domačih i komiteja predli na prvem vse posvetu o kul' je bil od 12. do 1S,‘S°Ž% u,,:*2* ° PreP°- CtoJeniinh ta umet' se t Jem' 'Vi,, Ni Tod. v P°svetovanja knm.Kurtovič, sekre-Predsedstva 2a ®™Je Poudaril, da *tLf° ioiltumo in Sh^vek kniNot neizčrpna V mj ®dture v NOB ip hil • 11472) Leto XXVIII GVO MESTO, četrtek, 20. oktoiira 1977 '[^rja 1975 je bil list odlikovan z redom JiGEZA narod s srebrnimi žarki YU ISSN 0416-2242 tul ira v sožitju s SLO ^ mestu se je končal tridnevni vsejugoslovanski kulturi in SLO — Zadnji dan govoril tudi Todo Kurtovič ca 'ora obramba vprašanje in neodvisnega biti po svojih ® smotrih kulturno našimi morebitnimi tnbot^a|?lci’ “J J* ^ . temeljne človekove ® člov^k( anc napred-tinc, se- vse-o kul-12. do v novomeškem na katerem se je 150 kulturnih in pomen danes. V izjavi za tisk in RTV je Todo Kurtovič podčrtal: „Na tem uspešnem posvetu so opozorili predvsem na velik vzpon naše kulture in na razvoj ustvarjalnosti. Dejali so, da vse to krepi splošno stabilnost države, položaj delovnega človeka, enakopravnost posameznika, narodov in narodnosti, svobodo in zbliževanje med narodi." V sklepnih mislih so poudarili, da so v našem samoupravnem socializmu vse možnosti za razvoj kulture kot sestavine naše revolucije, saj se le-ta nadaljuje v vseh dejavnostih delovnih ljudi. S posvetovanja so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu in ga v njem seznanili z opravljenim delom. Več o tem posvetu pišemo na 7. strani današnje številke. Naj dodamo še to, da bodo razprave s sklepi novomeškega posveta izšle v posebni knjigi, ki jo bo izdal »Komunist". 1 i svo- ustvarjanja.“ _eSln . Bavcev ter ^kletar L16 °dprl Marjan Maviie m”6 konference v Nnn’,, ati z tastavo b""!« n v avk*h in na * ^ Nato so se Posvet613** koreferati Trg Matije Gubca v Krškem je v soboto zvečer prvič polno zaživel. Na njem se je zbralo nekaj tisoč domačinov in gostov, ki so spremljali jubilejno slovesnost v počastitev petstoletnice mestnih pravic. Med njimi so bili Stane Dolanc, dr. Marijan Brecelj, Andrej Marinc, Miha Marinko, Franc Leskošek—Luka, Beno Zupančič, Zvone Dragan, častni občan dr. Jože Brilej, Janez Barborič, Jože Borštnar ter številne delegacije Udeležence je pozdravil predsednik krške občinske skupščine Silvo Gorenc, nakar je pozval k slavnostni besedi sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Sta- PETSTOLETNICA KRŠKEGA. Sobotno proslavo pred delavskim domom so Krčani povezali s počastitvijo Titovih in partijskih jubilejev. V kulturnem programu je sodelovalo nekaj sto domačih pevcev in gledaliških amaterjev, nastopili pa so še hrvaški in slovenski umetniki. KOČEVJE: NOVO POBRATENJE Na razgovoru KS Kočevje in KS ,Krešo Rakič“ iz Zagreba— Tmsko, ki je bil 12. oktobra v Kočevju, so sklenili, da bodo listino o pobratenju obeh KS podpisali 26. oktobra v Zagrebu. Takrat se bodo začele svečanosti ob prazniku KS 27. oktobru, ki bodo trajale tudi naslednji dan. Svečanosti se bo udeležila tudi delegacija KS iz občine Kočevje. Dom, simbol osvobojenega človeka Stane Dolanc na proslavi v Krškem: ..Kultura je sestavni del družbene preobrazbe" — Na trgu pred delavskim domom so odkrili spomenik Matiji Gubcu nič je on pa ni njen tniCi j^Ki Počitniške feavije in ie b0 zveze C ^bra V tajNa akaHVem mestu S bo na koE0nl sekretar iŠeM®^nce SZDL Si Rožič. V Sli pr°gramu bodo ** • Pevski A & ter °le Mariana ss li* e ZBcwtrej - °Sledali n Mo^Wlnske zna-. ob io .mesta in MšLi Pa bo v 'Piza r. ,ma JLA tt> kj : .ladinskem Ki. ie pripravila Stane Dolanc: „Le široko izobražen in kulturno osveščen delavec bo resnično samoupravno odločal." neta Dolanca. Ta je poudaril, da je zgodovina Krškega prežeta z nenehno borbo izkoriščanih ljudi za svobodo, za pravičnejše in boljše življenje, od kmečkih puntov do stare Jugoslavije, ko so se s to vizijo pod vodstvom KP in Tita združili vsi napredni in svobodoljubni ljudje v narodnoosvobodilni