in lakoto, to je ruski in kitajski narod, doživljali smo potrese in povodnji. katastrof na morju še ni bilo nikdar toliko, kakor jih je prav sedaj, v času največjega zmagoslavja tehnike — nikdar nikoli ni Smrt imela tako velike žetve kakor v našem času, v prv.h desetletjih 20. stoletja!
Dan. ko se spominjamo mrtvih, je zalo tudi dan spoznanja. Spoznanja naših zmot, naših strasti, ki nas zavajajo v nečloveške mafije, in »poznanja, kako smo kljub svojemu tako slabemu raiumu in zavesti vendarle pero, s katerim se igrajo naravne sile. Najgloblje »poznanje pa je, da nikoli nebomo mo"li se upreti nujnosti, to Je, da je »inrt zaključek telesnega življenja vsakogar. Nesrečna bitja bi bili ljudje, ako bi se lega zavedali, pa ne bi imeli velike tolažbe in velikega upa, ki nam ga je dal Bog: samo zemeljsko življenje je minljivo, naie duše so večne!
★
Naj »e spomnimo tu le nekaterih slovenskih ljudi, ki so od zadnjega praznika smrti pa do Mdaj Odšli v večnost S|»onininio f na tem mestu samo onih katerih življenje je bilo tako bogato, da je bilo pomembno ne samo xaae. temveč tudi ta narod, za domovino ali za stan ali pa »a domači kraj.
Lani na Vernih du* dan Je umrl v Ljubljani marljivi delavec » katoliških organizacijah g. Anton
Krč.	„„
a novembra Je umrl tovarnar g Franc oo-lob, odločen narodni človek, bistroumen podjetnik in človek odprtih rok.
V	$ kot ji Loki je umrl v začetku novembra C-Lovro Sušnik, bivši župan škofjeloški in zaslužen zadružni organizator.
V	Stožcah je umrl 12. novembra g. Alo;/.i| Pečnik, čestit mol In zaslužen »a giuulake or*
R3n ""novembra Je umrl v Krškem g. Ivnn La-pajne. prvi ravnatelj meščanske šole v Krike m, odličen šolnik. organizator in piMtelJ.
Istega dne je umrl v Spodnji lludinjl prt teiju Industrijalec g Franc M a j d i č.
V	Dolgem brdu pri Mežici Je 17. novembra umrl župan g. Štefan Kralj, ki je mnogo trpel v predplebiscitni dobi.
18 novembra je umrl v LJubljani p. Hubert R a n t, ki »i je pridobil mnogo zaslug za naše .z-
•eljence v Egiplu.	_ , ,
2T,. novembra Je umrl v Oradcu atarotrški de-kane Ivan Jurko, plemenit duhovnik.
Žalost Je objela vse Slovence, ko so Izvedeli u vest da j« 28. novembra umrl v Oorlcl kn v.o-nadikof Frančišek B. Sede J, narodni mučeoik In duhovni oče.
28 novembra je umrla na \rhnlki gospa Marij« M a r o 11 o v a , soprog« zdravnika in biviegn župana. Bila je vneta sodelavka pri katoliških organizacijah in ima zasluge za osnovanje svetovnega Zikovega kvarteta.
V	Zalogu je 2. decembra umrl Jane* Pesnik, simpatičen starček, ki je doživel skoraj slo
V	Zagrebu Je umrla konec novembra go«pa Trma Pollakov«, »lavna igralka in odlična Slovenka.
Na Rakeku je umrl g. Ivan Fatur, trgovec, bivši župan in vrl, visoko spoštovan mož dobrega srca.
t), decembra je prišlo do katastrofalne avtomobilske nesreče pri Celju, ki je takoj zahtevala devet mrtvih.
10. decembra je umrl v celjski bolnišnici g. Mihael Burkeljc iz Kaplje vasi pri št. Pavlu. Bil je priljubljen mož in vnet organizator.
10.	decembra je umrl v Ljutomeru g. Ivan Perbll, oskrbnik admontskih vinogradov. Bil je zaslužen za organizacije in za ves okraj.
V	Lučanah v Avstriji na Štajerskem je umrl dekan g. Ivan Ribič, Slovenec po rodu. Ker je bil vešč slovenščine, je mogel slovenski manjšini deliti duhovno tolažbo v maternem jeziku.
HO. decembra je umrl v ljubljanski bolnišnici p. Severin Fabijan, odličen jezikoslovec in Skrabčev učenec.
V	Mariboru je 29. decembra umrla s. Perpetua Kalinšek. Njeno življenje je bilo polno zatajevanja in požrtvovalnosti.
3.	januarja je umrl v Celju g. Karel Gori-čar. slovenski knjigarnar in založnik.
5. januarja je umrla v Št. Juriju ob Taboru gospa Koza Lukmanova, zgledna krščanska žena, mati vseučiliškega profesorja.
IG. januarja je umrl v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah dekan g. Jožef Janžekovič, ki ima mnogo zaslug za krščanske prosvetne organizacije in za duhovno preoblikovanje ljudstva.
4.	februarja je umrl v Novem inestu p. Atanazij Ausser, vzoren redovnik in katehet.
11.	februarja je umrl t Ljubljani prof. Avguštin \Vester, vzgojitelj mnogih rodov.
Istega dne je umrl na Jesenicah odličen šolnik g. Ivan Magerl, ravnatelj meščanske »ole.
10. februarja je uinrl v Ljubljani g. Lovro Demšar, vzoren slovenski trgovec.
19. februarja je umrl v Kandiji nadučitelj g. Janko Le ban, ;>c*nlk in skladatelj.
Iti. februarja je umrl v Radgoni g. Ivan Pave e, požrtvovalen duhovnik benediktince.
23. februarja je umrl v škofji Loki biseromaš-nik g. J. \Vester. najstarejši duhovnik ljubljanske in goriške škofije.
Konec februarja je umrl v Starem trgu ob Kolpi g. Ivan Koče, dober in vzoren gosjiodar, visoko spoštovan med ljudstvom.
V	Limbuiu je umrl meseca marca g. Blaž U r b a s , posestnik, bivši dolgoletni župan :ia Slemenu, branilec naše narodne meje.
2. marca je umrl dekan g. Franc S a 1 a nro u v Rogatcu, priljubljen duhovnik.
23. marca je umrl g. dr. Stanko V urni k, odličen slovenski kritik in umetnostni zgodovinar, sutrudnik »Slovenca«.
27. marca je umrl g. Ivan Jelatln »t., organizator slovenAegn trgovstva.
r
izvrsten organizator na
3. aprila je umrl pri Sv. Miklavžu nad l.ašklni g. Martin Deteta
zadružnem polju.
IS. apri'a Je umrl župnik Andrej Fišer v Ribn ci na Pohorju, vzoren duhovnik in zadrug,ir.
22. apriln Je umrl v šmartnem pri Slovenjgr > I-cu biseroniašnik Janez Lenart, mož velikih duši*-pastirskih zaslug.
25. aprila Je umrl pri Sv. Lovrencu na Po' orju g. Pavel Hkerbinšck, ztidrugar in mož dobrega srca.	*
Sredi aprila Je Krk« pogoltnila v Novem mestu tri mlade marljive dijake.
80. aprila Je v Trbovljah umrla gdč. A<t« pe.U hoffrr, vzorna nČifelflc«.	£ ^
V	ljubljanski bolnišnici je umrl konec aprila g. Jože Oorup. slovenski umetnik.
L maja je umrla v Ljubljani slovenska pcnlra Vida J e r a J e v a.
Istega dne je umrl v Ljubljani g. Fran Ver-bir. 93 letni starček. te'o znan med mestnim pre-bivaistvom.
3. maja je umrl v Ljubljani g. Franc Itiiger, vnet delavec v karitativnih organizacijah.
V	začetku maja je umrl v Mnrtjanrih pri Murski Soboti tamkajšnji župuk in narodni prvobori-telj Horvat.
10. maja je v Tržiču umrl kova? g. Franc V I -dic. marljivi delavec v katoliških organizacijah.
18. maja je v Ljubljani umrl g. Franc Ker-neknr, slovenski umetnik, ustvaritelj Trubarjevega in drugih spomenikov.
V	Kozjem je umrl 18. maja ljubljanski obrtnik, bivši občinski svetnik in priljubljen mož Jurij M o s e r.
22. maja jo umrl v Sv. Jakobu v Rožu prof. Ivan Hutter, zaslužen prosvetni slovenski koroški delavec, ki je s svojim delom dvignil Družbo sv. Mohorja do današnje višine.
31. maja je umrl v Ljubljani podobsr g. Ivan Pengov. ki je okrasil mnogo slovenskih cerkva.
V	Križevcih pri Ljutomeru jc umrla ga. Sla-
vičeva, žena dela in molitve, mati sedanjega rektorja.
4. junija je umrl na Vranskem predstojnik sodišča g. Josip Zdolšek, ki je uvedel v sodišče na Vranskem slovenski uradni jezik.
9.	junija je umrla v Ljubljani gospa Lucija Odlaskova, vrla katoliška žena, dolgoletna tajnica Blaža Potočnika čitalnice v Št. Vidu.
10.	junija je umrla v Ljubljani gospa Marija Lunder, mati slovenskega inučenika.
13. junija je umrl v Ljubljani g. Robert Koll-man, slovenski mecen in dobrotnik.
3. julija je umrla v Ljubljani gospa Marija Prežel j, najstarejša ljubljanska mesarica.
13. julija je umrl v Mariboru odličen vzgojitelj in duhovnik prof. R e s m a n.
13. julija je umrl prof. dr. Fran Jesen k o, slovenski znanstvenik in vseučiliški profesor.
2. avgusta je umrl v Sv. Lovrencu v Slov. goricah zlatomašnik Jožef Sinko, zaslužen organizator.
10.	avgusta je umrl v Dolnji Lendavi g. Janko Ti v a d ar, vzoren učitelj.
18. avgusta je umrl v Podnartu g. Josip Pogačnik, slovenski politik, predsednik prve narodne vlade v Sloveniji.
17. avgusta je umrl v Ljubljani g. Peter Pajk, mladi slovenski književnik.
11.	sept. je umrl v Ljubljan itinš dolgoletni naročnik in vnet krščanski mož g. Jakob Ber-gant.
V	Mariboru je umrl 27. septembra zlatomašnik 1. llešič, plemenit duhovnik in sodelavec »Slov. gospodarja«.
24. sejitembra je umrl v Gomilskem župnik Ivan Grobelšek, mož blagega značaja.
2. oktobra je umrl v Novem mestu p. Alfonz Furlan, vzoren redovnik in cerkveni pisatelj.
Zadnje dni jia je slovensko javnost zadela izguba treh plodovitih javnih delavcev: prof. Antona F u n t k a , slovenskega pisatelja in prevajalca. dalje pisatelja in mladinskega sodnika Frana Milčinskega in pa odličnega slovenskega znanstvenika univ. prof. dr. Karla Hinterlechnerja.
Še mnogi drugi »o, ki so odšli med letom Zaslužni so vmes. vrli možje in žene, vseh bi se bilo treba spominjati, ako bi nam dopuščal prostor. Sj>o-minjajmo se pa vseh s pobožno mislijo, vsem tistim, ki so Živeli tudi za druge, in tistim, kitleri so skromno korakali zadaj v življenju, živeč le zase In za svojce: Vsem naj sveti Večaa luč!
Pomenljivi napi si na vojnih grobovih
Kako je nnš narod doumel poslanstvo, ki naj pa vrle kameuiti klicarji - spomeniki, naj izrazijo besede, ki so vklesane vanje.
V	spomenik vojnim žrtvam v llukovllci nad škof jo l.oko so vklesani verzi:
»Poglejte! Kjer vaš rod prebiva, taui gurka je ljubezen ie doma, ljubezen naša za vselej odkriva: nagrobni križ — spomin presl.mega gorja...
Med nami stoj ti tihi, mrzli kamen — ljubezni gurke glasen s|mmcnik! Ko v srcih nam budiš spomine bridke. I m lepše dobe bodi nam mejnik!«
Na spomeniku vojnih žrtev v ftkofji Loki blestijo verzi:
Mrzli »o grobovi r.emlje tuje, le naša bolečina vas obiskuje, nema -v grozi smrti strmi ter »kle|>a roke za mir ssreta, v našiti molitvah ste s|>et vsi doma.
V	Liičah v Sa\injski dolini imajo spomenik z napisom:
Skrivnostno seme vrženo v tujini, nizpnl se v zlato klasje v domovini. Mirno spile, junaki, večno spanje, rod ujedinjeni čuva vaše sanje.
Slovenski narod pa ne pozablja sinov tujih mater, katerih semslči ostanki trohnijo v naši zemlji. Takole jim kliče, poln s|K>Sitovanjn in pietete do njih. z besedami, k so vklesane v spomenik vojnih žrtev v Ukancoh pri Bohinjskem jezeru:
Tujci prej, ste bratje nam postali, ko so v našo prst vas zakopali — Žarko sije vam nebo planinsko, |>okoj diše Jezero bohinjsko.
Najpomenljivcjši in nnjjiretresljivejSi pa je napis na mogočnem s|>onieiiiku, ki stoji ob Mami v Franriji in ki se v prevodu glasi:
Vi. ki <»o čez njihove Kalvarlje
in čez te krvnve |>oljane
pomikate kot romarji k njihovim grobom,
čujte hrupne trlasove, ki prihajajo s teh žrtvenikov:
»Narodi, bodite edini, ljudje, bodite človr£kil<
Na očetovem groba
Domača gruda, ki si jo toliko ljubil, te Je, predragi moj oče, pred leti sprejela kakor dobra mati svojega trudnega, onemoglega sina. Od bojev in prevar sveta, od vreščeče pohlepnosti in zavisti v uiestih si zbežal utrujen v tiho domovanje pod zvonikom ljubke cerkvice domače. Ravno toliko je bilo prostora med zvonikom iu pokopališkim obzidjem, da so ti iz žive skale izkopali grobnico za tvoj poslednji sen.
Lejio si si izbral ta prostor. S položnega grička zre tvoj pokojni duh, ko nekdaj pod seboj na rodni kraj, kjer si kot fantiček jKtsel živino, se igra! na veliko noč v bližanju, pokal s korobačl, lovil koze v gozdu in črke abecede v vaški šoli. Tam si jemal slovo, ko si šel študirat v ljubljanske Me in tam od Laza nad Ooleževinl si j>oela 1 zadnje solze ljubi domači vasici, ko so te vzeli v vojake.
Postal si mož, v bojih proslavljen in utrjen in zopet si hodil, ko sta ti služba in širni »vet dovolila nekaj oddiha, po. potih in tratah mladostnih sanj. A gruda te je držala z vso silo nase Ni« pozabil na svoj rod in na sladko govorico slovensko v tujini, nisi odganjal prošnja rojakov, ki »o romale neštete do tebe. Še sain od sebe si ustvarjal za domačo vas in občino prosvetnih in gmotnih dobrin :n šola pod cerkvijo nosi, vsaj v srcih rojakov, za vedno tvoje ime. Pa še nekaj let pred smrtjo si poskrbel In posredoval za nove zvonove; tako milo done, ko komaj na lloiucu ali na šmarni gori, tudi lebi v spomini
Na prlprosti plošči na južni steni zvonika tvoje ime. ti v resnici plemeniti! ime moje ljubljen« matere in tvojih staršev Roža plezalka poljublja s stoterimi žarkimi cveti tvoje ime, bolijod pihlja veter v njenih listih, da U pripovedujejo o vefni,-neiziiurni ljubezni matere zemlje. <>h fml&, ki to loči on našega hrejieiienja po tebi, pa'fCfc'0 pozne vsesvetniee in se »penja vedno%alenl brMJan med zavoje ielev.ne ograje.
Tu gori nn gričku pri cerkvi sv. Katarine si gledal neštetokrat z menoj kakor iz pokojnega in varnega gradišča v nemirni »vet tain doli, čer borove gor/love v ravnino z njenimi mesti, tovarnami, z njenim vrvežem in dimom, ropotom in kričavim bleskom.
In dal si mi prešteti zvonike cerkva in cerkvic, ki so naju pozdravljali od šmarne gore do zasavskih hribov daleč tja na Dolenjsko. Prav tri leset jih je bilo in če si jirištel še zvonike meglene Ljuo-ljane, jih je utegnilo biti kar štirideset. Bližnji in daljni zvoki zvonov j>« so nama peli v kristaln-m nedeljskem jutru večno, nepozabno in veličastno pesem naše zemlje in n.-šega rodu. Tiho. brez besed si sejal in vsadil ljubezen do te zemlje in "odu tudi vame, da je vskalila in za vedno zacvetela.
Razumela sva se od takrat, ti najdražji prijatelj mojep srca! in razumeva se dane«, ko pl.tfa v glasovih velikega zvona moja neusahljiva ljubezen do tebe v nebeške višave.
Zadnje cvetje lega leta obsiplje tvoj grob. sve-Čice ko drhteči utripi srca in duše iščejo nekaj velikega. večnega, nejiojmljivega, kar je onstran našega pojmovanja: Jaz verujem.	R. A
Llkovič Joža:
Na pokopališču...
Tam z« cerkvi«) sv. Krištofa, ob nepokojni Dunajski cesti, ki ne more več odmevati pod kopiti Iskrili konjičkov kakor ceste prejšnjih dni. med gostim grmovjem bezga in ostarelih cipres propada rdečkasto ozidje, ki oklepa polzapuščeno pokoj>ali-šče Semkaj še ne sežela prah in posvetnost, kruta vsakdanjost si še ni upala dvigniti belega plašča smrti, ki varuje sence umrlih. Prečni zid, ob katerem se vrstijo grobnice s slavnimi imeni in bronastimi stebri, deli božjo njivo v dva dela. lostran se razprostira lepši in zanimivejši kos zemlje, kamor še vedno mnogokrat zaide tih obiskovalec in p<>-išče grob znamenitega moža ali plemenite žene. Onstran tega zldovja pa leži večji del pokopališča, ki prehaja v malo dolinico; ta se zaključi pod kostanjevim drevoredom, ki vodi do mrtvašnice. Tod so grobovi večinoma že močno zapuščeni; gomile so se pogreznile, spomeniki m se nagnili, čas je zravnal prah in grudo. Ciprese so zgubile sladkobni vonj in vitkost, njihova debla so postala hrapava, vrh je končno pprumenel in odpadeL Okvirji so razpokali. dež je izpral in zabrisal robove gomil. Slednjič je tudi spomin obledel. Tukaj pač počivajo revni in neznatni ljudje, ki za življenja niso poslali Slavni. Svet jih ni opazil in ocenil njihovih del; niso bili prišteti med nesmrtne velikane. Samo smrt jih je poiskala in jim določila delež, ki ne more biti odvzet nikomur. Umrli so. Njihov pogrebni sprevod je bil gotovo skromen. Četvero pogrebcev je prineslo preprosto krsto z ozkim pokrovom, na katerem je bil pritrjen lesen križec. Za duhovnikom je stopala ihteča žena in osiroteli otroci, ali strt mož. morda tudi dober prijatelj s solzo v očeh. Po opravljenih molitvah so spustili krsto v jamo; prva plast prsti je strahotno zgrmela na leseni pokrov, kakor bi hotela še poslednjikrat priklicati rajnega k življenju ler ga pahnili med posvetne zmešnjave ui kuučiie... Grobar je kmalu dokončal odkazano
i delo. Čez pol ure je bil grob zasut, pokoj je zavla-[ dal okoli novega domovanja. Komaj da se je po-: sula rahla gruda prsi i I Tekom dolgih let sta veter j in deževje zabrisala lepo nasuto gomilo, rjasta trava je pognala, goste koprive so se razrastle Marsikateri grob se je polagoma pogreznil. nikdo se ni zmenil zanj; svojci so se razkropili in pozabili na pokojnega. Samo v poletni mesečini, ko so bile ciprese oblile z modrikasto srebrnino. se je oglašal ed ini mu raček, skrit v ruševini groba; dolgo se je odzival soseski drobnih krikcev. ki jih ni bilo strah belih senc, ki so vstajale iz pozabljenih grobov.
Tudi prazne grobnice že zevajo na tej strani. Ostale so brez lepotičja in marmornatih obrazov. Trupla so odpeljali na novo pokopališče pri Sv. Križu. odnesli so težke, železne svetilke, ostale so morda le še počrnele črke, s katerimi se začenjajo plemenitaški naslovi. Plevel in resa se sedaj tukaj bohotita, marmornate plošče so zgubile čudoviti lesk, ki ga je ustvarilo umetnikovo dleto.
Sredi dolinaste planjave pa je ohranjena še ena gomila, skromna in osamela. To je nnš grob, v katerem počiva naš oče. Samo tu je še ostala ona čudovita mičnost, ki je ni mogla uničiti strahotna trohnoba. Vsi ostali grobovi v bližnji okolici, pod steno rumene mrtvašnice, kjer se igra veder in loputa z razsušenimi polkni. kraj ozidja, ki eo ga začeli podirati, daleč okoli je ostal samo še naš grob. Divji sipek na sosednji gomili se je mogočno razraste! iti ga varuje pred meležem burje. Tostran je dolgo časa drugoval brzojavni drog, ki »o ga postavili semkaj ljudje brez lepega občutka. Črna žica se je plela visoko nad grobovi, kdo ve, kakšne vesti so se lovile po njej; včasih se oii je zdelo, da kazi to mrtvaško tihožitje. Toda pozneje sem se vernega soseda privadil, že zdaleč je naznanjal In kazal, kje je naš grob. S svojo bližino je oživljal turobno zatišje posebno v pomladanskih večerih, ko je veter nalahno ubiral z nevidnimi prsti hrepeneče speve, ko je nesel pomladno pesem z juga v mrzli planinski svet. Tedaj je brzojavni drog drhtel, nekaj je brnelo v njem, kar se je zlivalo v čaroben sozvok, ki je zvenel od neba do črnih tal, kjer je trohnel oče. Nekega dne sem ta droa nonrešiL Žica se je pretrgala, drog se jo pre-
lomil, žalosten ostanek je dolgo trohnel, dokler se ni ves preperel zrušil. Svet se je obrnil drugam, po vojni so potegnili šop brzojavnih žic za pokopališčem. kjer so zgradili veliko delavnico...
Poleg našega groba leži neznan vojak, ki se je bogve kje hudo ranil ali sinrlno ponesrečil. Po tridesetih letih sedaj ni zaznati njegove gomile, snmo lahna udrtina kaže, da se je tukaj nekaj zgodilo. Ta grob je bil zame vedno poln lajinstva. nikdnr nisem hotel določnejše vprašati, kako je umrl neznani vojak. To bi bilo vse. česar se morem spo-< minjati. pa je moralo propasti. Koliko boječih, la-stovičjih družin se je naselilo v ostrešju mrtvašnice, kolikokrat so se nizko zgrnili oblaki, ki jih je semkaj zagnal oster veter. Neštete stopinje so se oglasile na teh stezah, ko se je razcveta! bezeg vrh ozidja; njegovo cvetje je bilo podobno belim dlanem, ki se odpirajo sredi temne zelenine in prosijo. Ljubezen ne moti j>okoja rajnkih.
Marsikaj se je spremeniro ali odtegnilol Le nekaj se še vedno pridružuje negibnemu snu, ki neprestano zastira grobišča, marmorna pročelja mrtv i-ftke veže koncem pokopališča, kjer minevajo poslednji drobci onih, ki so se ponašali v življenju z blestečimi naslovi... To so presunljivi brMzgl s kolodvora; utrujene lokomotive se vračajo z daljnih poti. Tudi njihova jeklena prsa so si zaželela odpočitka. Moj oče je bil namreč železničar. Zato je naše življenje potekalo vzporedno z železnico, piski lokomotiv so neprestano odmerjali čas. Jed in spanec sta se morala ravnati po raznih voznih redih z rdečimi številkami, ki so viseli v kuhinji ob oknu. Mnogokrat je šel oče ponoči v službo ali pa se je vračal šele v poznem jutru. Toda komaj morem še razbrati v spominu njegov obraz. V ,iaj-tišjih trenutkih, ko se porajajo tista prva leta mojega življenja, ko se zatrne droben spominček v mojem srcu, tedaj se zasmehlja dvoje očes, nekai drobnih gubic se nabere kraj njih, prijazen, topel pogled me objame. To je moj oče, ah, samo to in nič večl Kajti on že tako dolgo trohni v senci sv. Krištofa. Sredi ljubljanskega kolodvora ga je raztrgala lokomotiva; ta strahotni nestvor z jeklenimi prsi je zdrobil njegove bele kosti in zmaličil ubogi obraz. Zgodba o njegovi grozni smrti ni postala za-
me nikdar prazna vsakdanjoet ali bled sj»omin. še danes se zdrznem v pritajenem upanju, morda se le jKivrne med nas ljubi oče, da bomo saj za hip zopet postali otroci. Toda ti brlizgi lokomotiv me spominjajo na kruto resnico, da je oče vendar mrtev.
To so spomini, ki so ostali iz otroških let. Očetov grob se je sicer nekoliko ponižal, spomenik se je nagnil, ciprese so morali posekati. Toda ostalo je še sonce, tako belo in prijazno, da sta splahneli groza in žalost. Kajti ta grob ni bil zame likoli pretemen in premrzel, da ne bi našel kraj njega toplega zavetja. Bil mi je vedno pobuda in upanje v vstajenje in svidenje v svetli večnosti, ki 'o gu-tovo že uživa rajni oče; saj je naša molitev 'd jse-gla milosti ji vo dlan Stvarnika, ki ga je sprejel ned vrste pravičnih. Zato ne morem očeta milovati, Iko-maj bi ga zavidal za luč in mir.
Nocoj se bo zopet razgrnil večer pred vernimi dušami. Brez groze in žalosti! Morda bo sijalo prijetno jesensko sonce, morda bo rosil pohleven dezek. Mnogi grobovi bodo spremenjeni v cvetlično gredo, steze bodo zravnane in posute, kakor da se je povrnila vigred. Same sanje iti upanje na svidenje! Dušice v oljčnih posodicah gorijo z zlatimi, ozkimi plamenčki; kito krizantem se ne ganejo, tako toplo jim je na zelenih gomilah. Na revnejših grobovih' se ozirajo martinovke z drobnimi cvetki, tam obuja ena sama sveča spomin in vero. Vsepovsod diši po bršljanu, svežem smrečju, bjiih nagrobnih rožnh in odpuščanju. Na vsakem grjou leži zlat sijaj, ludi na najbolj zapuščenem, kamor upre sonce svoje zlate oči in vsaj malo ogreje pozabljeno grudo. Vse je kakor v tihi pravljici, kjer se plete povest o lučkah, cvelju in pokoju rajnih, kjer se smrt poraja kaikor odrešilna sestra brez bolečin in tugovanja.
Kdo bo stopil nocoj na tiste tihe steze za sv. Krištofom? Sonce se že skriva za šišenskim vrhom, ledja planin krvavijo, zvonovi se spokorito Irl < a jo na bronasta prsa in prosijo. Da bi nocoj iot-go prizvanjalo. dokler ne bo pnla tiha rosa /. neoi in prinesla uleho nam vsem. ki čakamo na sviJe nje z dragimi onstran zvezda.
Dnevna kronika
Prmerjflile zobno pes o „
DIANA"
s haferohoil drugo. stolno boste upora;»ltoil le lito CENA orinai lu io Din J - dvoma tubo Din O —
Kdo se lahko udeleži jubilejnega nagr. žrebanja
S 1. novembrom se pričenja nova naročba na »Slotem-a« in s tem luili za tisle, ki doslej še niso naročeni ua naš lisi, nova prilika, da se udeleže irebanja za »Slovenčev«« jubilejne denarne nagrade. Treba je le izpolnili edini pogoj, da je namreč o Božiču naročnina plačana vsaj ia Iri mesec«, med katerimi mora bili tudi december. Novi naročniki, ki se priglase s 1, novembrom, morajo torej u Božiču imeli plačano naročnino vsaj do konra januarja 1933.
l>ne 23. decembra lelos se bo vršilo žrebanje ia sledeče denarne nagrade:
1 nagrado v znesku	Din 6000.—
(i nagrad po	Din 1000.—
Kil nagrad po	Din 200.—
BO nagrad po	Din 100.—
Položnice
prejmejo v današnji številki vsi poštni naročniki brei ujtine. Vljudno prosimo, ila se jih takoj t prvih dneh novembra poslužile vsi, ki vam poteka naročnina » konreni oktobra, prav posebno pa še »ni, ki imajo kak zaoslanrk. Kolike važnosti je redno plačevanje naročnine, tmo na tem mestu ie večkrat povedali. Ne odlašajte s obnovitvijo naročnine!
Kolektivna pogodba s KID na Jesenicah odpovedana
Jesenice, 30. oktobra.
Te dni je organizacija SMRJ odpovedala kolektivno pogodbo, sklenjeno letošnjo pomlad med zastopniki delavstva in zastopniki KID. Odpoved je bila podana v smislu 2. točke zaključnih določb pogodbe, ker cene življenjskim potrebščinam rapiono rastejo. Po tej odpovedi izgubi pogodba veljavnost z dne 30. nov. I. I. Delavstvo hoče. da se mu vrne premog in drva po znižani ceni in plače brez 4, 5 in ti odst. odtegljaja. Razprava za to naj bi se vršila najkasneje do dne 15. nov. I. I. na ravnateljstvu Kil). 7.a petek, dne 4. nov. se namerava sklicati veliko delavsko zborovanje. O odpovedi pogodbe je danes obvestil SMR J Iudi JSZ in NSZ.
gS^ PLANINKA ČAD
Bahovec vse bule zdravilno mot uliravlioletnih iarkov planinskega solnca. Zavitek Din 20-v apotekah.
UL
Se'mar jem in krošnjarjem
V krnpinskem in menda Se v dveh okrajih savske banovine obstoji neka stara krošnjarska pravica, ki dovoljuje vsakomur, ki je zadosti star in zdrav, tla sme krošnjariti po vsej državi. Ti krošnjarji, ki jih je, kadar sami pravijo, okrog 40, razprodajajo po hišah in sejmih kranjske copate. Mi sejmarji iz dravske banovine, ki imamo samo sejmarsko pravico, ker krošnjarske ne dobimo, smo navezani trgovali samo po sejmih. Ker zgoraj omenjeni krošnjarji nam sejmarjem škodujejo, smo primorani javno oblast prositi, da naj se to uredi in krošnjarjem pove. da nimajo pravice po sejmih na stojnicah ali na tleh copate prodajali. Vam pa, ki copate izdelujete in jih hrvatskim krošnjarjem po slepi ceni (menda po 8 Din) prodajate, tako da nič ne zaslužite, krošnjarji se pa hvalijo, da lepe tisočake služijo — svetujemo, da se strnete v zadrugo, ki bo copate lahko po 12 Din odjemala in prodajala, ker sedanja cena. ki so jo uveljavili krošnjarji, zares ni primerna cena. Ker je la domača obrt razširjena največ po vaseh okrog Kranja, si lahko ustanovite zadrugo z omejeno ali neomejeno zavezo z malo kapitala. Skličite v ta namen sestanek in se dogovorite •akoj. — Poznavalec obrta in sejmar.
Obrtništvo kočevskega okraja za resno delo
Vel. Lašče, 28. oktobra.
Tudi v Velikih Laščah, kakor v Kočevju in Ribnici se je preteklo nedeljo zbralo veliko obrtnikov na sestankih, ki so bili že radi tega zanimivi, ker so pri tej priliki govorili zastopniki skupne zbornice kakor tudi pristaši ločene zbornice, ki so prišli iz Ljubljane. Res se je tu lahko opazilo, da so se obrtniki zanimali v prvi vrsti za gospodarska vprašanja, kot so davki, pobijanje šušmarstva, zavarovanje obrtnikov za slučaj smrti in onemoglosti. Zastopniki skupne zbornice so podali res temeljite referate, ki so jih navzoči z odobravanjem vzeli na znanje. Na vseh teh zborovanjih pa je prišlo tudi jasno do izraza, da je obrtništvo že sito agitacije za ločene zbornice in se ie izreklo v ogromni večini za skupno zbornico, ker so časi preresni, da bi razbijali to, kar imamo tvojega in kar nam lahko koristi, če res hočemo vztrajno delati.
Trije bratje — trije tatovi
Dolenja vas pri Ribnici, 30. oktobra.
Skoraj celo leto so se ponavljale tatvine denarja, zlatnine, koles itd. po raznih vaseh v dole-njevaški občini in sosednih kočevskih vaseh. Nikomur se ni posrečilo odkriti storilcev, zato so le-ti postali vedno drznejši. »Slovenec« je že poročal o tatvinah in drznih vlomih na Oberhu pri Rakitnici, v Dolenji vasi pri Rakitnici. Zadnji čas so bile spet izvršene vedno drznejše tatvine. Vse je ugibalo, kje bi bil lat, a vse zasledovanje je bilo zaman. V noči od potka nn soboto je bilo nn Kočevski Reki ukradeno meso baš zaklanega prešiča. Orožniki iz Ko-
čevske Reke so stopili v zvezo z orožniki iz Ribnice in odkrili so presenetljive reči. Ugotovilo se je, da so omenjeni bratje zakrivili skoraj vse tatvine v Dolenji vasi, Oberhu, (ilažuti iu Stari Cerkvi. Pri hišni preiskavi so našli vitrih, cele steklenke žganja, kup cigar, nož in revolver, s katerim so zlikovci strahovali stari ženici na Oberhu. V skednju so našli pred letom ukradeno kolo in razne druge ukradene predmete. Danes opoldne so orožniki gnali vse tri brate uklenjene v občinsko pisarno v Dolenji vasi. Zbralo se je mnogo ljudstva; eni so jim grozili, drugi so jokali ob pogledu na tri uklenjene brate-vloinilce, katerih najmlajši je neprestano jokal, starejši pa srepo gledal v tla.
Koledar
Torek. 1. nov.; Praznik vseh svetnikov.. Dan je danes dolg 9 ur in 57 minu ter se ta mesec skrči z« 1 uro in 16 minut na 8 ur in 41 minut.
Sreda, 2. novembra: Spomin vernih duš; Just, mučen ec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je preteklo nedeljo mimo v Go-skodu zaspal g. Luka Blejec, šolski upravitelj v pokoju. Pokopali ga bodo v sredo ob pol 3 pop. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše iskreno so-žaljel
Osebne vesli
= Zdravniška vest. Za primarija bolnišnice v Murski Soboti je imenovan g. dr. Brandieu, dosedanji asistent iste bolnišnice.
mmm ® sliki
Poznana domača tovarna čokolade Union v Zagrebu je dala v promet odlično mlečno čokolado pod naslovom »Jugoslavija v sliki«. Vsem tablicam te čokolade so priloienc slike, ki predstavljalo znamenitosti in lepot* Jugoslavije. Te slike se morejo nalepiti v album »Jugoslavija v sliki«, katerega je v to svrho izdala tvornica Union, in tako napolnjen album bo mladini t koristno pomoč pri spoznavanju Jugoslavije. Da se ta naloga kolikor mogoče izpopolni, vsebuje album tudi zelo poučne opise poedinib krajev in so ti opisi z nalepljenimi slikami vred velike vrednosti za mladino.
Z veseljem konstatiramo, da je to prvi album I« vrste, ki na zelo lep in zanimiv način prikazuje lepote in znamenitosti naie domovine.
Ostale vesti
—	Časopisne reklamacije niso več poštnine proste. Z včerajšnjim dnem je poštna uprava začela izvajati določila ministrske >uredbe o oprostitvi od poštnih taks« t dne 13. junija 1932 in začela iitrrjavati od uprav naknadno poštnino za vse reklamacije, ki so bil« oddane kot pofttnin« prosta pošiljatev. Cenjene naročnik« vsl«d l«ga opozarjamo. da vporahljajo ia reklamiranj« časopisa trankirano dopisnico, in nam s tem prihranijo nove v«čj« stroške.
—	Rodna služIm božja na Šmarni gori ob nedeljah in praznikih se bo danes za letos zaključila; vendar bo pu ob ugodnem vremenu sv. maša 8. decembra, 1. januarja in 2. februarja, in sicer ob navadni uri. Kdaj se bo spet spomladi pričela redna služba božja, bomo objavili v časopisih.
—	I'«vska zveza. Občni zbor bo v sredo, dne 9. novembra t L, v dvorani Rokod. doma. Naj vsak zbor, ki le more. pošlje zastopnika, okrožja pa naj bodo na vsak način zastopana radi važnih organi-zatoričnih zadev. Ker bo isti dan dopoldne občni zbor podjior. društva organistov, bo udeležba tem lažja, ker se lahko udeleže iste osebe obeh občnih zborov. — Odbor.
tfttfrf? ftMk
VH
—	Ustavljeno kazensko postopanje. Iz Gornjega grada jjoročajo: Tretje kazensko postopanje po zakonu o zaščiti države zoper inženirja Alojzija Zumra je bilo te dni pri okrožnem sodišču v Celju ustavljeno.
—	Ali že imate knjigo »Akademski poklici«? Izšla je nedavno v drugi izdaji in se dobi pri SKA starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva 7. Cena lepo v platno vezani, ca 400 strani obsegajoči knjigi je le 40 Din (po pošti 5 Din več). Naročite jo čimprej, ne bo Vam žal.
—	M. Maleš bo zopet slikal na Hrvaškem. Izvedeli smo, da je komisija zagrebške nadškofije odobrila izmed več poslanih načrtov načrt akademskega slikarja Mine Maleša za slikanje lurške cerkve v Osijeku v Slavoniji. Cerkev je izredno velika in lepa ter zgrajena v strogem gotskem slogu. Te dni je g. M. Maleš odpotoval v Osjek, kjer bo že letos začel s slikanjem cerkve. Želimo mu, da bi imel pri tem velikem delu mnogo uspehov.
—	Miss Slack in dr. Robert Herrod obiščeta Ljubljano. Voditeljica mednarodne ženske trez-nostne organizacije miss Slack in načelnik mednarodnega urada za pospeševanje treznosti, dr. Robert Hercod iz Lausanne, prideta na svojem propagandnem potovanju po sosednjih državah tudi v Jugoslavijo in obiščeta Ljubljano. Zagreb in Belgrad. V Ljubljano dospeta v petek 4. novembra ob 17.10 z dunajskim brzovlakom. Za to priliko priredi »Sveta vojska« od 4. do 13. novembra »trez-nostni teden«. Med drugim je na sporedu sledeče:
V petek 4. nov.: Sprejem gostov na kolodvoru. V soboto 5. nov.: Ob 15 v brezalkoholni restavraciji hotela Union prijateljski sestanek zastopnic ljubljanskega ženstva z miss Slack. Ob 20: treznostno zborovanje v Unionu, na katerem govorila tudi imenovana gosta iz Švice. Ob 14: Izlet (z vlakom) članov in prijateljev »Svete vojske< na Homec, kjer bo v Društvenem domu treznostno predavanje in ponovitev akademije.
—	Divje svinje na Menini planini. Kakor nam jioroča oskrbnik iz Menine planine, so lovci v tem delu Kamniških planin zasledili celo družbo divjih svinj. Na onem kraju, kjer so lani ustrelili medveda, so bila tla razhojena in razrita, kakor bi tod
. hodilo najmanj 10 repov te škodljive in nevarne divjačine. Tudi oskrbnik je pred kratkim prepodil dvoje merjascev. V četrtek bo na Menini planini lov in morda bo kakemu lovcu sreča mila. da mu bo
1 prišel pred puško kak merjasec. Za Kamnik
a i • i \	itiiiiiiiiiifciiii
ochichtov
RADON
pere sam!
tAlucno fvutnje
A -petačv in &t{ačenje petifa ie pc&hiio odveč.
bila lo nova senzacija, za lovce pa izreden lovski blagor.