boj in revolucijo. „In še eno zgodovinsko, globoko avtentično vez vidim med obdobji in dogodki, ki jih danes slavimo," je dejal sogovornik. „Ljudje naše slovenske dežele niso gledali na ta boj za svobodo, pravico in napredek samo kot na borbo Slovencev, temveč kot na boj vseh zatiranih in tlačenih. Zato ni naključje, da govorimo o hrvaško-slovenskih puntih, o skupni borbi delavskega razreda Jugoslavije za svobodno, boljše in srečnejše življenje, zato se zavedamo, da je bila moč naše narodnoosvobodilne borbe in revolucije v bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti, zavedamo se, da sta bratstvo in enotnost pogoj za rast, napredek in razcvet naše socialistične samoupravne skupnosti. Zavoljo tega je naš praznik v Krškem še toliko pomembnejši. Delavski dom v tem mestu pa je velik prispevek k uresničevanju poli- (Nadaljevanje na 4. strani) Uresničena davna želja Dr. Aleš Bebler je položil temeljni kamen za most čez Kolpo pri Starem trgu, ki je že dobil ime ..partizanski most" Brodu čez Kolpo med Sodevci in Blaževci so štete zadnje ure. V soboto, 15. oktobra, je dr. Aleš Bebler, član sveta federacije, vzidal temeljni kamen za nov most čez Kolpo. Tako se bo uresničila davna želja prebivalcev teh krajev na slovenski in hrvaški strani Kolpe. Že v srednjem veku so nameravali na tem mestu pod Starim trgom postaviti most Tudi partizani so med vojno sprevideli, kako pomembna pridobitev bi bil most. Od VOV GOSTEH 1 ^Ča' 'Nitih »Vi11 P^biem premoru spet začenjamo obiske $ P na terenu. Novo sezono bomo letos začeli v i V STRAŽI PRI NOVEM MESTU ltr . Ul^Jane, naj jih čimveč pride v torek, 25. okto-tun;V ^tišče Majolika. Pomenili se bomo o vaših 0 doseženih uspehih. 1945, ko so ga načrtovali, do danes se ti načrti niso mogli uresničiti. Sedaj pa so se občine Vrbovško, Kočevje, Delnice in Črnomelj ob podpori obeh republik odločile uresničiti staro zamisel - zgraditi partizanski most, kakor ga ljudje že , imenujejo. Kako nujen je most na tem kraju, pove že podatek, da od Broda na Kupi do Vinice ni nobenega mosta. Promet je vezan na brode, ki pa zlasti jeseni in spomladi, ko Kolpa naraste, svoji nalogi niso kos. Proslave ob polaganju temeljnega kamna so se udeležili predstavniki vseh štirih občin in pa seveda domačini z obeh strani Kolpe, ki ni nikoli predstavljala meje, ampak vez med obema narodoma. Slavnostni govornik Aleš Beblerje poudaril, da bo ta most še bolj krepil bratstvo in enotnost, ki sta se prav tu med vojno in po njej izkazala kot največja vrednota. A. B. KOSTANJEVICA: SEJA IN KOMEMORACIJA Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije ter društva iz Kostanjevice na 'Krki pripravljajo v počastitev krajevnega praznika (21. oktobra) komemoracijo, ki bo bo 11. uri na grobu borcev in talcev. Pripravili bodo tudi slavnostno sejo, na kateri bodo podelili plakete mesta Kostanjevice. • SVOBODA ŽENSKE JE ZRCALO SVOBODE LJUDSTVA To je naslov prispevka, ki ga v današnji Prilogi ponujamo kot prvega. Novinarja Bojan Budja in Igor Vizjak sta za okroglo mizo z delavkami novomeške Krke skušala ugotoviti, če seže enakopravnost žensk kaj dlje od lepo napisanih zakonskih papirjev. Da se ne boste ustrašili: ne gre za to, kdo bo doma pomival posodo. • UGANKA SLADKEGA S SLANIM Bili ste v Rimu, bili ste v Trstu, na Dunaju in Benetkah. Na Vranskem jezeru na Cresu še niste bili. Prvič zato, ker je to prepovedano, drugič pa zaradi znanega gesla, da je tuja narava ali umetnostnozgodovinska znamenitost lepša od domače. O otoku sladke vode sredi slanega moija piše Marjan Bauer. • PARTIZANSKI MLINAR IN STARI NOS LOVEC Novinarji Priloge niso pozabili tudi na ožjo domovino. Andrej Bartelj je obiskal trdnega Belokranjca, ki je bil med vojno partizanski mlinar. Tako hudo je bilo, da je bil še mlinar kruha lačen. Nekaj malega piše tudi o zlatniku kralja Matjaža. REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK 23. oktobra se bodo prebivalci Ponikev pri Veliki Dolini odločali o samoprispevku za asfaltiranje ceste skozi vas. Vaščani so že pred desetimi leti z občinsko pomočjo posodobili cesto od Velike Doline do Ponikev, zdaj pa bi radi asfaltirali 800 m ddg odsek skozi vas. Predračun znaša okoli 300.000 dinarjev, toda dela bodo cenejša, kajti vaščani bodo sami opravili veliko prevozov in prostovoljnih delovnih ur. V KOČEVJU KONCERT OB DNEVU ARHIVOV Arhivsko društvo Slovenije in kočevska kulturna skupnost priredita drevi ob 20. uri v dvorani Šeškovega doma v Kočevjukon-cert, posvečen 20. oktobru — dnevu arhivov, Titovim in partijskim jubilejem. Nastopil bo akademski komorni zbor iz Kranja pod taktirko prof. Matevža Fabijana. TEMELJNI KAMEN ZA MOST - Dr. Aleš Bebler je položil temeljni kamen za most čez Kolpo med Sodevci in Blaževci, ki bo veljal okoli osem milijonov dinarjev. (Foto: A. Bartelj) Z iskanji in rešitvami med delavc i Posvetovanje v Krškem o tem, kako v posavskih kolektivih razčiščujejo dohodkovne odnose Na pobudo medobčinskega sveta ZK za Posavje je bilo v ponedeljek, 17. oktobra, v Krškem posvetovanje o dohodkovnih odnosih in ostalih aktualnih vprašanjih uresničevanja zakona o združenem delu. Med drugimi je sodeloval tudi predsednik za družbenoekonomske odnose pri CK ZKS Martin Mlinar. Popoldanska razprava je bila posvečena izmenjavi mnenj o tem, kako ta vprašanja rešujejo v šestih posavskih organizacijah združenega dela: v sevnišlri Jutranjki, Kmetijskem kombinatu Zasavje, Tovarni celuloze Djuro Salaj, brežiškem Posavju, v obeh krških tozdih ljubljanskega Žita in Zdravilišču Cateške Toplice. Tovariš Mlinai: je na kratko ovrednotil tudi posamezne rešitve. Za Jutranjko ga je zanimalo vprašanje tozda Motiv in vprašanje, ali je umestno centraliziranje dohodka v njem, in njegova nadaljnja delitev med tozde. Predstavniki te tovarne ne ocenjujejo ugodno dosedanjo pripravljenost trgovine za združevali e dela in sredstev. Ponujeni samo- upravni sporazumi so v glavnem le načelni, kot iqemo so navedli le ljubljansko Modno hišo. V velikem kolektivu krške Celuloze iščejo nekatere svoje rešitve, v neposredno akcijo raznih komisij je vključenih okrog 180 delavcev. Predsednika Mlinarja je pri sevni-škem kmetijskem kombinatu zanimalo, zakaj ne gredo v pogumnejše združevanje sredstev s kooperanti. V primeru krškega Imperiala je šlo, tudi v tej razpravi za značilne težave oddaljenih tozdov od matičnega podjetja. Prizadeti delavci bodo morali pogumneje spreminjati stare odnose. Tako brežiško trgovsko in gostinsko podj^.jc Po c kot tudi Zdravilišče Čate3ce Toplice sta članici SOZD Emone. Direktor zdravilišča Vlado Deržič je govoril o sozdu domala v samih presežkih, vendar se vse le ne sveti tako lepo. Ob zaključku so opozorili, daje treba v vseh kolektivih čimpreje z rešitvami med delavce. O tem pomembnem sestanku bomo še poročali. A. ŽELEZNIK Do konca tedna se bo nadaljevalo suho vreme. Čez dan bo razmeroma toplo, v nižinah se bo zjutraj zadrževala megla. ZUNANJEPOLITIČNI Predsednik republike Josip Broz Tito je po končanih političnih pogovorih s francoskim predsednikom Valeryjem Giscardom d’Estaingom in krajšem oddihu v dolini Loire prispel na uradni obisk na Portugalskem, kjer se bo mudil do 20. oktobra Medtem ko svetovni tisk še vedno obširno komentira Titove pogovore v Parizu, pri čemer omenjajo, da sta državnika v pogovorih dosegla visoko stopnjo medsebojnega razumevanja, pa vlada v krogih obeh dele- Iz Francije na Portugalsko gacij, ki sta vodili pogovore, neprikrito zadovoljstvo zaradi uspešno opravljenega dela. To velja še posebej za dvostranske odnose, kjer so dosegi več novih sporazumov, ki bodo še izboljšali sodelovanje med dvema državama na vseh področjih - še posebej na gospodarskem. Prav tako opozarjajo, da so stališča Jugoslavije in Francije enaka ah podobna pri ocenjevanju mnogih mednarodnih problemov, zlasti pa kriznih žarišč in