—	Društvo za zgradim in vzdrževanje okrajne bolnišnic« in hiralnic« v Ribnici ima svoj redni občni zbor dne 16. novembra 1032 ob 3 popoldne v občinski posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti. V slučaju neskle|>čnosti se vrši občni zbor 8 dni pozneje, to je 23. nov., ki je sklepčen pri vsakem številu članov.
—	Plačilo zemljarine. Po določilu k čl. 148 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih dospe zemljarina v plačilo in se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih dne 15. avgusta in dne 1. novembra vsakega leta. Dne 1. novembra dospeva torej rok za plačilo drugega obroka zemljarine. Vsi zemljarini zavezani davkoplačevalci se vsled razpisa ministrstva financ z dne 28. oktobra 1932, št. 84.121/111, pozovejo, da do tega roka izpolnijo svojo davčno dolžnost in plačajo drugi del zemljarine.
—	Sestanek pogodbenih poštarj«v dravske banovin«. V nedeljo dne 6. novembra t. I. ob 16 se vrši strokovni sestanek pri »Orlu« v Mariboru. Govoril bo tov. Engelman. Legitimacije za četrtinsko vožnjo se dobe pri poverjeništvu v Cirkovcah za ceno 5 Din.
—	Slov. prosvrtno društvo »Triglav« v Kcr-lovcu priredi v nedeljo dne ti. novembra ob štirih popoldne v dvorani »llrv. doma< svojo prvo veselico. Naslopi društveni dramatični odsek in društveni mešani in moški zbor z veseloigro »Davek na samce« in s kompozicijami od Aljaža, Vodopiv-ca in Ferjančiča.
—	Železniška nesreča. V soboto zvečer je med premikanjem na postaji Dobropolje, na |>rogi Grosuplje—Kočevje iztiril vagon, ki je bil naložen z lesom. Večje nesreče pri temi ni bilo nobene, le večerni osebni vlak, ki vozi iz Kočevju, ni mogel direktno pripeljati na postajo Grosuplje, ker je bila pot zaprta. Potniki so morali izstopiti in so šli na tovorni vlak, kolikor ga je bilo še pred tem vagonom. To je bila še sreča, da je bila lokomotiva pri premikanju spredaj, da jih je ta mogla pripeljati v Grosuplje, kjer so nalo vstopili na novomeški osebni vlak. Oni, ki so se peljali proti Kočevju, »o seveda tudi rnoruli prestopiti.
—	Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josei«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josef«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri za-breklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Društvo stanovanjskih najemnikov. Prejeli smo: Z ozirom na notico, katero je pred jwr dnevi priobčil Vaš cenjeni list, da sem izbran za častnega predsednika »Društva stanovanjskih najemnikov za dravsko banovino«, Vas prosim, da objavite, da me je imenovano društvo brez mojega znanja in brez mojega pristanka izbralo in kot takega priobčilo v časopisih. Prifiomnim, da te funkcije nisem sprejel in da sem se tudi društvu za to pismeno zahvalil. Z odličnim s|ioštovanjem dr. Rudolf Steinmetz-Sorodolski, načelnik minislrs-tva trg. in ind. v p.
—	Dr Ivo Bcnkovič in dr. Fran Skabern«, odvetnika v Ljubljani sta preselila svojo pisarno nn Aleksandrovo c., mezz. vhod Beethovnova 14, palača Dunav. Tel. 2002.
Med. univ. dr. Lojze Kramarič
specijalist za kirurgijo in šef-zdravnik sanatorija »Slajmerjev dom«
se je preselil
in ordinira od 1. nov. naprej od 2 do pol 4 pop.
v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 10/11.
(nasproti hotela Štrukelj). Telefon 31-58.
—	Ljudske igre, 1. »vezek: »Slehernik«. Pro: svetna zveza v Ljubljani je začela skupno z Misijonsko tiskarno v Grobljah izdajati nove ljudske igre. Uredništvo Ljudskih iger so prevzeli gospodje prof. Niko Kuret, France Lazar in dr. J. Pogačnik. Pravkar je izšel kot 1. zvezek Thuisbaertov »Slehernik« v dr. Pogačnikovi priredbi. Oblika jako priročna. Poleg splošnega uvoda k vsebini »Slehernika« so tudi navodila za pozorišče (oder), obleko in pesmi. Na konou so tri nazorne slike, kako pripraviti oder. Cena 8 Din. Društvo, ki namerava igrati, mora kupiti najmanj 5 izvodov. S tem je plačana tudi avtorska tantiema. — Kakor je razvidno s prospekta Prosvetne zveze, bodo izšli za letošnjo zimsko sezono še nadaljnji zvezki, skrbno izbrani in prav tako skrbno prirejeni. Z izdajo Ljudskih iger je Prosvetna zveza rešila naše menda najbolj pereče prosvetno vprašanje. Za advent naj vsi naši odri vprizorijo »Slehernika«. Za božično dobo se že tiska igra »Trije kralji«.
—	»Ljudska samopomoč« v Mariboru, Grajski trg št. 7, naznanja cenj. članom, kakor tudi vsemu
občinstvu, da sprejmejo društveni poverjeniki s 1. novembrom 1032 nova po oblast i-la s fotografijo in so torej stara j>ooblastiln neveljavna. Poverjeniki, ki nimajo novih jioobhi-stil, niso upravičeni nabirati novih članov. Ugledne osebe ae sprejmejo kol [»overjeniki zn vsak kraj Jugoslavije.
Predpogoj Vašega zdravja
so visokokvalitetni čevljarski izdelki tvrdke
A. Ž1BERT, Lluiiliaiia, Prešernova ulica
Snežke, galoši, športni, promenadni in plesni čevlji modernih oblik. VELIKA IZBIRA!	NIZKK CENE!
bi
Električne likalnike,
kuhalnike, lestence in svetilke
kupujete zelo poceni pri
Splošni elektro družbi z o. z.
v LJUBLJANI na Mestnem trgu 25 poleg Krisper-ja
—	Zoliotehniki dravsk« banovin« imajo svoj redni mesečni sestanek v sredo, dne 2. novembra 1992 ob pol 9 zvečer v gostilni pri »Sokolu« - Pred škofijo. Udeležba obvezna! Društvo mho-trhnikov za dravsko baiimino t Ljubljani.
—	Rt-klama j« ut vsako podj«tj« to, kar j« hrana za naše telo. Dobra reklama je vedno poceni in koristna za vsako podjetje. Reklama mora biti sistematična in učinkovita. Kako se lo doseže, Vas nauči v treh mesecih jk> dve uri na teden Tečaj z a reklamo in oglaševanje pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Pražakova ulica 8-1.
—	Kcvmatiki, kateri uporabljajo za pomirjenje bolečin Fellerjev Elsnfluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domaČim sredstvom in kozmetikom, ki »e je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenirn 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po i>ošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 58 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugeu V. Feller, Slubica Donja. Klsalrg 134, Savska banovina.
—	0članska uradniška družina se nahaja v veliki bedi. Oče jc celo leto brez službe in je kljub neprestanemu iskanju ne more nikjer dobili. Ali bi so našel dober človek, ki bi ga sprejel ali mu preskrbel primerno službo. Prosimo dobra srca, da se usmilijo te bedne družine in ji priskočijo na pomoč. Nnslov je na razpolago v uredništvu »Slovenca«.
—	Folo-amaler, mesečnik za loto in kino umetnost. Te dni je izšla druga številka Foto-amaierja, ki je prvi slovenski mesečnik, ki se bavi z našo domačo slovensko fotografijo. Lisi v r«snici drži, kar smo pričakovali in vsak slovenski fotograf-ainater bo našel v njem zvestega prijatelja in učitelja. Ze v prvi številki ne smemo pozabiti članka »Beseda mladim amaterjem (piše prof. Franjo Sič), ki bo marsikomu, ki prinaša aparat po božji naravi, odprl oči. Poučna je tudi znanstvena razprava prof. ing. Novaka Leona o Globinski ostrini in uporabi zaslonke«. Zanimivi so razgledi po filmskem svetu, foto-|>osvetovalniea, kotiček za vprašanja in novosti s fotografskega trga. Izredno lepe na so slike, tiskane na finem krednem papirju. Med avtorji slik najdemo priznane mojstre. — Druga številka se dotakne v članku prof. tlTOvata Bogomila važnega vprašanja »Šport, foto-amaterji in šola-. Izredno zaniniv je članek radijskega strokovnjaka univ. prof. Marija Osane O |>renosu slik in televiziji«. Prof. Franjo Sič nadaljuje svojo tehtno »Besedo mladim amaterjem , prof. ing. Novak Leo pa teorijo globinske ostrine. *Na štirih straneh krednega papirja bo videl vsak amater 4 krasne fotografije, ki mu bodo lahko za vzor. Pcen piše o izletu v Žužemberk. Skodlar pa o zvočnem filmu »O beli Ljubljani«. Revija je tiskana vsa na finem papir' in lahko smo veseli, da je imel dro-gist Gregorič pogum, kar na lastno [>est dati Slovencem domačo fotografsko revijo.
—	DR. CEllNETOV POSLOVNI KOLEDAR IN ADRESAR ZA 1933 (Dvorni trq 1-1. Ljubi j. 30 Din).
—	Najmodernejši brivski in damski salom v palači Grafike se priporočat.
—	Norveško ribje olj« dobite vedno sveže * novootvorjeni drogeriji Hafner, Celovška št. 44. Ljubljana.
—	Individualni kroji — damski modni atelj Josipina Iglič, Ljubljana, Tavčarjeva 3.
—	Ljutomerska vina, kvalitefna, sortirana, kupite najugodneje pri Centralni vinarni.
—	Urbas Marija nasl., Ljubljana, Komensk«ga ulica 16, najfinejše kranjske klobase na drobno in debelo. Telefon 28-65.
Ptui
15. požar r Župečji vasi, Dne 26. oktobra t. 1. ob 19 se je zopet zasvitalo nad Zupečjo vasjo. Goreti je začelo pri posestniku Francu Zunkoviču ob času, ko je družina bila zbrana v hiši. Ogenj se je tako naglo razširil, da ga domači niso mogli več pogasiti. To se je posrečilo še le gasilcem iz Sv. Lovrenca in Mihovcev, ki so prihiteli na kraj nesreče in ki so tudi preprečila, da se ogenj ni razširil na stanovanjsko poslopje in sosedna poslopja. Zgorel je skedenj, parma in kolarnica ter večja množina sena in slame. Škoda se ceni nnd 30.000 Din in je z zavarovalnino krita. Na kak način je nastal požar še sicer ni povsem dognano, zdi se pa, da je bil ogenj podtaknjen in je orož-ništvo storilcu tudi žo na sledu. Pomembno pa je, da je to že 1B. požar v Zupečji vasi v tekočem letu.
Napad na avtomobil. Ko se je pred kratkim vozU Ludvik Kuharič, trgovec iz Ormoža, ponoči s svojim avtom iz Ptuja na svoj dom, so neznani zlikovci blizu vasi Gorišnica obsuli avto s kamenjem. Kamenje je razbilo obrambno Sipo pred volanom; istočasno pa je jvidel tudi strel, ki je ranil neko žensko, ki je sedela v avtu. Ranjena je na glavi nad očesom; k sreči je rana le lahkega značaja. To je žo drugi napad na isti avlo tekom enega meseca. Zdi se. da j« napad čin maščevanja. Preiskava jo v talni.
Ljubljana
lOVRŠNIKE, OBLEKE itd.
za gospode in otroke nudi
najusodnejše 3. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12
Mestna elektrarna
in trošarina
Ljubljana, 81. okt.
Mestna elektrarna je plačala za nekaj dni v tfteseuu septembru za električni tok finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani skupilo 16.611 Din trošarine, ki je po novem uvedena za električni tok. V mesecu oktobru pa je ta znesek narastel že na 97.884 Din. Pravilnik o trošarini na tok zahteva, da morajo elektrarne uvesti števce tudi za javno razsvetljavo, ki je sicer oproščena trošarine. Zato bo proračun mestne elektrarne močno obremenjen in bo morala elektrarna za te števce izdati nad 250.000 Din. V Ljubljani je okoli 13.500 konzumentov električnega toka. Pet industrijskih podjetij je v Ljubljani, ki bodo morala uvesti ločene števce za industrijski tok in za razsvetljavo. Nabava teh števcev bo zahtevala večje izdatke.
Kaj bo danes ?
Drama: >Zločin in kazen«. Izven. Znižane cene.
Opera: ^Rigoletto«. Iyven. Znižane cene.
Pokopališče Sv. Križa: Žalna svečanost ob 15.40 prt glavnem križu.
Rokodelski dom: »Mlinar in njegova hči.« Ob pol 8.
Kino Kodeljevo: »Planine v plamenih«. Ob 8.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
KAJ BO JUTRI?
Drama: -Lopez«. Red Sre la.
Opera: Zaprta (generalka).
Kino Kodeljevo: »Planine v plamenih«. Ob 4 hi 8.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. točevar, Celovška c. 34.
© Zadnja pot dr. Konrada Voduška. Včeraj opoldne so številni prijatelji in znanci pokojnega dr. Konrada Voduška, med njimi nekatere prav odlične osebnosti, spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Ze pred napovedano uro, ob pol 4 so se pred hišo žalosti v Gradišču zbrali žalujoči, nakar se je razvil lep sprevod proti pokopališču. Za sorodniki so stopali nekateri predstavniki naše javnosti, v prvi vrsti ban dr. Marušič dalje predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, številni ljubljanski odvetniki s predsednikom dr. Zirovni-kom na čelu, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Vrančič, višji državni pravdnik dr. Grasselli, mnogi odlični ljubljanski trgovci, časnikarji irn dame iz ljubljanske dru/be. V sprevodu je šlo zelo mnogo osebnih pokojnikovih prijateljev, kar je dokaz, kako veliko priljubljenost in spoštovanje je pokojnik užival. Prijatelji so darovali tudi mnogo vencev, ki jih je peljal poseben voz. Cerkvene obrede so opravili oo. frančiškani. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin!
II I II...................>11111 IIIMIW«imilllll«l !—■■■■
Moderne zimske plašče
" veliki iibiri in po najnižjih cenah dobite pri
,,ELITE"
damska in moška konfekcija Liubijana, Prešernova ulica 9.
© Bojevniki, vojni invalidi! Danes vsi k žalnemu slavju na pokopališču. Vsi vi imate prost dostop od treh naprej do judenburškega gaja, da bo živ venec vojnih trpinov pokril grobove tovarišev, ki so dobojevali za vedno. V sredo, na vernih duš dan pa vsi. ki objokujemo padle, k maši zadušnici ob 9 v frančiškanski cerkvi, ki se bo brala za vse naše padle fante in može. — Zveza bojenikov in invalidov.
© Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljublja-ai priredi v sredo dne 2. novembra popoldne ob :reh ogled poslopja mestnega magistrata in starejših znamenitih hiš v okolici. Vodil bo g. spomeniški konservator dr. Fr. Štele. Povabljeni so prija-:elji umetnosti brez izjeme. Če bo deževalo, se »gled preloži. Sestanek pred magistratom.
/sem obiskovalkam Sv. Križa
priporočam, da si ogledajo mojo speci-jalno izložbo na Šmartinski cesti št. 8
Mod sika Stana Gregorc-Jančigar
© Zadiišno opravilo v Križankah. V četrtek 3. novembra zjutraj ob šestih bo v križanski cer-Kvi zadušno opravilo za rajne člane moške lu mla-deniške Marijine družbe.
© G. Peček Boian, član našega gledališča praznuje v petek, dne 11. novembra v opernem gledališču 25 letnico svojega umetniškega udejstvovanja. G. Peček je jako priljubljen član našega ansambla in ima v vseh slojih našega prebivalstva Številne prijatelje. Za njegov jubilej se uprizori v petek, dne 11. t. m. opereta »Erika«. Vstopnice so v j>redprodaji pri dnevni blagajni v operi od srede, 2. novembra dalje.
© Izžvižgan film. Neprijetna usoda ie doletela v nedeljo zvečer pri zadnji predstavi v kinu »Matici« film »Pesem noči«, v katerem poje glavno vlogo poljski tenorist Jan Kiepura. Jan Kiepura poje v tem filmu v nemškem in italijanskem jeziku. Ko je v nedeljo zvečer dejanje filma prišlo do pri-zera, kjer poje Kiepura v italijanskem jeziku arijo Che gelida manina« (Ledena je ročica) iz opere Boheme, se je začulo v dvorani bolj v zadnjih vrstah ostro žvižganje na prste. Culi so se tudi protestni klici, vendar se je ves »ruml« kmalu polegel in predstava se je poslej v redu nadaljevala.
0 pevcem ljubljanskih zborovl Danes dopoldne ob 11 skupna vaja v prostorih Ljubljanskega Zvona v Mestnem domu (vhod z leve strani, nasproti finančne direkcije). Arhivarji naj prineso seboj note: F. Ferjančič »O Gospod«, Z. Prelovec »Zadnje slovo«, F. S. Vilhar »V slovo junakom«,
O. Dev »Vigred« in Z. Prelovec Oj Doberdob . Popoldne ob 3 na pokopališču pri Sv. Križu.
© Družabni klub v Ljubljani vljudno obvešča svoje člane-interesente, da se uvedejo v sredo tedenski kegljaški večeri ob 20 na kegljišču Rokodelskega doma. Člani in po njih vpeljani gosti dobrodošli!
Na grobovih ljudstva bo obilo, danes tja hiti kdorkoli more. A potem na malo okrepčilo k Slamiču naj v tihe gre prostore!
© Katera usmiljena družina sprejme ubogo mater z dvema otročičkoma vsaj začasno za božje plačilo pod streho? Žena je trenutno brez vsakih sredstev, pričakuje pa izboljšanja položaja. Ponudbe prosimo na: Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
© Izlet članov in prijateljev »Svete vojske« na Homec bo prihodnjo nedeljo. Odhod z vlakom ob
Maribor
□	Maribor Kristusu Kralju. Akademija, katero 60 priredile mariborske katoliške organizacije v nedeljo popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v proslavo praznika Kristusa Kralja, je bila pač najlepši dokaz, kako globok odmev najdejo take slavnosti v vseh slojih mariborskega prebivalstva. Obisk akademije je bil izreden ter je bila dvorana z vsemi stranskimi prostori in celo vhodnim stopniščem lako nabito polna, da je moralo več sto oseb radi pomanjkanja prostora oditi. Med navzočimi so bili tudi pomožni škof dr. Tomašič, stolni dekan dr. Vraber, stolni župnik msgr. Umek, kanonik Časi in Janežič ter drugi odlični predstavniki mariborskega katoliškega življenja. Spored akademije je bil izredno pester in zanimiv. Nastopile so vse mariborske katoliške organizacije, tako godba Katol. omladine, Ljudski oder, Posel-ska zveza, Cecilijansko društvo stolne župnije, mladina iz šole šol. sester itd. Izvajanja vseh točk so bila brezhibna ter so žele obilo zasluženega priznanja. Višek akademije je tvoril govor tajnika Kat. akcije Kolenca, ki je v glavnem izvajal: Kristus se tudi danes oglaša — v družinah, med množico, v parlamentih, v bogatih palačah in revnih kočah, a mnogi ga nočejo poslušati; eni radi kru-hob orstva, drugi radi užitkaželjnosti. Ker pa Kristusa mnogi nočejo poslušati, je na svetu vse narobe. Zavladalo jc sovraštvo med državami, narodi, sloji in v družinah. Ako hočemo, da se v srca vrne zadovoljnost, med države, narode in v družine mir moramo sprejeti Kristusa za Kralja svojih src in njega moTajo sprejeti za vladarja parlamentarci in kovači miru.
□	Akademska kongregacija. V sredo, dne 2. novembra ob 20 izvencerkveni sestanek v prostorih Katol, akcije.
□	Deca na grobovih. Grobove v Mariboru pokopanih vojakov in ostale gomile, ki so bile zapuščene, so okrasili včeraj z obilnim cvetjem šolarji mariborskih ljudskih šol.
□	Spomenik pok. Poldetu Modicu odkrijejo danes popoldne na njegovem grobu na mestnem pokopališču njegovi prijatelji. Odkritje se izvrši ob pol 15. Spomenik je lepo delo mariborskega kiparja Iv. Sojča ter predstavlja žalujočega popotnika.
Odkritosrčna beseda
revmatično
bolnim
is.mšmmJl
terpentino v o milo hvali j o
KROJAČ NIC A	Obleke po meri
ZANOSKAR KOLODVORSKA ULICA 35
13.51 iz Ljubljane, odhod s Homca ob 17.38 (na željo tudi lahko ob 20.03). Kdor se želi izletnikom pridružiti, naj se javi do petka 4. t. m. opoldne v pisarni »Svete vojske«, Dunajska cesta 17.
© Vodnik jmi ljubljanskih pokopaliških. Sestavil profesor Marko Bajuk. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 8 Din. Na obeh ljubljanskih pokopališčih tako pri Sv. Krištofu, kakor pri Sv. Križu počivajo trupla naših najuglednejših oseb vseh poklicev in panog kakor: pisateljev. pesnikov, glasbenikov, slikarjev, politikov, pedagogov itd. obojega spola. Marsikdo bi rad obiskal gomile teh oseb, pa ne ve, kje se nahajajo, posebno težko je najti one pri Sv. Krištofu. V tem slučaju ti izborilo pomaga omenjena brošurica, ki je prav dobro sestavljena. Vsem v vodniku omenjenim možem so pridejani najvažnejši podatki, ki so kritično sestavljeni in popravljajo na več mestih one na spomenikih in v slovenskem biografskem leksikonu. — Vsak, kdor se zanima za slovensko kulturno zgodovino, bo posegel po tem vodniku, v katerem so tudi načrti, ki olajšajo iskanje grobov. Priporočamo to knjižico še posebno mladini, da se ob obisku grobov naših zaslužnih prednikov na-užije njihovega duha in se navduši za njihove ideale.
— Magazin Teokarovič, Ljubljana, Gradišče 4 javlja, da je dobil iz tovarne sledečo brzojavko: Prodajajte zopet po starih cenah.
© Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
© Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorsko iica št. 8.
Celje
& Nekoliko zgodovine celjskih pokopališč.
Gotovo bo tega ali onega Celjana te dni zanimalo, koliko 60 stara celjska pokopališča. Zraven rudarske šole na obeli straneh ceste, ki vodi v Gaberje, stojita dve manjši cerkvici. Spominski kamni na njinovih zidovih pričajo, da so morali tu nekdaj pokopavati rajne. Starejši Celjani bodo še dobro pomnili, kdaj sta bili ti dve pokopališči opuščeni. Do 1. 1875. je bilo okrog cerkvice sv. Duha pokopališče za okoličane, do 1. 1880. pa pri sv. Maksi-miljanu za rajne iz mestne občine. Ker se je pa Celje vedno bolj širilo, sta postali obe pokopališči premajhni in je tudi sanitetna oblast prepovedala nadaljuje pokopavanje rajnkih na teh prostorih. Najprej je šla na delo okoliška občina in prenesla prostor za rajne na kraj, kjer se še danes nahaja okoliško pokopališče in sicer leta 1875., že prej si je pa tukajšnja bolnišnica preskrbela prostor za svoje pokopališče, kjer se še sedaj nahaja, to je v bližini okoliškega pokopališča. Okoliški občini je sledila mestna, ki je začela pokopavati na sedanjem pokopališču leta 1880. Zanimivo je; da stoji takozvano mestno pokopališče na svetu, ki pripada okoliški občini in teharski fari. V spomin na rajne so se pri Sv. Duhu opravljale molitve o Vseh svetih še do leta 1895., pri sv. Maksimiljanu r>a do leta 1900.
& Društvo »Soča« se bo poklonilo spominu Gortana in bazovskih mučenikov na slavnostni prireditvi, ki se bo vršila v soboto, dne 12. t. m., v veliki dvorani Narodnega doma. Spored obsega pozdravni nagovor, dve pevski točki, slavnostni govor, zborno deklamacijo in živo sliko. Začetek točno ob 20. Prireditev bo trajala 1 uro. Vstopnine ni. Vabljena je vsa narodna javnost, posebno mladina.
■& Vokalni koncert učiteljskega pevskega zbora se bo vršil v nedeljo, dne 6. t. m., ob pol 5 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice.
& Mestni avtobus bo vozil danes poleg redne vožnje na Dobrno še ob 14 in 18 do Vojnika in ob 14.30 in 18.30 iz Vojnika nazaj v Celje.
& Umrla sta v tukajšnji iavni bolnišnici: Franc Prah, 3 letni sin posestnika iz Erjavioe pri Rogaški Slatini in 60letni dninar Fr.inc Rreznik iz Luč.
13 Umrlo je v mestu Celju meseca oktobra 22 oseb.
& Huda telesna poškodba. 27 letni rudar Franc Rozman v Lepovini pri Koprivnici, doma s Svetja, je šel 30. oktobra z dela domov in nied potjo padel v zelo globok jarek. Dobil je težke poškodbe na čelu in vratu in je njegovo stanje zelo resno. Zdravi se v tukajšnji javni bolnišnici.
0 Šport v nedeljo. V nedeljo sta se vršili v Celju dve nogometni tekmi. Dopoldan med SK Alletik in SK Jugoslavija z rezullitom 4 : 0. popoldan pa med SK Laško in SK Šoštanj z rezultatom 3 : 0.
0 Najdena jc bila v ponedeljek v mestu zlata ženska zanestnlnfi
Da Togal resnično pomaga pri revmatumu, se ponavlja v sledečem:
>Da sem že preje poznal Togal tablete, koliko mojih dolgoletnih revmatičnih bolečin bi si pr hr nil in koliko trpljenja preprečil. Zelo sem srečen, ker lahko odkrilo rečem, d» so Togal tablete resnično učinkujoče zdravilo brez vsakih stranskih pojavov od strani srca ah želudca. Vsakemu ga bum rad priporočal. Še enkrat h>ala: S. Stojanovič, slu.itelj Uprave vodovoda O. G. B., Beograd, Kil. Mihajlovu ulica št. 3«.
Togal tablete uspešno in hitro učinkujejo proti revmatizuiu, protinu, išijasu. gripi, živčnim bolečinam in ozeblinam Čez O.OOO zdravnikov priporoča v uradno potrjenih ocenah uporabo Togala. Dob'1 se v vseh apotekah
Odobr. od Minist. soc. pol. in nar. zdravja S Br. 8415 od 22. oktobra 1932.
□	Ker ni dobil povabila... Razprava v tožbi postajenačelnika g. Štefina proti voditelju narodne železniške organizacije Tumpeju radi žaljenja časti, za katero je vladalo v krogih mariborskih železničarjev toliko zanimanja, je bila preložena. Tožencu namreč ni bilo izstavljeno sodno vabilo ...
□	Novo mesnico je otvoril v Gornji Gosposki 41. g. Friderik Čeh. Več v oglasnem delu današnjega lista.
□	Usmiljenim srcem. V Studencih živi družina: oče brezposeln, invalid in štirje otroci nd 2 do 13 let, ki so bili izključno navezani na zaslužek žene, matere, ki je bila zaposlena v tekstilni tovarni, dokler je ni ugonobila morilka-jetika. Pred dnevi je žena podlegla in družino je zajela nepopisna beda. Usmiljena srca! Darila v blagu in denarju sprejema uprava na Koroški cesti 1 ter po družnica na Aleksandrovi cesti. 6.
□	Tovarna mesnih izdelkov Mihael Hohnjec, preje Rudolf Welle, Krčevina, do sedaj št. telefona 22-27, od danes. štev. telefona 29-35.
ker je poceni . . • zaradi
□	Žetev smrti. V splošni bolnišnici je izdihnila v nedeljo zvečer gospa Ivanka Voijny, soproga knjigovodje turniške graščine. Blago pokojnico po-lože jutri dopoldne k večnemu počitku. — V Tr-stenjakovi ulici 20. je ugrabila smrt 68 letno soprogo poštnega uslužbenca gospo Zofijo Grašičevo. Pogreb blagopokojne se vrši jutri iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Svetila pokojnicama večna luč, prizadetim svojcem naše iskreno sožalje,
□	Slomšekova prireditev v Studencih. Katol. | izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru | priredi v četrtek, dne 3. t. m. v dvorani gostilne j Sluga (preje Gačnik, ligo) na Dr. Krekovi cesti
večer, posvečen spominu velikega Slomšeka. Predavata bivši narodni poslanec Franjo Žebot (Slomšek v javnem življenju) in prof. Prijatelj (Slomšek in mladina). Na sporedu je tudi petje in deklama-cije. Začetek prireditve ob pol 8, vstop prost.
□	Ljudska univerza. V petek, dne 4. t. m. predava direktor Uranie v Gradcu dr. Gernot o Goethejevi življenski poti.
□	Mesarji in brarjevci se pritožujejo. Prodajalci in mesarji, ki prično ob sobotah postavljati na Glavnem trgu svoje stojnice že med 3. in 4. uro, se pritožujejo, da pogasnejo luči mnogo prezgodaj. Jutra so namreč sedaj še zelo temna in bi bila luč radi živahnega prometa, ki takrat zavlada na trgu, nuino potrebna.
□	Lepi uspehi šahovskega mojstra Pirca. Mladi šahovski mojster Vasja Pire se je povrnil s turneje, ki ga jevodila skozi 16 mest širom naše države dva meseca. Odigral je 16 simultank s skupno 414 nasprotniki. Dobil je 312 partij, remiziral 48, zgubil pa 54. Dosegel ie tako 81% vseh možnih točk, kar je pač lep uspeh! Poleg tega je odigrala še v Kar-lovcu slepo simultanko proti 6 nasprptnikom ter izgubil samo 1 partijo, v Zagrebu pa je v handikap-nastopu zmagal z 5Vi :4'A. V Splitu se je srečal z mojstrom Trifunovičem ter ostal zmagovalec z 3^:2/=.
□	Posnemajte. Za družino revnega invalida v Studencih je dobila uprava našega lista več darov. Tako je prinesel lep dar želez, upokojenec g. Golob iz Čopove ulice, neimenovana blaga gospa pa je podarila znesek Din 100.
□	Smrt v valovih Drave. Od preteklega torka pogrešajo na Pobrežju v Zrkovski cesti 38 vpokoje-nega orožnika in posestnika Andreja Žerjala. Mož, ki je star že 66 let, ima že nad dva meseca svojo soprogo v bolnišnici, kar ga je duševno čisto strlo. Ljudje so sumili, da je izvršil samoumor in ta sum je podkrepila na dba njegovega suknjiča !n klobuka; oblačila so ležala na obrežju Drave pod pobrežko šolo.
□	Koliko žrtvuje naše mesto za šolstvo. Za
približno tri jurje se je zviša'a v novem proračunu za 1933 postavka za šolstvo. Skupno se predvideva za šolstvo 1,425.685 dinarjev. Od te vsote gre za vse tri otroške vrtce 60.324 Din; za pomožno šolstvo 9880; za deške osnovne šole 236.678, za dekliške osnovne šole 200.063; za deško meščansko šolo 125.052, za dekliški meščanski šoli pa 281.438; razen tega je v proračunu znesek 300.000 Din za stanarino učiteljstvu in 40.000 kot nagrada veroučiteljem; za obrtno nadaljevalno šolstvo 60.000 Din, za trg. nadaljevalno šolstvo 5000 Din, za razne tujsko-prornetne ustanove 57.100 Din V poglavju »Raznoterosti« je potem znesek 415,000 za predstojništvo mestne policije, 25.000 za obe okrajni načelstvi (vzdrževanje pisarn in stanovanj).
□	Usoden karambol avtomobila z motociklom. Na Tržaški cesti je prišlo v noči na ponedeljek okoli polnoči do usodnega karambola. V avtotaksi nekega mariborskega podjetnika se je zaletel z največjo hitrostjo z motociklom mladi Kurt Kopič, sin znanega veletrgovca z Aleksandrove ceste. Kopiča in njegovega tovariša, brivskega pomočnika Edvarda Bišola je vrgel udarec s strahovito silo ob tla. Najhujše poškodbe je zadobil Kopič, kateremu je zdrobilo koleno leve noge, spodnjo čeljust, nosno kost ter mu strgalo meso z rok, dočim je zadobil Bišof poleg preloma leve roke samo lažje poškodbe. Šofer avtomobila je takoj obvestil reševalce, ki so oba poškodovana prepeljali najprej v bolnišnico in Kopiča nato v Gradec,
□	Prometa ne bo. Ker bo radi velikega prometa na pokopališče rabilo mestno avtobusno podjetje vse razpoložljive vozove, se ukinejo popoldanske vožnje za danes na prog.ah: Maribor— Limbuš—Ruip Marihor—Pesnica in Maribor—Sv. P t«
r
pene in odlične kakovosti...
Glavno je cena in izbor na kakovost •
Nedeljski šport
Zopet so bili glavni nedeljski športni dogodki izven Ljubljane. Tako v podzvezinem kakor tudi v državnem prvenstvu. Svojega lokalnega rivala Železničarja je Maribor gladko odpravil s 4 : 1 in si s tem priboril prve točke. Pred glavno bitko sta počivala Ilirija in Primorje. Kakor nalašč, da dbbi -naše športno občinstvo poželjenje po dpbri nogometni igri, v Ljubljani ni bilo nobene važnejše igre. Le kvalifikacijska igra med Celjem in Slovanom, ki se je končala z zmago Celja s 4:2. S to igro je zaključeno prvo dejanje žaloigre enega ' naših vodilnih klubov, ki je moral igrati cel ducat kvalifikacijskih iger, da bi prišel v podzvezino ligo, do katere je imel pravico na podlagi sklepov občnega zbora LNP. Sedaj čaka Celje še igre z Rapidom, ki bo letos gotovo srečnejši in prišel v ligo. Rapid je tudi v drugi igri s Cakovcem gladko zmagal s 4 : 1. Cakovec, ki ie svoječasno dosegel proti mariborskim in zagrebškim klubom lepe rezultate, je popolnoma odpovedal. Ker z njim tudi v finančnem pogledu ni uspeha, je prav, da pride na njegovo mesto katerikoli klub, ki je bližje Ljubljani. To bo seveda po zadnjih rezultatih gotovo Rapid. Stali si bodo nasproti torej trije ljubljanski in trije mariborski klubi. Najbrže bo postavi' Maribor tri boljše klube ko Ljubljana.
Ker pri nas ni bilo iger, ki bi bile predmet pozornosti našega športnega občinstva, je moralo naše uredništvo v nedeljo zvečer odgovarjati na brez števila vprašanj, kako je bilo v Splitu, kako v Milanu. Zakaj? V Splitu se je vršila prva finalna tekma za državno prvenstvo. Vse je nestrpno pričakovalo prvih vesti o rezultatu. Naši prijatelji so bili presenečeni pred enim tednom in skoro niso verjeli, da je Concordia zmagala nad Jugoslavijo, Hajduk nad BSK. Marsikdo je še enkrat klical uredništvo in povedal drugo ime, misleč, da smo ga potegnili z prvim rezultatom, nič boljše ni bilo to pot. Vsakdo se je čudil, ko je zvedel 2 : 1 za Concordio. Skoro vsakdo je rekel 2 : 1 za Hajduk in nas skušal popravljati. Toda 2:1 je bilo z.a Concordio in prijatelji so se morali končno le zadovoljiti s tem rezultatom. V Splitu zmagati, to ni šala, zlasti pa za Concordio, ki je dosedaj prišla iz Splita še vselej težko poražena. Ker je že predzadnja nedelja vsa napovedovanja prevrnila, zakaj naj bi bilo to pot drugače? Torej po težki borbi je zmagala Concordia, ker je bila taktično veliko boljša. Hajduk je napadal, stisnil Concordio v obrambo, igral v njenem kazenskem prostoru, toda v gol niso znali poriniti žoge. Takrat, ko je bil Hajduk najbolj v premoči, ko so stali njegovi branilci skoro na sredi igrišča, je s prodori dosegia Concordia dva gola, ki sta najbrž že odločila državno prvenstvo. Tako, da je treba pri nogometu poleg znanja, še precej sreče. Te pa Hajduk po dolgem času enkrat ni imel. Prihodnjo nedeljo ho padla odločitev kar na dveh krajih. V Ljubljani bo odločeno, kdo bo jesenski prvak Slovenije, v Za' grebu pa, kdo bo državni prvak. Gradiva za ugibanja med tednom je sedaj dovolj.
Tudi za izid igre v Milanu je bilo veliko zanimanje. Rezultat 6:1 je bil sprejet bolj verietno, kot oni iz Splita. V Milanu proti vodilnemu klubu Italije 6 : 1 ni presenetljiv rezultat. Ze prvaka |u-goslavije pa vseeno ni časten. BSK ne bi smel čez mejo, zlasti ne v Italijo, ako njegovo moštvo ni v formi. Sicer pravijo poročila, da je BSK leno igral in takega (»raza ni zaslužil, toda 6:1 ali pa 4 : l ni dosti razlike. Državni prvak bi moral naš nogomet boljše reprezentirati. Res je, kak r pravijo, Gazzari odpovedal in prejel po nepotrebnem tri lahko ubranljive gole. Nastop BSK v Milanu :e bila zelo slaba reklama za ves naš nogomet, čemav je BSK v polju lepo igral. Toda v 16 meterskem prostoru mora napad pokazati, kaj zna iu v <x>-lju. Z ostrimi streli iz vsake pozicije so se izkazali Italijani. Vsako akcijo jc zaključil oster sti^l na gol, in to ne da bi delovali in iskali priložn<-"t za lep in čist strel. Po t-akem porazu BSK. bo težko kateri od naših klubov prejel vabilo za gostovanje v Italijo. Sicer so pa italijanski nogometaši za vsako naše moštvo doma premočni.
K prazniku varčevanja
Za proslavo 8. svetovnega praznika varčevanja
je stalni odbor Mednarodnega zavoda za varčevanje izdal ta-le proglas:
»Danes se v vseh državah slavi »Varčevanje«. Ta proslava se mora ponavljati vsako leto. Zato je treba opozoriti na varčevanje z razmišljanjem, odloki, dejanji in besedami. Ta dan ni praznik veselja in nedela. Delo in varčevanje sta gotovo najmočnejša in najsigurnejša faktorja blagostanja, napredka in dostojanstva vsakega posameznika. Varčevanje se izvršuje samo z uspešno disciplino, z močjo volje. Predpostavljajoč enostavno življenje in enakost običajev, olajšuje varčevanje zbližanje državljanov: varčevanje opravlja in vodi njihovo delo k socialnim rezultatom, ki smo jih videli do-šlej in kateri nas bodo nasledili v življenju. Varčevanje je neumoren tvaritelj gospodarske moči naroda.
Kot predstavniki hranilnic vsega sveta dajemo
Finance Delavske zbornice. Zadnja skupščina Delavsko zbornice v Ljubljani je odobrila zaključne račune Delavske zbornice za 1928-29, 1929 -30, 1930—31. Proračunsko razdobje 1930—31 je bilo zaključeno s primunjkljajeni 51.133 Din dočim je izvenproračunsko gospodarstvo azkazalo 5lH> 552 D. prebitka. Skupno so znašali izdatki v tem proračunskem letu 11.0 milj. Din, po računu dobička in /.gube pa so bili izdatki v kulturne namene 0.2 milj. Din, za socialno politiko 0.54 milj. Din, odpisi 0.18 milj. Din, posli v prenesenem delokrogu 0.3, osebni izdatki so dosegli vsoto 0.5 milj. Din, dočim so bili materijatni izdatki višji. Donos je znašal 3.07 milj. Din. V bilanci za 31. julij so bile navedene naložbe z 0.88. dolžniki 2.2, inventar 2.0 in vrednostni papirji 3.1 milj. Din.
Na sadnem sejmu, ki bo od 5. do 7. novembra na Velesejmu v Ljubljani, bodo ljubitelji dobrega in izbranega sadja obilo in po ugodnih cenah postrežem. Preden se založite za zimo s sadjem, počakajte na la sadni sejem, kjer bo bogata izbira najboljših zimskih sort
Iipremembe v članstvu Zbornice ia TOI v Ljubljani. Minister trgovine in industrije g. Ivan Mohorič je imenoval za člana v industrijskem odseku ljubljanske zbornice za TOI g. iug. Oskarja Dračarja, tovarnarja v Mariboru, za njegovega namestnika pa g. ing. Antona Klmarja, člana uprave Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani.
Borza
Ljubljana, 31. oktobra.
Denar
*,<uie8 so ostali nespremenjeni tečaji Curiiia, Ne\vyorka in Prage, učvrstiln sta se Berlin, Bruselj, dočim so devize Amsterdam, London, Pariz in Trst popustile. Odstotek bonifikncije je ostal nespremenjen.
Ljubljana. Amsterdam 2311.79-2323.15, Berlin 1363.47—1374.27, Bruselj 799.41-803.35, Curih 1108.35—1118.85, London 188.42—lf0.02, Newyork 5726.31—5754.57, Pariz 225.77—226.89, Praga 170.01 —170.87, Trst 293.79—296.19.
Curih: Pariz 20.36, London, 17.04, Ne\vyork 518.62. Bruselj 72.075, Milan 26.57, Madrid 42.55, Amsterdam 208.60, Berlin 123.175, Stockholm 89, Oslo 86.80, Kopenhagen 88.80, Sofija 3.75, Prago 15.36, Varšava 58.10, Atene 3, Carigrad 2.50, Buika-<-ešta;^,06.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za vojno škodo v zadetku čvrstejša, kasneje pa slabejša. Nasprotno pa je bil 7% Bler v začetku slabejši, kasneje se je • učvrstil, vendar ni dosegel tečajev zaključka preteklega tedna. Promet na zagrebški borzi ni bil znaten in je znašal: vojna škoda 100 kom., 7% inv. pos. 50.000, begL obveznice 25.000 in 7% Blerovo posojilo 3000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 75 kom. srečk Rdečega križa.
Ljubljana. 7% inv. pos. zaklj. 46.50, vojna škoda zaklj. 175, 7% Bler. pos. zaklj. 33, Ruše 125 den.
Zagreb. Narodna banka 3700—4000, Priv. agr. banka 210—310, 7% inv. pos. 46—51 (46.50, 50), agrarji 23 bi., vojna škoda 174—175) (175), 12. 175 — 177, 6% begi. obv. 31—31.50 (31.50), 7% Bler pos. 32—33 (33), 7% pos. DHB 43 bi. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.816 Din.
Belgrad. Narodna banka 3900—3950 (3920), Priv. agr. banka 211—213 (214, 210), 7% inv. pos. 49.50 bi., agrarji 20.50—21.50 (20), vojna škoda 174.50—175.50 (175, 173.50), 6% begi. obv. 31— 82.50 (31.75, 31.50), 7% Bler. pos. 35 bi., 7% pos. DHB 40—42 (41).
na vse te proglas, do katerega nnni daje pravico stoletni obstoj naših ustanov za varčevanje, ki so zmagoslavno prešle revolucije, vojne in propade, krize vseh vrst do brezglavih špekulacij. Do tega nas pooblašča iskreno prijateljstvo, ki nas, predstavnike hranilnic iz 24 držav, zedinja v skupnem socialnem delu. Naš proglas naj opozori one, katerim je zaupauo narodno varčevanje v javnih in privatnih ustanovah, da jim je dolžnost, upravljati prihranke najskrbneje v skladu z zakoni posameznih držav in v skladu z voljo in potrebami vlagateljev, ki so jim zaupali svoje prihranke. Geslo nam je naša solidarnost, solidarnost vseh varčevalcev vsega sveta, za katere je mednarodni mir edino jamstvo, ki daje edino polno zaščito za prihranke, ki so bili prihranjeni s trudom delavca ter materijalnega, intelektualnega in moralnega bogastva, ki je dediščina človečanstva.«
Dunaj. Don. sav. jadr. 63.75, Zivno 58.5, Al-pino 11.90.
Žitni trg
Pšenica je nadalje čvrsta v ceni in se zahteva za staro, boljše blago 157.50 (79 kg težko), za novo blago, 76 kg težko, 152.50, 78 kg težko 155.50. Koruza je v ceni nespremenjena, kajti dovozi so radi neugodnega vremena izredno slabi. Sedaj se realizirajo prejšnji zaključki za te mesece. Za umetno sušeno koruzo
Novi Sad: Vse je neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 53 vagonov.
Chicago: Pšenica marec 49.25, maj 50.625, dec. 53.50, koruza marec 29.25, maj 31, dec. 25.25.
\\ innipeg žito dec. 56.125, jan. 50.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Kdu-ard Saborsky et Co„ Dunaj.) Prignanih je bilo 1990 goved, iz Jugoslavije 192. Na kontumačnem trgu je bilo 98 romunskih goved. Cene: voli najboljši 1.80 —1.82, L 1.50—1.65, II. 1.10—1.40. III. 0.80-0.90. Krave L 1.10—1.20, II. 0.80-090, biki 0.80—1.20. Klavna živina 0.50—0,70. Tendenca: voli so se podražili za 5—7 grošev, druge kvalitete so ostale neizpremenjene.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky et Co„ Dunaj.) Prignanih je bilo 6270 pršutarjev in 3815 špeharjev, iz Jugoslavije 2520. Na kontumačnem Irgu je bilo 465 pršutarjev in 2810 špeharjev. Cene: špeharji najboljši 1.82. L 1.72— 1.78, II. 1.65—1.70, kmetski prašiči 1.65—1.85, pr-šutarji 1.3O—1.60, najboljši 1.80—1.83. Tendenca: špeharji so se podražili za 5 grošev, pršutarji pa so obdržali dosedanjo ceno.
Jajca
Produkcija je povsod zelo majhna in so vsled tega vsj trgi živahni. Tudi tukaj se je nakupna cena precej dvignila. Predvidevajo se v letošnji zimi razmeroma visoke cene, ker je baje konzerv malo. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 29. oktobra.
Dobra žarnica —
cenena razsvetljava!
„Poeem" žarnica — draga razsvetljava!
Pri žarnicah slabe kakovosti zamoremo pristediti samo na parah. Zato pa je račun vporabe toka tem vee|t>
Kupujte poceni svetlobo — ne „p oceni" žarnice!
Kupujte torej samo dovršeno, svetlojako in ekonomično
lUNGSRAIi - žarnico T
Trbovlje
Proslava praznika Kristusa kralja je bila prav lepa, posebno obilna je bila udeležba mladine pri obhajiini mizi. Popoldne pa je v polni dvorani zanimivo pre laval g. misijonar Sedej D. J. o milijonu v Indiji in tamošnjih razmerah, kamor bo sam od-]>otoval čez en mesec. Program so dobro izpolnile deklamacije, srčkana igrica otrok in petje. Veličasten je bil prizor ob sklepu na odru s kipom Srca Jezusovega v ozadju, ko je donelo iz preko 200 mladih grl: »Kristus mora kraljevati!«
Cerkveno opravilo za rajne se na praznik začne ob 2 popoldne v župni cerkvi, nakar bo procesija na novo pokopališče. Zupni urad opominja v svojem razglasu, da je pokopališče posvečen kraj in ni prav, da se u. pr. lam kadi.
Zemljarina je na novo predpisana in davčni urad v Laškem vabi prizadete, da se za zadevo pozanimajo in pravočasno stavijo svoje pripombe in pritožbe, če ni kaj v redu.
Plačo bo znižala občina svojim uslužbencem. Za koliko, še ni gotovo in županstvo še premišljuje tozadeven predlog. Ce bi se znižanje izvršilo lani, ko so cene res padle, bi bilo bolj prav ko sedaj, ko se cene dvigajo in ne vemo, kje se bodo ustavile.
Tovarišev so se spominjali bivši vojaki zadnjo nedeljo. Ob 8 je imel bivši vojni kurat g. Ratej sv. mašo za padle, nato so pri spomeniku vojnih žrtev položili dva lepa venca. Po spominskem govoru pa so še občuteno zapeli »Oj Doberdob«.
Kamnih
Mliaar in njegova hči. S to priljubljeno narodno igro bodo, kakor vsako leto, tudi letoe otvorili v Kamniškem domu gledališko sezono. Igro bodo predvajali na dan Vernih duš zvečer. Nastopila bo zopet stara garda igralcev Kamniškega doma, re-žira pa g. Sipo Kolman.
Smučko skakalnico je SK Kamnik preuredil in l>opravil vse malenkostne hibe, ki so se pokazale lansko leto. Podaljšal je iztek v nasprotni hrib in nekoliko znižal nalet. Tudi preostri prehod iz strmine v ravnino so popravili, lako da je skakalnica sedaj idealna. Delo je vodil tudi letos g. Karlo Ku-iner. Na kamni&kl skakalnici se bodo letos vršiio prvenstvene skakalne tekme LZSP.
Liabno ob Savinji
Premeščeni sta gospodični učiteljici šušteršič in Saksida, obe v Prekmurje. Ob slovesu ne moremo drugače, kakor da obema blagima gospodičnama zakličemo iskreni Bog plačaj! Hvala Vama za vso skrb in ljubezen, ki sla jo naklanjali otrokom v šoli in za vso požrtvovalno prosvetno delo med mladino! V odlični meri veljajo tudi Vama pesnikove besede:
.■Bog dobi, kar deci daste; kdor se deci približuje, v njeni kraljestvo božje raste.«
Na Ljubno bosta obe gospodični lahko kmalu |>oza-! bili. Mladino pa blagovolita ohraniti v lepem spominu, saj se Vaju bomo tudi mi vedno spominjali ie s častjo in spošlovnujem.
Hazznanila
»Mlinar in njegova hči« na odru Rokodelskega I doma. Priljubljeno žaloigro »Mlinar in njegova ! hči« bo vprizorilo danes ob pol osmih zvečer rokodelsko društvo. Piredprodaja vstopnic je do-1 poldne od 10 do 12 v pisarni v I. nadstropju Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12.
Sestanka »Svete vojske« v Rokodelskem domu ; nocoj ne bo, pač pa je jutri, v sredo 2. nov. ob 19 istotam seja odbora. — Tajnik.
Predavanje o Kavkazu. S. P. D. priredi v torek, dne 8. novembra svoje drugo letošnje predavanje. Povabilo je dunajskega alpinista tlansa Sle-zaka, ki bo pripovedoval o svojih turah v Kav-
Radio
Dr. Ivo Benkovič ,n Dr. Fran Skaberne
odvetnika V Ljubljani vljudno naznanjata Lift.	Tel. 2002.
V Ljubljani, 31. oktobra 1932.
preselitev svoje odvetniške pisarne na Aleksandrovo c. 6, mezz. vhod Beethovnova 14, palača Duuav, v Ljubljani.
pozarjamo že danes planince, da se go-:leže te zanimive prireditve.
kazu. Oi tovo udel
Moste pri Ljubljani. Naše Prosvetno društvo uprizori drevi klasično žaloigro »Ljubezni in morja valovi«. — Režijo vodi g. Poženel. — Igra bo gotovo zadovoljila tudi najbolj razvajenega gledalca. — Začetek ob pol 20.
Dol pri Ljubljani. Spomladi v aprilu smo zaključili dramatično sezono s Cankarjevo dramo: »Hlapci«, v nedeljo 6. novembra ob 15 pa zopet olvarjamo z dramo istega pisatelja, vzeto iz sodobnega življenja: »Hlapec Jernej in njegova pravica« v slikah. Ker je pisatelj Ivan Cankar tako globoko poznal slovensko ljudsko dušo, bo gotovo brez dvoma njegova drama zopet žela velik uspeh. Zato v nedeljo vsi v Prosvetni dom.
Poizvedovanja
Kdo pogreša od 30. oktobra rjavo, lovsko psico? Lastnik psa vprašaj pri uredništvu.
Zlato zapestnico sem izgubila v soboto zvečer. Najditelj naj jo odda proti nagradi v oglasnem oddelku lista.
Izgubljeno. Včeraj med 9 in 10 dopoldne je bila v Ljubljani izgubljena večja vsota denarja v lirah. Denar ni last osebe,, ki ga je izgubila, zato lepo prosi, da ga pošteni najditelj proti nagradi odda na policiji.
rroftrami Hadio-Liublfana i
Torek, 1. novembra: 9.30 Razorožitveni problem in vzgoja (Etbin Boje). 10.(K) Prenos cerkv. glasbe iz stolnice. 11.00 Operui dueti, pojeta gg. Jože Gostič in Marjan Rus. — 12.00 Cas, poročila. plošče. 20.00 Prenos iz Prage. 22.00 Čas, poročila. 22.15 Salonski kvintet.
Sreda. 2. septembra: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13 Cas, plošče, borza. 17.30 Otroški kotiček (gdč. Vencajzova). 18 Salonski kvintet. 19 Ituščinu (dr. N. Preobraženaki). 19.80 Kariativno in narodno delo (Ktbin Boje). 20 Samospevi gdč. Angele Megla. 20.30 Samospevi g. Joža Likoviča 21 Komorni pihalni kvartet. 22.15 čas, poročila
Drugi programi i
Torek, 1. novembra:
Zagreb: 20.0(1 Prenos simfoničnega koncert* češke filharmonije iz Prage — 21.">0 Poročila in vreme. — Milano Torino Genova Trst Kirenze: 20.30 I.Mtnliana in Algeri, opera. — Barcelona: 22.00 Operna glasba. — Stuttgart: 20.00 Recitacije — 22.43 Klavir. — Toulonse: 21.00 Pe*tra glasba — 22.00 Harmonike — 23.15 Solistovske točke — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 21.30 Komorna glasba — 22.15 Poročila. — Belgrad: 20.00 Prenos koncerta češke filharmonije iz Prage — 22.00 Poročila. — Rim: 20.45 »fanfan la Tulipe«, opereta. — Boromiinster: 21.10 Moteti — poje društvo sv. Cecilije v Bernu — 21.40 Staroitalijanska glasba. — Lnngenberg: 20.00 Kvartet — 21.00 Mutabimur non tollimur — 22.10 Poročila. — Praga: 20.00 Instrumentalni koncert češke filharmonije — 22.20 Večerni koncert. — Dunaj: 20.00 Simfonični koncert. — Budapest: 19.30 Verdi: Requiem — prenos v opernega gledališča.
Sreda, 2. septembra: Zagreb: 20.30 Večerni koncert. 22.40 Instrumentalni koncert. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. 22 Igra. — Stuttgart: 21 Citre. 22.45 Koncert. Toulouse: 21 Koncert vojaške godbe. 21.15 Filmska glasba. 21.30 Komična operna dlasba. 21.45 Harmonike. 22.30 Pestra glasba. 23 Popevke. 23.15 Violinski koncert. 23.30 Operne pesmi. 00.05 Angleška glasba. — Berlin: 20 Simfonični koncert. 22.15 Po-ročila. 23.15 Plesna glnsba. — Belgrad: 20 Ruska glasba. 20.40 Igra. 21.10 Večerni koncert. 22 Poročila. — Beromiinster: 20 Zborovni in orkestralni koncert.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA Začetek ob 20
Tore, 1. novembra: ZLOČIN IN KAZEN. Izven
Znižane cene. Sreda, 2. novembra: LOPEZ. Red Sreda. ČetTtek, 3. novembra: GOSPA INGER. Red A. Petek, 4. novembra: Zaprto, (generalka). Sobota, 5. novembra: VESELI VINOGRAD. Pre mijera. Izven.
OPERA
Začetek ob 20
Torek, 1, novembra: RIGOLETO. Izven. Znižane cene.
Sreda, 2. novembra: Zaprto (generalka). Četrtek, 3. nov.: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Red C.
Petek, 4. novembra: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
I Torek, 1. novembra ob 20: FRIDERIKA.
j Sreda, 2. novembra: Zaprto. ! Četrtek, 3. novembra ob 20: ZA NARODOV BLA-I GOR. Red C.
Lorna Doone
Roman iz Exmoora
»Marsikaj sem že videl na svetu,« je dejal starec, »toda kaj takega še ne. Vajino početje bi spadalo prej v vroči pas, kakor pa v hladno Ex-moorsko meglo.«
»Povsod je tako početje na mestu, visoko-rodni gospod, kjer se dve srci strinjata,« sem odvrnil in živo zardel; »komur se kaj takega pripeti, temu ni pomoči.«
Sir Ensor se je naslonil na svojem stolu nazaj in je globoko ozdihnil. Nemara se je pri pogledu na naju spomnil svoje ponosne mladosti? Morda si je njegovo srce ob robu groba zaželelo novega življenja v ljubezni in upanju?
»Nespametna otroka, nespametna otroka,« je ponavljal starec po ddgem molku; »ostanita preprosta kakor sla zdaj, ostanita kakor dečko in de-zaj in je globoko vzdihnil. Nemara se je pri pogled oii naju, trudna glava se mu je povesila na prsi in beli lasje so ga ovili kakor mrliški prt.
Eno in štirideseto poglavje.
Hladna uteha.
Zal mi je bilo starega Ensora, da je tako na-gioma izdihnil. Res da je v življenju storil marsikaj hudega, toda pretrpeti je moral tudi nemajhno krivico. Nemara v srcu ni bil tako hudoben, kakor so ga ljudje sodili po zunanje. Pomislimo samo, koliko slabega storijo drugi, Čeprav imajo v primeri z njim pravi raj na zomljil Nečem trditi, da
je starec privolil v najin zakon, toda nedvomno nama bi dal svoj blagoslov, da ni že drugi dan umrl.
Lorna je sedela ob zadnji uri na eni strani njegove postelje, a jaz na drugi. On ni imel nič proti moji navzočnosti, zato so tudi ljudje, ki so prihajali in odhajali iz hiše, menili, da imam pravico biti pri njem. Karver in njegov oče se nista prikazala k umirajočemu; bržkone sta se medtem posvetovala in si prizadevala, kako bi si zagotovila oblast v Doonski dolini.
Malo preti svojo smrtjo — na srečo sva bila z Lorno sama poleg njega — je naredil z roko nemirno kretnjo, kakor da bi naju hotel ogovorili.
»Nekaj išče v |>ostelji na tvoji strani,« mi je pošepetala Lorna.
Segel sem pod zglavje in potegnil izpod blazine nekaj trdega. Najdeni predmet se je žarko zaiskril po temačni sobi. Nn mig umirajočega sem ga izročil Lorni.
>To je moja krasna lesketajoča se ogrlica, je vzkliknila presenečeno. »Ded jo je hranil zame in tvoj starinski prstan je visel prej na nji. Ali jo smem zdaj obdržati, dragi dedek?«
Umirajoči je slabotno prikimal. Videti je bilo, da je bil zadovoljen, ko je Lorna radi varnosti prepustila ogrlico meni, ki sem jo takoj vtaknil v žep.
Bil je ledenomrzel dan, ko so pokopali sira Ensora Doona na malem pokopališču, kjer je počivala tudi Lornina teta Sabina. Nisem se mogel premagati, da ne bi šel za pogrebom; stopal sem pa vedno malo zadaj, ker sem zvedel od Gwenny, dn nt« se Karver in ev6te.il; Doone zaklela, da a«
maščujeta nad menoj. Vkljub temu seru bil prepričan, da se me ne bosta upala napasti, dokler ne bo njihov veliki glavar počival v zemlji in tudi Lorna je upala, da ji bosta prve dni žalovanja prizanašala.
Zame je bil presunljiv pogled, ko so krepki, mrki možakarji, ki se niso bili ozirali ne na človeške, ne na božje postave, molče ln s poveše-nimi glavami stopali s sklenjenimi rokami za krslo svojega vrhovnega poglavarja. Toda v nobenem očesu nisem opazil solze, samo Loma je bridko ihtela. Prepričan sem bil, da bodo za mogočnim, ponosnim možem, ki so se mu v življenju pokoravali samo iz strahu, a ne iz ljubezni, samo kratek čas žalovali, potem bo pa pozabljen od vseh, razen od Večnega sodnika.
Po pogrebu sem se ves potrt vračal preko barja domov; krepko sem jo rezal, da bi se obvaroval mru7.ii, kajti naproti mi je vel rezek veter. Nastala je bila tako ostra zmrzal, da je celo blagoslovljena voda na Ensorovi krsti pomrznila. Na nebu so viseli temni, grozeči oblaki, toda slana in megla sta izginili, tudi sneg še ni pričel nale-tavati in tla so bila trda nalik suhi rjavi skorji.
Povsem nenavaden se mi je zdel let selečih se ptic: v gostih trumah so plahutale in plule vse v isti smeri, ne hitro, toda nepretrgoma iu brez vreščanja. Tako so se še ves drugi teden selile proti zapadu. Vse gozdne ptice so se poslovile od nas, tudi pribe, kljunači, ruševci, kosi in celo vrane.
To je bil pričetek najhujše zime v oneui stoletju; spričo ostrega mraza so celo gozdni zajci postali iako krotki, da si jih mogel v zasneženih jar-
kih z roko loviti. Jerebice so z brnečim vreščanjem krožile okoli hiš in tudi številni drozgi in drugi manjši ptiči so oslabeli in premrli prihajali iskat hrane in toplote pred naša vrata. Anka je skrbela zanje in jih pridno pitala e kruhom, mlekom, sirovim mesom in različnim semenjem; stara Betty bi jih bila rada kdaj pa kdaj priredila za na mizo, toda Anka ji je iz usmiljenja do živali lo prepovedala. Ljubko je bilo videti našo marljivo ptičjo gostiteljico, ko se je sukala meri gostolečo družinico, nudila ptičem pičo z dlani in jili božala po perju. Vsi so jo poznali in ji brez strahu pobirali hrano z roke.
Jaz sem pa hrepenel po neki drugi ptički, ki bi jo tako rad privedel na svoj dom in jo varoval vsega zlega. Nisein pa mogel priti do nje, kajti že prvo noč po Ensorovem pogrebu je pričelo tako silno snežiti, da kaj tnkegn še nisem bil doživel in se mi je sploh zdelo nekaj nemogočega. Nebo je bilo oni večer temno nalik pragozdu in vihar je tulil okoli voglov. Mraz nam je silil do kosti, zato smo se takoj p0 večerji spravili spat. Tedaj sem se domislil starega ovčarja, ki je nedavno pri nas prenočeval in nam prerokoval tako hudo zimo, kakršna je bila pred Šestdesetimi loti. Tedaj so zmrznile cele črede drobnice in tudi mnogo divjačine v gozdovih. Bili smo res siluo luhkomi-solni, da nismo pravočasno poskrbeli za prezimo-vanje živine in je spravili na varno. V moji spn^ niči je postajalo uro za uro hladneje in spričo mrzlih občutkov sem delal trdne sklepe, da bom takoj drugo jutro zamujeno popravil. Toda žal, kai pomaga vsa dobra volja če se človek prepozno odloči
0(ok mrtvih s svojo grozotno tajnostjo in romantiko.
GROBOVI V SOVJETIH
Vsak narod se nam pokaže v pravi luči, če pregledamo božje njive po njegovi zemlji. Ali časti grobove sinov, ki so mu poklonili vso ljubezen? Ali so božje njive gojene kot ljubljeni spomin ali so zavrženi kot obrabljena suknja? Resnično je, da so pokopališča ogledalo narodne duše vsake vasi, okrajev, dežel in mest. Ne bi se skril, narod moj; sleherni potnik ve, kako je s teboj. — Pa še je označen v pokopališčih značaj naroda. Ali časti mrtve burno, s vsem pompom ali tiho in domače. Slednji smo mi Slovenci. Ob dnevu vernih duš se odpro srca naših ljudi in prelep razgovor se začne med zemljo in nebom. Tiha ljubezen spaja žive in mrtve. Saj to je edino, da se z molitvijo pomeniš s svojimi dragimi. Le to te vzdrži, ko gre od tebe ljubljena oseba.
.lutri bodo ljudje po vsem vsetu ljubili mrtve, prosili jih odpuščanja za težke dni, ki so jim jih za življenja pripravili. Zraven pa bodo s strahom mislili: kdo bo še kleti osorej živ?
Le v eni državi bodo ljudje doma objokovali svoje rajne. Ne bodo mogli na grobove, katere so jim oskrunili vladni ljudje. Ob belem dnevu in nekaznovani jih skrunijo še dnnes.
Dežela sovjetov, ki je že davno zavrgla ljubezen do mrtvih, je povsem drugače poskrbela za grobove in tudi mrličem določila odgovorno vlogo v boju za mrzli tehniški napredek. Kakor znano, so potrebne za izdelovanje elektroštevcev marmorne plošče. Zal. je marmor dokaj nerodna snov.
Koliko dela in časa zahteva prevoz težkih kamnov v tovarno in vse ostalo strokovno postopunje. Moskovska elektrarna, ki zelo potrebuje plašč za števce, ni mogla kljub vsem oj>ominom, globam in dopisovanju dobiti v uralskih kamnolomih naročenega blaga. Kdo ve, koliko neprilik bi utegnilo nastati, če ne bi priskočil socialistični domovini na pomoč iznajdljiv in podjeten tovariš Neu-sihin, vodja neke zidarske zadruge. Navdušene oblasti so mu takoj podelile potrebno dovoljenje in pričel je uspešno izkoriščati pokopališča v duhu dalekosežne pjatiletke. Delavci odnašajo marmorne plošče, razdirajo spomenike in vse to pretvarjajo v prepotrebne elektroštevce in podobno. Moskovski dnevniki poročajo, da morajo citati obiskovalci velikega kinematografa v Bautnanovskem predmestju na pretikalniku v foyeru poleg rdečih napisov: dvorana . oder«, »balkon«, .zasilni izhod iu podobno, tudi nepotrebne globoko izklesane besede: --v starosti 48 let« in »naj mu sije večna luč«, a koga to moti! Kazalec elektroštevca niha desno in levo pa se ne zmeni za te komične preostanke neblage preteklosti... Ruska zgodovina šteje med najbolj ponosne spomine besede bojevitega kneza Svetoslava, ki je zaklical v X. stoletju svojim vojščakoin, ki so bili radi grške premoči obkoljeni v današnji Bolgariji: »Ne po-sramim zemlji ruskoj, mertvije srama ne imutj! Zdaj se je vse spremenilo. Namesto mrtvih nimajo nobenega sramu živi. ki skrunijo rusko zemljo.
Glavo prodal
Pred nedavnim je bival v Manchestru mož, Datas, ki je svojo glavo prodal za 1000 funtov in za letno (dosmrtno) rento 39« funtov šterlingov. Ta mož ima namreč najpopolnejši spomin izmed vseh ljudi, ki so kdaj živeli. Nekateri zdravniki, člani zveze londonskih medicincev so namreč kupili to glavo, da bi jo po njegovi smrti skrbno pregledali in si eventualno razložiti ta nenavaden spomin. Zdravniki mu ne bodo le 1000 dinarjev na noto izplačali, marveč vzdrževali vso njegovo družino. — Zanimivo je, dn je Datas prav za prav že prodal svojo glavo že leta 1004 v Ameriki, in sicer za 10.000 funtov šterlingov. Štirje ameriški zdravniki so jo kupili. Toda ko je poslednji teh kupcev 8. septembra 1020 umrl, se je Datas odpravil v Ameriko, kjer je dobil uradno potrdilo te važne smrti. Nato pa je v Evropi znova razpisal glavo, ki pa je danes že prodana. Ne vem, kakšno občutje ga grabi ob misli, da mu bodo možgane ; razkosavali vprnv tedaj, ko je mislil v grobu mirno ! spati.
Pokopališka reklama
Brezobzirna ameriška reklama ni prizanesla | niti pokopališču. Revni ljudje so veseli vsakega zaslužka, zato so dovolili na grobove v Ne\v Yorku sledeče napise: »Tukaj počiva Anny Havvkins. I Obupana je zapustila to dolino solz, ker je izgubila svojo nekoč pravljično lepoto. A lahko bi jo ohranila, če bi stalno rabila sloveče toiletno milo Ivrdke H. G. Carter in sin, New York City.« Na drugem spomeniku stoji: »Tu uživa večni mir g. Joe Bernstam. Smrt ga je pokosila v najboljši moški dobi in pretrgala njegovo nadebudno delovanje. Zaslovel je kot šef evetovnoznane tvrdke Rernstam sinova, ki ima vedno več kupcev zaradi izvrstnega blaga po izvenkonkurenčnih cenah.« — Amerika ne obstane s trgovskimi načrti niti pred mrtvimi.
Selišče brezposelnih.
Na sliki vidimo selišče, katerega so si brezposelni delavci sami zgradili v bližini Monakovega. Obsega pa okrog 400 hiš. Vsa dela, tudi načrte, so izvršili brezposelni sami. Sleherno poslopje ima kuhinjo, dve sobi, kakor tudi prostore za manjše živali in vrt v obsegu 700 kv. metrov. In to je ono, kar bi brezpravne delavce napravilo srečne in zadovoljne v sedanjem kaosu krivične neenakosti
Ang cži in gramofon
V Angliji si kupiš gramofonsko ploščo, ne na bi moral stopiti v trgovino iu tam preizkušati posamezne plošče, i rodajalec samo nastavi papirnat lijak na telefonski aparat v prodajalni, zraven postavi gramofon in zaigra. Kupec pa je medtem bog-ve kje ob telefonu in posluša zaželene plošče. Vsi londonski trgovci so zadnji čas uvedli ta novi način prodajanja, saj se sliši igranje po telefonu prav tako jasno kot v trgovini. Tu se pač prečestokrat dogaja, da se poslušalec samo zabava, ko naroči igranje plošč, toda trgovine so s tem računale, zato imajo osebje, ki je na sleherni mig pripravljeno streči komurkoli. Zveza tgovcev se je celo obrnila ua poštno upravo, da bi ji šla na roko: zgodi se namreč, da kdo takoj ne dobi zaželene firme (ker je telefon zaseden), pa naj poštna uprava da na razpolago številko drugega trgovca, da bi kupca vse dotlej s svojimi ploščami zabaval, dokler ni pač številka pravega trgovca znova odprta. S tem se vrši sijajna reklama. Toda pošta je prošnjo i gladko odklonila
Iznajditeljica radija
Dne 7. novembra bo praznovala znana odkriteijica radiuma, gospa Marija Curie, 65-letnico svojega življenja. Gospa Curie, ki je po rodu Poljakinja, je odkrila skupno z možem radij in ga po svoji domovini imenovala element polonium. Leta 1911 je prejela Noblovo nagrado' za kemijo. Ako pomislimo, koliko pomen ima radij za zemljo in človeka, moramo pač priznati iznajditeljici visoko priznanje.
Prazgodovinski kili
V Leningrad se je vrnil znanstvenik Andria-nov, ki je osem mesecev raziskoval ostanke orjaških, pred zgodovinskih živali vzdolž obale obskega zaliva. Našli so te živali pravzaprav domačini Ne-neni. Posamezni deli neznanega morskega orjaka so ležali raztreseni po obali polotoka Jasnai. Ti deli (kosti, koža, meso...) so se v večnem iedu izvrstno ohranili. Neneni pobirajo že od leta 1901 sistematično maščobne ostanke teh morskih velikanov. Andrianov je mnenja, da je bila ta pokrajina v pradavnini naseljena z mogočno čredo pred-historičnih kitov. Ta ruski zoolog je prinesel domov za muzej ostanke izumrlih orjakov. Pripravlja pa se za tje velika ekspedicija, ki bo pokopališče nekdanjih morskih naseljencev temeljiteje preiskala.
Vatikanski filmi
Sv. oče je podelil blagoslov skupini duhovnikov. ki potuje v Hollywood, kjer bo proučila izdelovanje zvočnih filmov. Sv. stolica je sklenila kljubovati kvarnemu vplivu kinematografa z izdelovanjem filmov iz dobe prvih kristjanov. V ta namen bodo posneti prizori v rimskih katakombah. Druga vrsta slik bo namenjena življenju svetnikov, ki ima neprecenljiv vzgojni pomen za sedanjo mladino. Vse vloge svetnikov in pravičnikov bodo odigrali izključno duhovniki. Naposled je spisano Hudi dejanje za film o življenju modernega vot-nika. Kazal ga bo v boju z različnimi skušnjavami in mu narekoval pravilno odločitev v dvomih, ki jih vzbuja sedanja razredna borba.
Padanje rojstev v Uatiii
Po uradnih podatkih je v Italiji več rojstev kakor smrti tekom devetih prvih mesecev 1932 za okrog 284.(XH> duš, proti 318.000 za isti čas v letu 1031 in 819.000 za isto periodo v letu 1980. Potemtakem so v dvoletnem presledku in za periodo 9 mesecev padla rojstva točno za 107.000 duš.
Glede na število ljudstva je odvišek rojstva nad smrtnimi slučaji tekom 0 mesecev v letu 1032 0.8; v letu 1031 7.7 in leta 1930 9.6 pri vsakem i tisoču prebivalcev. — Če se ne bo krivulja italijanskih rojstev v bodočih mesecih tega leta dvignila, bo leto 1932 najslabše rojstveno leto za Italijo od svetovne vojne sem. — Tudi število ženitev močno Dada.
Stari bardi vstajajo ...
Vsako leto se obnavlja v Cornvvallu v Angliji velik keltski domovinski praznik, kjer se oblečejo posestniki v stara oblačila (stari keltski narodni pevci, rapsodisti). Na sliki korakajo Cornvvallci v dolgem sprevodu s staro keltsko zastavo na praznične prostore.
Red ko odlikovanje
Na grobeh
Od vseh strani vro obiskovalci grobov k svojim dragim, ki so šli pred leti spat na božjo njivo Rož jim prinašajo in svečk bodo prižgali na grobovih in prisrčno (kakor morda nikoli v letu) bodo molili. — Ponekod bodo pa grobovi brez rož in brez svečk in brez ljubezni. Tam spe ljudje, ki niso nikoli v življenju veselja užili pa se še na pokopališču ločijo od ostalih ljudi.
AtUov zaklad
Med Avstrijo in Madjarsko se že nekaj časa bije boj za stare umetnine, ki veljajo več kot 100 milijonov zlatih kron; te so bile nekoč madjarske, a jih danes skrivajo avstrijski muzeji in cesarski gradovi. Madjari trdijo, da so že nekaj stoletij pred svetovno vojno Avstrijci vse večje zgodovinske dragocenosti sistematično odvažali iz Madjarske na Dunaj. Sem spada tudi svetovno znani Atilov zaklad. ki je bil odkrit leta 1799 pri Nag.v-Szentmi-ulosu. Ta zaklad, ki obstoja iz 23 nenavadno lepili '.latih posod v starogotski formi, je pripadal ne-ipmu gotskemu kralju, danes pa leži v dunajskem tvornem muzeju. Madjarska trdi, da je prevoz, teh
Atilovih dragocenosti na Dunaj krivičen in da jih občina Nagy - Szentmiklos zahteva nazaj. Nadalje zahteva Madjarska povrnitev dragocene zlate Boc-skajeve krone, velevredno staro perzijsko delo. To krono je podaril sedniograškemu knezu Roc-skaju turški sultan leta 1605. Resneje pa so jo Habsburžani prenesli na Dunaj. In končno zahteva Madjarska naslednjih 800 dragocenih umetnin vseh vrst, katere so Avstrijci tekom zadnjih stoletij odpeljali v svojo rezidenco. O leli madjarskih zahtevah bo razpravljajo posebno avstrijsko-madjarsko razsodišče.
Po vsem britskem imperiju vlada običaj, da se za neustrašna dejanja odlikujejo državljani z zlato medaljo. To je največje in najlepše odlikovanje, ki ga država daje. Nedavno je dobil tako odlikovanje neki južnoafrikanec, ker je ob lastni smrtni nevarnosti rešil nekega človeka iz žrela morskr ga psa. Da je to v resnici veliko odlikovanje, vidimo iz tega, da sta ga doslej prejela samo dva moža. Drugi lastnik take medalje je stari častnik angleške mornarice, ki je leta 1882 rešil dva svoja lo-variša pred gobcem morskega psa. Način, kako ju je rešil, se sliši kot pravljica. Tega leta sta se namreč kopala dva mornarja v bližini ladje, ko se nenadno pojavi v njuni bližini ogromen morski pes. Ker nista imela orožja, je bilo jasno, da bo vsaj eden plen groznega žrela. Brez obotavljanja skoči častnik, ki je stražil na ladji, preko krova — pa slučajno je obvisel na hrbtu pošasti. ?,ival se je prestrašila in se umaknila. Vsi so bili rešeni gotove smrti. Ta neustrašeni poročnik pa je dobil srebrno medaljo za rešitev, a hkrati je bil prvi, ki je prejel zlato medaljo Stanhope-medaljo. Pa jo je tudi zaslužil I
Ženske deputacijp
Tudi ženske so se odpravile v dolgih pohodih nad London, naj jim reže kruha in deli pravic Vse ceste so polne deputacij, prav od Škotske vro. Toda London odgovarja le s policijskimi pogoni. Mislim, da bodo morali odgovoriti človeško, sicer se bodo množice naveličale prositi
'•Š^MŠm
v«i -i .'./..'•• ..i .
'"if^Mlil
■
fr, -
f&Žfe
danes ob 7 zvečer mirno v Gospodu zaspal. Bo,mu bodi plačnik za njegovo vzorno * del o in očetovsko skrb za razvoj našega podjetja.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil na A^ernili duš dan, dne 2. novembra 1932 ob 14 izpred hiše žalosti Tiskarne sv. Cirila na Koroški cesti 5.
Truplo se bo po blagoslovitvi in poslovitvi prepeljalo v Slovensko Bistrico, kjer bo pogreb v četrtek predpoldne.
Maribor, dne 31. oktobra 1932.
Načelstvo Tiskarne sv. Cirila,
■4
t
I
iS