popuščanja napetosti. Glede tega obe strani menita, da nikakor ne more ostati omejeno zgolj na velesii ali Evropo, marveč mora zajeti ves svet Obisk na Portugalskem -deželi, ki jo naš predsednik še ni imel priložnosti obiskati - sodi v poglabljanje odnosov s to deželo, ki je po strmoglavljenju fašističnega režima začela svojo demokratično razvojno pot. Pri tem gostitelji v Lizboni poudarjajo, da je bila Jugoslavija med prvimi, ki so podprli napredne demokratične sile v tej deželi. Predsednik Tito je v svoji izjavi za portugalsko televizijo poudaril, da je pot demokratične preobrazbe, po kateri je krenila Portugalska, nedvomen prispevek pri graditvi boljših odnosov na naši celini in tudi širše, kjer danes Portugalska aktivno deluje. BEOGRAJSKI SESTANEK NADALJUJE DELO Beograjski sestanek nadaljuje svoje delo za zaprtimi vrati. Ocene dosedanjega dela so še vedno ugodne, saj prevladuje v krogih delegacij 33 evropskih držav, Kanade in Združenih držav Amerike prepričanje, da je vzdušje na sestanku delovno in naklonjeno sporazumevanju. Ob tem kajpak nihče ne skriva očitnih razlik glede posameznih spornih točk, toda razprave o teh doslej niso prešle v konfrontacijo, ki bi zastrupila ozračje in onemogočila stvarno in razumno izmenjavo mnenj. Ob razorožitvi in človekovih pravicah - dveh osrednjih vprašanjih iz sklopa popuščanja napetosti, so v nekaj zadnjih dneh prevladovale tudi gospodarske teme. MEJNI SPOPADI Iz glavnega mesta Tajske Bangkoka pa so prišle novice o hudem obmejnem spopadu z enotami demokratične Kampučije, nekdanje Kambodže. Novice o tem, kdo je začel spopad in kdo je zanj kriv, so različne, pač glede na to, iz katere prestolnice prihajajo, videti pa je, da so se topot kampučijske in tajske obmejne enote spopadale zaradi nerazjasnjenega vprašanja, čigavih je nekaj vasi na meji med obema državama. Ta spopad, v katerem je padlo okoli 200 vojakov, je letos najhujši Na meji med obema državama se spopadi sicer vrstijo že nekaj mesecev, pri čemer ne gre vselej za nesporazume o tem, kam sodijo obmejne vasi, marveč tudi za delovanje desničarske organizacije, ki se imenuje „Svobodni Kmeri". Ta organizacija nsprotuje sedanjemu radikalno levo usmerjenemu naravnanju Kampučije in si prizadeva, da bi v državi izzvala nerede. Vlada Kampučije obtožuje Tajsko, da podpira „Svobodne Kmere" in se s tem vmešava v notranje zadeve Kampučije. JANEZ CUCEK tedenski mozaik DRAMA JE KONČANA - Drama Lufthansinega boeingi 737, v katerem je šest teroristov držalo zajetih 86 potnikov in pet članov posadke, je končana: posebna enota zahodnonemške vojske je vdrla v letalo in po kratkem boju osvobodila potnike, tri teroriste ubila, tri pa zajela. Toda teroristi so še pred tem ubili glavnega pilota letala, 37-letnega Juergena Schumanna. Na sliki: ugrabljeno letalo na stezi nekm' ur pred osvoboditvijo, v vratih eden izmed teroristov, ki se pogaja s predstavnikom letalske družbe. (Tdefoto: UPI). Hitenje proti prvemu januarju Izkušnje mariborskega posveta o poteku uresničevanja zakona o združenem delu, bržkone pa še tudi kakšnega drugega, so bile po eni strani zelo poučne in koristne, po drugi pa ne preveč razveseljive. Tako družbenopolitični delavci iz občin podravske regije, kot tudi predstavniki desetih velikih in večjih organizacij združenega dela s tega območja so povedali, da z delom, ki bi ga bilo treba opraviti do konca leta, zamujajo, da je še preveč odprtih vprašanj, pa da so le redki primeri, ko bi delavci že dobili na mizo osnutke, kaj šele predloge potrebnih samoupravnih aktov. Skratka, iz starih slabosti se da izbirajo med ponujenimi očitno spet nismo dovolj naučili, pa čeprav so nam dale že mariskateri grenek nauk. Pokazalo se je, da se marsikje še zmeraj dosti premalo zavedajo, kaj pomeni za nadaljnji razvoj samouprave uresničevanje zakona o združenem delu. Čeprav je prvi januar tako rekoč pred vrati, se ponekod obnašajo, ko daje skrajni rok še zelo daleč, načenjajo vprašanja, ki so bodisi že dobila svoj odgovor ali pa bi tudi lahko nekoliko počakala, zapletajo po nepotrebnem stvari, se sklicujejo na nekakšne ..recepte", ki naj bi prišli od „zgoraj“. Nekateri pa potihem tudi upajo, da bodo januarske viharje previharili in da se bo morebiti le pojavil kakšen dobri dedek Mraz, ki bo ta usodni 1. januar pomaknil na kasnejši čas. Po drugi strani pa so delavci čedalje bolj nestrpni in terjajo rešitve, toda ne take za vsako ceno, v zadnjem hipu, rešitve, ki bi samo formalno zadovoljile zakon, nič pa se bistveno ne bi spremenilo. Tisti, ki morajo samoupravne predloge pripraviti, se zelo obirajo, nič preveč se jim doslej ni mudilo. Potem pa bo naenkrat zmanjkalo časa, in kot se je v preteklosti vse prevečkrat dogajalo, bodo priganjali samoupravljalce, naj se v hipu odločijo, brez možnosti, NOTRANJEPOLITIČNI Nikoli ne zanikamo resnice, da se v drugi vojni nismo bili le proti tujim vojskam, marveč tudi zoper tiste domače duše, ki so se udinjale okupatorjem zaradi majhnih denarjev, ali tiste, ki so hotele s pomočjo tujih sddatesk zmagati y nepoštenem strankarskem boju, spočetem že v stari Jugoslaviji. Ne prvi ne drugi niso imeli v mislih narodove usode, sočutje velja le tistim, ki so se zbegani izgubili v blodnjaku časa. In če ne bi bilo že pred vojno razpredenega akcijskega omrežja komunistične partije Slovenije ter Jugoslavije, bi morda naš Sprave ne more biti bojevniški duh kaj kmalu začel izgubljati tla pod nogami. Tako pa je bila vstaja z vsemi elementi socialne revolucije načrtna ter dobro organizirana. Kot rečeno: ogroziti je niso mogli niti tisti, ld so uperili strelno orožje zoper svoje sonarodnjake. Takratna uradna rimskoka- toliška cerkev, s sedežem v Ljubljani, je blagoslovila, ne obsodila, te strele, v upanju, da bodo rešili slovenskega človeka pred „zlo-čestim komunizmom11. Toda zmota je bila neizmerna, kar so spoznali tudi vsi tisti duhovniki, ki jim ni bilo težko uvideti, kdo in kaj so partizani, kdo in kaj je OF: zato jih ni bilo ravno malo, ki so jih nacistični oblastniki razgnali na vse strani, precej pa jih je ubežalo k partizanom. Zakaj posegamo venomer nazaj, zakaj spet in spet ponavljamo stare resnice? Preveč zločest je bil čas, v katerem se je pričel osvobajati slovenski narod, da bi ga mogli pozabiti, in tudi če bi slednje hoteli, zgodovine ni mogoče popravljati. Zgodovina je neizprosen sodnik, ki zahteva od vseh rodov, da se tako ali drugače izrekajo o njej. Na njena zastavljena vprašanja je treba odgovarjati. Mogoče jih je sicer preslišati, a življenje jih zastavlja naprej. Ni se mogoče odreči posameznim dejanjem, in naj se zato rimskokatoliška cerkev na Slovenskem prek svojega glasila „Dru-žine“ še tako trudi, da bi oklicala pozabljenje, pozabe ne bo mogla priklicati. In tudi sprave ne. Ne zato, ker bi bili trmasti ter zamerljivi, marveč zato, ker k oceni vzgibov naše revolucije ter narodnoosvobodilnega boja nimamo pristaviti nič več. Vsekakor ničesar, kar bi lahko bistveno spremenilo podobo revolucije ter NOB. In v imenu te revolucije, v imenu vseh ljudi, verujočih v boga ali ne, ki so umirali za našo zdajšnjost ali so bili pohabljeni: v imenu novih rodov, ki živijo svobodno zato, ker se naši gozdovi niso predali, hočemo ponoviti, da sprave ni, najsi jo ponujajo vče-rajšnjiki vseh vret, ali kdorkoli že. To pa ni samo naša, slovenska posebnost, kajti kdor nima zatisnjenih oči, bo kmalu uvidel, daje vse početje tistih krogov v svetu, ki se danes tudijo, da bi vzeli nacifašizmu njegovo anti-človeško bistvo v imenu pozabljenja, v bistvu enako poskusom, ki hočejo pri nas Eostaviti enačaj med narodnoosvobodilni oj ter njegovo nasprotje. MILAN MEDEN rešitvami. Damoklov meč, ki bi v takem primem visel delavcem nad glavo, je tudi že pripravljen: to je grožnja z minimalnimi dohodki. Danes pač ni več čas, da bi, denimo, na široko