Upravni odbor in uradništvo Mestne hranilnice v Mariboru javljata tužno vest, da je umrl njihov predsednik ravnateljstva, gospod
monsignore
Zaslužnega moža, ki si je stekel za naš zavod neven-ljivih zaslug, ohranimo v blagem in Irajnem spominu.
Maribor, dne 31. oktobra 1932.
■BMISjailMM	iiaHHfcii
hlSl
bo<j?o'i
% <v
jm
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
naznanja tužno vest, da je njen ustanovitelj in načelnik, gospod
monsignore
rovšek
danes, dne 31. oktobra 1932 ob 7. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo dne 2. noveir' a 1932 ob 2. uri popoldne izpred hiše Tiskarne sv. Cirila na Koroški cesti 5.
Njemu, ki je posvetil toliko svojega neumornega dela razcvitu zavoda, bomo ohranili trajen hvaležen spomin.
Maribor, 31. oktobra 1932.
Načelstvo in nadzorstvo Spodnještajerske ljudske posojilnice.
Zena sama sebe vara,
ako misli, da bo b polepšavarjem površine kože dosegla trajno lepoto. To se more doseči le z rednim negovanjem
medicinsko zanesljivega sredstva, ki temelji na zdravstvenih
principih, kakor je lo Fellerjeva kavkaSka Elsa-krem-pomada za obrambo obraza in kože, ki napravi kožo gladko, mehko, iisto, odstranjuje gube, brazgotine, sojedce in izpuščaje ter je izborna proti solnčnim pegam. Ona ne deluje samo na površino kože, temveč se globoko vsesa in s svojimi dobrimi se-
stavinami hrani, obnavlja in pomlajuje kožo na obrazu, vrata in rokah. Fellerjeva Elsa-krem-pomada ščiti obenem pred škodljivimi vplivi vetra in prahu. l'o pošti 2 lončka z zavoj-nino in poštnino Din 40 — pri lekarnarju Kugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 134. Savska banovina.
Odobreno od Min. soc. pol. in nar. zdravju 8p.br.5u9 od Si. III. 1»M.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovanjskl ogla« Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega ina£a]a se računa enokolonska, 3 mm visoka pettlna vršilca po Din 2"50.
Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Rohavlcc, IlOgaVlCC
dobite najceneje pri It.
F. M. Schmittf, Ljubliana
Pred Škofijo 2
Učenca
dobrega računarja, sprejme večja trgovina z meš. blagom. — Ponudbe pod »Dobra vzgoja« 15.672. (v)
Kovaški vajenec
■ hrano in stanovanjem se sprejme v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.790.	(v)
Mladenka
»tara 16 let, z dežele, poštena, pridna, išče službo pri boljši rodbini. Gre tudi k otrokom. Naslov: Joži Selan, Malence, p. Kostanjevica.	(a)
Nameščcnje
kakršnokoli, išče gospodična, trg. naobražena, z gospodinjsko šolo, pose duje lasten pisalni stroj. Vešča je tudi prodaje v trafiki z velikim prometom. Cenj. ponudbe pod »Skromna« št. 15.763 na upravo »Slovenca«. (a)
Intelig. gospodična
z malo maturo, z znanjem nemščine, išče mesto k otrokom. Pomagala bi v gospodinjstvu. - Ponudbe pod »Inteligentna« 15,772 na upravo »Slovenca« v Mariboru.	(a)
Prekajevalca
samostojnega, prvovrstnega — rabim. Nastop takoj. Ponudbe pod »Mesarija« št. 15.697. (b)
Kuharico
samostojno, spretno, ter služkinjo, ki dobro pere in lika, sprejme večja trgovska hiša. Ponudbe z navedbo zahtevkov dosedanjih služb na upravo »Slovenca« pod »Snažna in zdrava« št. 15.671. (b)
Iščem
starejši, kmečki zakonski par za samostojno vodstvo in obdelavo srednjega posestva. - Ponudbe poslati do 15. novembra. Nastop službe o božiču. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.762.	(b)
Vrednostne papirje
vseh vrst, tu- in inozemske, obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupujemo in prodajamo. M. Jankole, komanditna družba, Ljubljana, Šelen-burgova ulica 6 II. Telefon 30-52	(d)
Posojila
od 100.000 do 5,000.000 Din iščemo za I. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih knjižicah. Cenjene ponudbe na: M. Jankole. komamnditna družba — Ljubljana, Se'enburgova ul. 6/11. Telefon 30-52. d
8% obresti
In dvakratno jamstvo v blagu nudim onemu, ki posodi hranilno knjižico r.a kavcijo. —- Dopise na upravo »Slovenca« pod značko »40 do 50.000« št. 15.649.	(d)
Abiturijent
daje instrukcije vseh predmetov. Pojasnila daje podružnica »Slovenca« v Novem mestu.	(u)
Šoferska šola E. Ceh
(bivSa Carmenikova Šoferska šola) Ljubljana, Duuajtki c. 3ii
^oln za poklicne Soferlo In amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj in franko
V Rožni dolini
cesta V št. 13a, se odda takoj ali za december soba s kuhinjo.	(č)
Majhno stanovanje
z vrtom izven mesta oddam najraje kakemu pen-zijonistu. Treba je malo popravila. — Poizve se: Karlovska cesta 18, podpritličje.	(j)
Sobo, kuhinjo,
pritikline -— takoj oddam. Val. Vodnikova 15, Zelena jama.	(č)
Sobico
oddam gospodični. Res-Ijeva cesta 26/1.	(s)
Malo sobico
zračno, išče miren, dostojen gospod. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Poštenje« št. 15.784 na upravo »Slovenca«. (s)
Opremljeno sobo
solnčno, zračno, poseben vhod, centralna kurjava, elektrika, oddam. - Lepi pot 19, Mirje.	(s)
ODDAJO: Gostilno
v najem dobite v Ljubljani na najugodnejši točki. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.789.	(p)
Poročil bi
gospodično do 30 let staro, s primernim premoženjem ali posestnico, kakršnekoli obrti, želeč si ustanoviti stalni dom. Posedujem nad 100.000 Din gotovine, sem dobrosrčen ter finega značaja. Dekle istih lastnosti zaželjeno. Resne dopise pod: Hrepenenje 21/15.787. (i)
Sodna dražba
kompletne opreme kan-ditne tvornice (stroj za izdelavo bombonov, mletje sladkorja in dišav itd.) se bo vršila dne 5. novembra ob 13 na Rimski cesti 6.	(o)
Hiša
Zlato
visokopritlična, tristano- (staro zlatnino) kupujemo.
vanjska, nova, blizu mitnice v Zg. Šiški, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.768.	(p)
Radi trenutnih
finančnih težkoč takoj prodam v sredini mesta še nedovršeno stavbo, katera kljub temu že sedaj dobro donaša. Ponudbe pod šifro »250.000« 15.788.
Enonadstropna hiša
dvostanovanjska, nova — dve sobi, lep vrt, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(p)
Enonadstropno hišo
s sadnim vrtom, zraven gospodarsko poslopje — prodam za 140.000 Din. Hiša je primerna za trgovino ali za vsako obrt, stoji ob asfaltni cesti na najprometnejši točki Gorenjske. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.802. (p)
Stavbne parcele
pet minut od mesta Celje, poceni naprodaj. Vzame se tudi hranilna knjižica Ljudske posojilnice. Per-mozer, Celje.	(p)
M. Jankole, komanditna družba, Ljubljana, Selen-burgova 6/11. Telefon št. 30-52.	(k)
Kdo proda
lepe vrtne maline in robide (Newberry ali ti.)7 Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »N. P.« štev. 15.812._(k)
suiie gobe"
ŽELOD in DIVJI KOSTANJ
kupuje
V. H. ROHRMANN LJUBLJANA
Sv. Petra nasip štev. 27.
Pianino
črn, skoraj nov, ceno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.811. (g)
Spalnica
hrastovo pleskana, in velika kuhinjska kredenca po ugodni ceni naprodaj. Jurij Bogataj, mizar, Stara Loka 68, pošta Škofja Loka.	(š)
Spalnico
kompletno — prodam za 2000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.783. (š)