razglabljali o tem, kako naj strokovnjaki (tudi iz uglednih znanstvenih institucij) pomagajo samoupra-vljalcem s strokovnimi nasveti, kajti to bi že zdavnaj morah narediti. Prav tako ni časa za modrovanje in ugibanje, kakšne „knjižice“, „katalogj“ in podobno bo prispelo s pošto od drugod. Najmanj pa so na mestu dileme, ki jih ,,ponujajo“ delavcem ponekod strokovne službe, na primer tale: če bomo hoteli izdelati vse* te „standarde in kataloge" bi 60 ljudi potrebovalo tri leta. Vendar pa so usmerjenost posveta, ki je od udeležencev terjala kritičnost in konkret- TELEGRAMI KAIRO - E^ptovski predsednik Anvar el Sadat m’ indonezijski pred-ria v Ka sednik Suharto sta imela v Kami uradne pogovore o položaju na Bližnjem vzhodu, o mednarodni situaciji sploh in o dvostranskih odnosih. HAVANA - Pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miljan Komandna je prispel v Havano, kjer bo s predstavniki zunanjega ministrstva Kube izmenjal mnenja o vprašanjih, ki so v skupnem interesu, zlati o nadaljnjem delovanju neuvrščenih držav. nost (čeprav tega vsi, žal niso izkoristili), predvsem pa njegovi sklepi pokazali pot, po kateri se bo marsikaj, kar je bilo doslej zamujenega, dalo dohiteti. Predvsem je bilo sklenjeno, da je delo pri uresničevanju zakona o združenem delu treba takoj pospešiti in da so za uspeh te akcije odgovomi'zlasti komunisti, pa da bo ta odgovornost tudi izterjana. Vse, kar je bilo doslej narejenega, vsi osnutki, predlogi, tudi z inačicami, morajo takoj iz predalov in, potem ko jih bodo obravnavale organizacije ZK in sindikati ter samoupravni organi, priti pred delavce. V občinah podravske regije bodo še ta mesec podobni posveti, kot je bil regijski, občine pa so povrhu dobile nalogo, naj takoj ugotovijo, katere organizacije združenega dela potrebujejo pomoč, in tja napotijo strokovno usposobljene ekipe, ki bodo morale pomagati tako dolgo, dokler delo ne bo opravljeno. Skratka, zamujeno bo treba nadomestiti. Kako bo to hitenje uspelo, pa bo pokazal 1. januar in hkrati povedal, kako so se komunisti in drugi družbeni dejavniki pri tem velikem izpitu odrezali. Pa ne le v podravski regiji. dolarje^V' fe,lk vsoto: 25^ mW« rs.vfvsa to videti lepo m dušno pa dobi vendarle > Zar drugačne če povemo, da z , drž^e Amerike največ denaf^p različnih obbkah) nocj^ čem podobnem rutt^ In samo za ilustracij -{A v razvoju s0 dolžne nič mani , ^ šujočih ‘"t jev... KntiČna nost.. O ODVISNOSTI ^ BODO KRISTINA LOVRENČIČ govoriti Švici, ki so si nap* rile pravico da delo prejmejo enako kot moški. W odločilo v zače ^ ,edZ C*«’”#'' sodišče, ko N' izučim, ■ pritožbi sindikata Ta se je n°mčitepl zato, ker so nem $ povsem ^kn male na [et0,0^0^] & carskih frankov «JJ kot moški na nem mestu. ■■ starih spon . ■ • ZA^ rFŠEVALCI HITETI kanadsko °b^^0^% vrat na nos reM^fa ' balonu, ki sta ^ leteti Atlantik Pa ^ odnehati. Tak m vodi tudi visoka naš y jo je za \ polet obllu ! larjev d K biti nar... Do dolarjev ^ AortrriV Ul Sjern^ f.-0 -7ATO rti ..n tl čeprav jih bodo kaiP -fo fri je namreč objavil* ^ lahko poslfi prihj 750.000 br’kfJl0tsoL za polovico več ^ nesli doslej-zmogel.. ■ VXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' ,xxxxxxxxxxxx' .xxxxxx> wxxxxx" .x"" BEJRUT - Predsednik palestinskega ..nacionalnega sveta" Haled Fahum je napovedal, da bo kmalu izredno zasedanje parlamenta, ki ga bodo posvetili obravnavanju sedanjega političnega položaja na Bližnjem vzhodu, še posebno v luči iskanja možnosti za obnovitev ženevske mirovne konference. KAIRO - Vlada jemenske arabske republike je sporočila, da so predsednika republike Ibrahima Ai Hamdija ubili v torek popoldne v neki hiši v Sani, kamor je predsednik prihajal, potem ko je opravil državniške posle. Al Hamdija in njegovega brata Abdulaha so ubili „agenti antirežimskih sil“, piše v sporočilu, ki ga je povzela egiptovska agencija Mena. WASHINGTON - Vrhovno sodišče Združenih držav Amarike je odobrilo pristajanje nadzvočnemu letalu Concorde na ncwyoiškem letališču Kenncdy. Družbi „British airways“ in „Air France", ki sta tudi lastnici concorda, sta dobili dovoljenje za pristajanje tega letala na newyorških in svashingtonskih letališčih že februarja 1976, zaradi adnjeg3 'iti - Ti podotU o življen|iktb »trolldh ni*0 Stari so Se dve uri! ^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx .XXX"" J, s.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> začasne prepovedi vrhovnega sodišča pa poletov niso mogli uvesti. Do prepovedi je prišlo zaradi odločnih protestov okoliških prebivalcev letališča Kenncdy in zahtev letaliških oblasti zaradi hrupa, ki ga letalo povzroča. Sklep vrhovnega sodišča je dokončen. MADRID - Zloglasna fašistična organizacija „AAA’* (antikomu-nistična apostolska aliansa) je sinoči poslala Sstu „Mundo diario“ iz Barcelone sporočilo, v katerem grozi, da bo, če takoj ne izpustijo 13 nedavno aretiranih fašistov, njenih pripadnikov, začela nove teroristične akcije proti uredništvom naprednih listov ter tudi proti neka-tenm znanim osebnostim v Barceloni. t r. — TE NAPISE PA TEKMUJEMO ZA NA V SLOVENIJI. KS'JS&& DOLENJSKI LIST St. 41 (1472/ DOLENJSKI LIST oktobrn 1977 'n° ob upe * vinske tr sortne ln°ževan - V Kočevju so te dni postavili ** so sploh prvi ne le v Kočevju, mest ®0^ei\)ski- Hkrati postopno ™ tudi nov prometni red in znake z novimi. v stare rnim nov prometne ejo «e ____ Žp^UlGU , E gradijo • ..p°toča NAJVIŠJA NAGRADA — Oktobrsko nagrado občine Prokuplje in zlato plaketo osvoboditve mesta Prokuplja so podelili te dni KS Kočevje. To je najvišje priznanje, ki ga lahko podeljuje mesto Prokuplje. Za visoko odličje se je ob prevzemu nagrade zahvalil Božidar Tomič. (Foto: J. Primc) so te jhj S? ZaČeU i Ža n!felavo zdravilnih 5 nas Je novica še S zategadelj, ker 'i enar tudi novo- i ”Krka“ '= - nnKl - ° na let0 5 0 80 mili- : Poveč,-aVUnih S 'satih krV'K1CC^iŠn^h’ z * anh je zgovo- : medrepu- j tOVfc za na gori na Veseli S?SSn’ 27‘. oktobra. i 0t5> kIai!r0t!ajalci g°ve-iom,» ait>arskega blaga, •n suhe robe. Ponedeljkov ^ejši. Napro-»od tega 384 do 12 %\ tednov, skupno 353 ^ialo "tti doStPo5°Odo750 ;m sejmu ponujali ■ 287 po Zlve teže. Razpravo o novi organiziranosti zadruge so v metliški kmetijski zadrugi začeli, ko je bil zakon o združenem delu še v osnutku. Zato jih zakon ni našel nepripravljene, lahko bi celo rekli, da je metliška zadruga med tistimi redkimi delovnimi organizacijami, ki so naredile najdaljši korak pri uresničevanju tega zakona. Kot je dejal direktor inž. Janez Gačnik na nedavnem regijskem posvetu v Novem mestu, so v zadrugi pripravili že več samoupravnih sporazumov, ki bodo šli v kratkem tudi v javno razpravo, niso pa še zasnovali sporazuma o dohodkovnih odnosih. Pri razreševanju dohodkovnih odnosov morajo upoštevati nekatere dejavnike oziroma dejstva, ki niso povsem v moči zadruge. „Dohodkovni odnos smo po naši oceni že dokaj dobro uredili v vinogradniški dejavnosti," je omenil inž. Gačnik. Poudaril je, da je to omogočalo razmeroma majhno nihanje cen pri odkupu vinske letine. Odnos, ki ga gojijo v vinogradništvu še izpred leta 1973, daje pravico vinogradniku na dva- kvasovke; * čas spravila pridelkov, se nihče ne £ tako naklonjeno, kot bi si lahko £ boljši kakovosti in dozorelosti £ ni moglo sprati, pa tudi toplota v £ ustrezala. J kh^o zgodilo, kot ugotavljamo zdaj, da £ ^vrelo. Morda zaradi premočnega žveplanja J se Vzr°ka- Nepovret sladkor je prava paša za ^ ali pa . zaredile, spoznamo po tem, da ima vino J ^ vlečljivo. Možno je tudi najhujše: zavrelka. ? n , * ssegrev • Saditve prekine vrenje, gaje mogoče J • ’ 'e zdr^-f01 ^et*- Če je vzrok prekinitve premoč- * !rjatj . 0 ~ zračni pretok vina. Vrenje je mogoče £ spodbujati z dodajanjem kvasnic oz. * ^ Koristno je vedeti za nekatere novejše J V','*avee- £ ^ .