Čitnjte in širite »Slovenca«!
Pristopajte
k Društvu stanovanjskih najemnikov — Ljubljana, Vegova ulica 8.	(o)
Sadje v čokoladi. Vrečica 5 Din. Tovarna čokolade »MIRIM«.
Dve stanovanji
v Dev. Mar. v Polju 109, nasproti kolodvora, oddam.	(č)
Stanovanje
trisobno, s kopalnico, takoj oddam. Naslov pove uprava pod 15,691, (č)
Sobo in kuhinjo
takoj oddam blizu postaje v Dev. Mar. v Polju štev. 97, ob progi proti vežbališču.	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, parketom, elektriko, vodovodom, poceni oddam. Poizve se pri Ogrinu, Dev. Marija v Polju 118.	(č)
Gospodična
išča stanovanje in hrano — z uporabo glasovirja. Ponudb« pod »Konserva-torij« št. 15.798 na upravo »Slovenca« Ljubljana, (s)
Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem pač kupca ti s liniižico da.
Več stavbnih parcel
na Večni poti prodam. -Vprašati v gostilni Fatur, Večna pot.	(p)
Stavbna parcela
na lepem kraju v Viž-marjih naprodaj. Mimo pelje vodovod in elektrika. Poizve se: Vižmarje št. 100. (p)
Enonadstropna vila
v Zg. Šiški ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.781. (p)
Srebrne krone
■itaro zlato in srebro kii
puje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubliana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Vsakovrstno
Indastrijci in kapitalisti!
Naprodaj stavbišče v Zagrebu na Kanalu — industrijska četrt, 5750 ma in bukov gozd za pose-kanje, na Štajerskem, 320 do 330 ha proti vložnim knjižicam ali terjatvam velebank. Po|a«nila daje:
Landor Karlo, Zagreb _
Tomašlčeva 10.	(1)
Mm{a m še ne
in v sedanilh težkih časih tudi več ne bo. Radi opustitve moške konfekcijo
popuste r®Zpsr®M@ n« Danost emi »
Obleke iz. trnežnega štofa že od Din 180 — naprej itd. 0;le te si zalogo pravočasno, kajti te smešno nizke cono ostanejo lo dokler traja zaloga.
Josip lvan€k£
po naivišjib cenah
ČKRNE, luvelir, Li ubliana, wolfova utira }t. X
Buhova dna in
kupuje stalno
Uran I rane
Ljubljana
Sv. Petra cesta 24.
Jabolka
fina, sortirana, krompir in žlahtni kostanj kupimo. Obvezne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Franko vagon« 15.795. k
50 do 75 m3 izgrcUna plohe, tlak 6 do 11 atm . s celo armaturo — kupim. Ponudbe z označbo sistu-ma in slaroili kotla poslati upravi »Slovenci ood št. 1000.	(k)
	
	m\
Če avlo svo/ stari prodajaš al' motoija l>i znebil se rad. hrž kupcev ti mnogo prižene Slovenčev najmanjš' inserat
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presk er, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubliana.	(I)
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene, samo pri I>£TELINC-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
115 Din
1 m3 žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08. (t
Štedilnike
raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podrža|, Ig pri Ljubljani.
Volna, svila, bombaž
»talno » bogati izbiri v vseh vrstah ra stroino nletenie m ročna dela po nainižnh cenah pn tvrdki Kari Prelog Liubliana — židovska nI in Stari trg
Odpadke oJ zajfc
dobro osui^ne in kratko . žagane, prodaja v vsaki i množini Ivan S ška, Me- 1 lelkova uiica 4.	lili
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo. goste po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetiu. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistil niča oeria
Jabolka
štajerska, namizna, v zabojih, dobavi: »KRALJEVI VRELCI« Kostrivnlca —• p. Podplat.
Fige
v mestu po 5 Din, zunaj mesta po 3.50 Din za kg. Sever & Komp., Ljubliana, Gosposvetska c. 5. (1)
Kočija
dobro ohranjena naprodaj za 1500 Din. Ivan Peter-nel, Podbrezje, Gorenjsko.	(1)
Seno naprodaj
zdravo, suho, prešano v balah. L. Nouschak, Bos. Dubica.	(1)
Naprodaj
rolo z okvirjem in šipo, vel. 180X270, in pisalna miza. Vprašati v trgovini Fabiani & Jurjovec, Ljuh-ljana.	(1)
ieeoj
Brusimo britve
škarje io nože. Istotam najcenejša brivnica. Maribor, Mlinska 8. (t)
Restavracija Senica
Tattenbachova ulica — na novo preurejena. Toči se prvovrsten vinski mošt iz Kovaških vrhov (Schmitzberger) — liter 6 Din ter priznano dobra vina. Sprejmejo se abo-nenti na dobro domačo hrano.	(t)
raiircant!
Ri. proso, ajdo In te^meo kupite naireuet« pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Hesljeva cesta 24. Veletreovina žita in mnke.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr, G. PICCO-LIJA V LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Telefon 2059

Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
Nakup in prodaja
vreč ter jute
fl. Srehenc
Dunajska 36
Posteljne žične vloge
t testnih ali železnih okvirjih, ter zložljive železne pojteti« izdeluj! »otidno točno po naročilu Ivrdka
Pavel Slrgulec
Ljubljana, Gosposvetska cest al3 Zahtevajte brezplačni ceniki
Precizna delavnica za popravilo
vtakourtlmll Ur
anton „
KA1FEŽ
U RAR
llubtjana MikliiitniH
Priporočamo Vam
najboljše šivalne stroje
in kolesa
Adler -
GRITZNER
Švicarski pletilni stroji DUIJIED
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
Telet, iu 2913	za rodo.	Teler. Jt. 1013
Brezplačen ponk v vezenja. Večletno jamstva.
Zaloga t Kranja: Trgovina Lcvitnik
Krušno
moko
In vse mtevske izdelke vedno »veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana, Stari trg it. 32
posteljne mrele
s peresi, podložene in navadne elastične izdeluje najceneje od 6S Din naprej po velikosti
A9o|z Andlovlc
Ramenskega nI. 31 in Me»tni trg <J
(polen Sknberueta)
Sprejemajo se popravila. Dostava brezplačna.
DRVA IN PREMOG
pri Iv.Schuml
Dolenjska cesta Telefon it. 2951
Modroce
otomane, divane, fotelj« in vse tapetniške izdelka vam nudi najcaneje
Ignacij Narobe
L|ubl|ana, Gosposvetska cesta it. 16 (pri Levu)
Otvoritev nove mesnice!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da »em otvoril dne 29. oktobra v hiši
Gornja Gosposka ulica štev. 41 NOVO UREJENO MESNICO
V zalogi bom imel vedno vsakovrstno prvovrstno meso po solidnih cenah.
Za obilen obisk in naročila se vljudno priporočam.
FRIDERIK ČEH, MESAR
Premog j suha drva1
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 8 II. NADSTROPJE
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo-tpiba« in »Bogoljuba«, naročate tnserate in dobit« razne inlormacije. — Poslovne ure od pol 8 ziu trat do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska itev. 3010.
CENJENE DANE!
Ako hočete imoli za jesen ali/imo eleganten in trpežen plašč za nizko ceno, boste is-tign najlai e lislrale v konfekcijski m oddelku tvrdke
f. i. OortCer. Mn&Kaigo, sy.Ewac.29
kjer se tzdeirojo ptiči v lasdnem aleljeiu po pr-ovrslndi pariških modeiih.	Ogled brozobvo en
\
Zavese, posteljna pregrinjala
namizne prte, prtiče itd. krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri
MATEK & MIKEš, LJUBLJANA
(poleg hotela Štrukelj!. Vezenje oprem za neveste monogrami, gumbnice,
entlanje, ažuriranje in predtiskanje Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih deL
Kdor n©fe kupiti Šivalni in pisalni
stroj na hranilno knjižico, ga dobi pri tvrdki
IVAN JAX IN SIN
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 2.
FOTOAPARATE
ivetovnib tvrdk Zelis-Ikon. Roden-»točk. Voigtllndet, Welta, Certo itd ima vedno * zalogi
fofoodd. Jugoslovanske knjigarne
V L,ub'iani Zahtevajte ceniki
in dnin I V""* »« lahko l*raje odvadi
Kajenje ie strupi ll1r„)u ,w„,n).v,.„ k.j.nj.
t na»lmi .KX*.T< BLKTAMi. Tekom 14 dni preneha kaditi tudi nalatrimtnelll kadilec, ako Je dnevno trlkral uporabljal EX-taMela. 1 zavitek Dta tf- in p»»tnlna cela kura S zavitkov Din H5 — frank'«. RaipoAil a po povzetju- -AfROHA« 8KKT 40, NOVI J-AU, Železniška .1«.
Kako sem grdo holo napravila lepo belo
»Moja koža je bila brezbarvna, temna in nvela. Imela sem grde zaiedavce. razkavo in »uho kožo ter rarSirtene pore okrog nosa. podbradka in Cela Danes se vsi diviio moji mehki, beli in krasni polti ter me zavidajo.«
Krema Tokalon hrana za kožo (ne mast-nal vsebine mehak, blagodejen vosek ki te pridobiva iz (veže preparirane «metane in olivnega olja Ta krema gladi in krepi koio pomiruje kotne žleze, krči razštriene pore ter odstranjuje zaiedavce. Najboli razkava
' in najtemnejša koža postane bela in mehka, najboli suha pa sveža in vlažna, pri tem pa ne mastna Krema se uporablja tudi proti koži. posebno na nosu. če ie mastna in £e se sveti.
Krema Tokalon brana za kožo fbele bar-vel olepšava. obnavlja in osvežuie koio na ledistvene način v treh dneh Uporabliait« io tiutrai Če imate gube na licu. uporabljajte kremo Tokalon hrano za kožo. rožnate barve po noči. ker ona pomlajuje in brani Vašo kožo. ko spite.
Najlepše Samske plašče
po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
# 9aulin, Ljubljana
Kongresni trg 5
©

v

V?

V*

X
<0



O
: \
%%
Pohištvo
posteljnina. preproge, lino* tej, pofclitvenl predmeti. Ze o zniiane cene.
KAROL PREIS. Marffcor
Gosposka ulica 20.
Ilustrirani ceniki brezplačno!
Zajčeve čevlje iz Zirotr
prodaja tvrdka Cade! & Komp. ouiuj. a. LJUBLJANA, Miklošičeva centa
(palača ..Urafika")
OGLEJTE SI ZALOGO!
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
Speci talna delavnica za ttmučarte in roi-teree. Mehanična popravljainica suezk in gai«š. Prvovrstna izdelava. Točna postrežba. Cene konkurenčne.
Albin Eržen , Sf. Pt trn crsfn 33

Ploščicam za stensko obiogo in štediln ke
smo ponovno znižali cene Gradbeni in keramični materi al LJUB JANA. MIKLOŠIČEVA C. 15
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiMiiUHiimiutltuliinliill
iiiiiiiiiiiiuiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiti
Ne zvišuj cen. ako si se u/todno kupili
Manufahturna trgovina
Commerce d. d.
Tavčarjeva ulica št. 2 - prvo nadstrop.e
prodaja po sledečih eenah:
Tenisflanela.................Din 0.50
Veleurbarhenti................Din 9.—
Enobarvna tlanela za damsko perilo........Din 8.—
Angleškn llanela za damsko perilo........Din 12.50
Rožasti barhenti za spalne plašče la........Din 18.—
Zefirbarhenti — svilnati karo..........Din 13.—
Čisto volneni enobarvni popelini, 100 cin široki ....	Din 23.—
Sifon, 80 cm ...............Din H,—
Sifon najboljše kvalitete, brez apreture.......Din 10,—
Platno za rjuhe, 150 cm.............Din 17.50
1'rima domače platno, 150 cm...........Din 19.50
Oradl za žimnice...............Din 23,—
Sevjot, 140 cm................Din 30.—
Najfinejši pliš za damske plašče.........Din 160.—
Pristni angleški kamgarn.....od Din 120,— do	Din 180,—
Češki šlofi za moške obleke ..... od Din 00.— do	Din 90.—
Moško sukno.......... .... že od	Din 50.—
Flanelaste rjuhe................Din 29.—
Posteljne odeje, šivane.............Din 125.—
Ostanki za moške suknje 2.50 m do 2.80 m — cel ostanek	Din 250.—
Najfinejše blago za damske plašče od Din 40.— do	Din 80,—

DruZinsho Pratlha
ia lelo 1933
je pravkar doliskana in bo odslej
na razpolago
v vsaki knjigarni in večji trgovini.
Kakor vse novejše letnike krasi ludi la letnik
zblrfta lr<isnti sVU
s kakoršno se ne more ponašali noben drugi slov. ljudski koledar.
Cena Din 5--, po pošti 50 p več.
Pred nakupom ali pro<ta;o
vložne Knjižicc
obrnite se zaupno na
Pl. JankO'€ Komand« nit rtnijf>a
LJUBLJANA, Šeleuburgovu ulicu štev. 6 Telefon 3052 Informacije brezplačne!
Ita^prodafa
lenega modnega blaga srajc, kravat, no avic, ro
kavic, ovratnikov, klobukov čepic i. t. d. 1'ioual« se nod nnhavno c eno
pričenši v srodo 2. novembra 1032 od pol 9 do 12 ure in od 2 do 4 uie in vsak dan. dokler ho zaloga.
skladišče Balkan 4
	
1 /••-A"	
-rrrrmrnmnttmaammumm
inaznanilo preselitve
Svmlm cenl.odiemalcem na vlludnelp na^nanlam, aa se preselim s 1. no v eni b. 1932 s svojo
špecerijsko trgovino
v razširjene In novo premeiane lokale mole ze ot>stuie<;e ^pei ijalne trgovine in prazarn za kavo
! na Vunaiski cesti
j vogai Gavčarjeve unče St. 2
i	Oiatol 9.aninšek
0 UGODNOSTI CEN TER 0 KVALITETI BLAGA SE
PREPRIČATI 1
IZVOLITE
Naša Sloga - m\\m
Dunajska cesta 17
•••••imiififiti
"""■""tiMiiiiiillItimitlllllllltHllllllHimiMiimii.' ................................niijupiMiimi,

mimtezmmi mmmmam


_ : . .■ ' ■ - j

V	globoki žalosti naznanjamo, da je naš predobri soprog, oziroma oče in dedek, gospod
LUKA BLEDEČ
šolski upravitelj v pokoju
dne 30. oktobra po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 2. novembra ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu .
V	Ljubljani, dne 31. oktobra 1932.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
/ ■ ' ts -'JK •>*!
ZAHVALA. Ob smrti našega nepozabnega
Aleksandra Mattanovicka
polkovnika v pokoju
smo prejeli nebroj dokazov sočutja. Zahvaljujemo se vsem znancem in prijateljem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vojaški oblasti, nadalje komandantu 16. artilerijskega polka in vsem gg. oficirjem in vojakom, ki so izkazati pokojniku zadnjo čast in ga spremili k večnemu počitku.
BERTA MATTANOVICH, vdova; ing. DRAGO MATTANOVICH, sin — ter vsi ostali sorodniki.
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše nad vse ljubljene soproge, oziroma sestre, gospe
MARICE $MON roj. STELIEU
izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno velja naša hvaležnost čč. duhovščini, predvsem g. župniku svetniku Ev. Vračku, ki je stal pokojnici na strani ob zadnjem boju in se z ganljivim govorom poslovil od nje na pokopališču. Dalje vsem darovalcem in pevskemu zboru za prelepo žalostinko; zlasti pa še župljanom šentiljskim, ki so v tolikem številu spremljali rainico na zadnji poti ter cel čas spodbudno molili zanjo sv. rožni venec. Gospod Bog naj vsem obilno poplača!
Na Rodici in Strihovcu, dne 31. oktobra 1932.
Rodbini SMON in STELZER.
■■■j
B m
Za Jugoalovaiuko tiskarno « Liubliani: Karel Cefc.
^uLtuateli: Ivan ftaitniM.
U^dnik: Frane Krnmžii;,