^čisto *vasnic> ki so na grozdju, povzroča tako £ ^ id? več ‘? | h?ln° vrenje. Zaradi njih ima vino manj J . Puih kislin, torej je manj kvalitetno. / razmnožujejo laboratorijsko, teh * selekcionamih kvasnic v mošt ima vse s uporabi organskih pripravkov zoper £ trte. Seveda same odbrane kvasnice * narave mošta in po tej plati so £ pričakovali od njih. J Rimanju za dodajanje odbranih kvasnic sku- J iSnulCČ* z novuni pripravki. Pri nas je naprodaj ^ p v tekočem stanju, ljubljanska biotehniška jj obeta prodajo kvasnic v obliki paste. Ena s retje 500 litrov mošta — brez * kar bi bilo za vinogradnika zelo £ Inž. M. L. 2 CVETJE ZASAJAJO. Člani hortikulturnega krožka osnovne šole ,,Jurij Dalmatin41 v Krškem skrbijo za to, da je okolje spomenika prvih krških borcev v šolskem parku vedno vzorno vzdrževano. Minuli teden so učenci zasadili gredice s cvetočimi mačicami. (Foto: J. Teppey) SPET IZKOPAVANJA - Na znanem arheološkem najdbišču na Ajdovskem gradcu pri Sevnici te dni končujejo izkopavanje zasute notranjosti velike cisterne. V petek sije ogledal najdbo tudi ravnatelj Narodnega muzeja dr. Peter Petru (levo). O izkopavanju bomo še pisali. kratno plačilo: prvič dobi pridelek plačan ob prevzemu po takrat veljavni odkupni ceni, drugič pa, ko zadruga grozdje predela v vino in vino proda. „Zdaj razmišljamo, da bi podobne dohodkovne odnose uvedli pri živinoreji in pridelavi krompirja," je nadaljeval direktor Gačnik. „Vemo pa, da bo tu težje, saj cene v živinoreji, posebno pri mesu in mleku, nihajo močneje kot pri grozdju ali vinu. Kmet je pripravljen podpisati sporazum, če bo dobil dohodek, teže pa ga je pridobiti, če s podpisom prevzema tudi riziko. Pomeni, da bi morali zagotoviti, da tozd, v katerega je vključen kmet, ne bo imel izgube, se pravi, da bi moral biti ta tozd trajno aktiven. Na vprašanje, kako bi lahko prišli do takega zagotovila, trenutno še nimamo odgovora." Po Gačnikovem mnenju mnogi dejavniki še ne dovoljujejo, da bi se kmet kooperant navezal na zadrugo tako, kot veleva duh zakona o združenem delu. Na ceno krompirja se zdaj „obesi“ toliko „upnikov“, da kmet kot pridelovalec malo dobi, to pa zanj gotovo ni spodbudno. I.Z. Obet za Kozjansko Vse več je razveseljivih novic glede možnosti za izkoriščanje velikanskih količin kremenčevih peskov na območju manj razvitih krajevnih skupnosti Blanca in Zabukovje v sevniški občini. Po geoloških raziskavah znašajo zaloge peskov 60 milijonov ton. Spodbudni so tudi izsledki raziskav o kakovosti. Inštitut za železarstvo je ugotovil vsestransko uporabnost tega peska ne le v livarstvu, temveč tudi v steklarstvu in gradbeništvu. Sedaj je jasno, da bi bilo za prvo fazo izkoriščanja peska treba za osnovne naložbe od 25 do 30 milijonov dinarjev. Gradnja same tovarne gradbenih elementov bi veljala nadaljnjih 550 milijonov. Razveseljivo je, da se že sedaj oglašajo nekatera podjetja, ki se zanimajo za to surovino, na primer Steklarna Rogaška Slatina. Te dni je predviden razgovor s predstavniki slovenskih železarn. Tudi Zahodni Nemci, ki nas po izkoriščanju teh peskov prehitevajo domala že za pd stoletja, se zanimajo za surovino. Na dlani je, da vse skupaj prehaja v širši projekt, ki bi moral najti vso podporo. Zaenkrat je hvalevredno, da je sevniško gospodarstvo v te namene za raziskave že združilo 2 milijona dinarjev, solidarno so se izkazale tudi krajevne skupnosti. A. Ž. Za eno temeljno banko Na seji občinske konference ZKS Črnomelj v petek, 7. oktobra, je beseda tekla o vsebinskih in kadrovskih pripravah na volilne konference v osnovnih organizacijah ZK. Konferenca je ugotovila, da te priprave dobro potekajo, da so se OO dobro pripravile na evidentiranje in v rokih dostavile kadrovski komisiji in komiteju sezname možnih kandidatov. Za sekretarje 00, člane konference, sekretariatov, člane komiteja, za medobčinski svet ZK ter za delegate za kongresa ZKJ in ZKS je skupaj evidentiranih 250 kandidatov. Struktura evidentiranih kandidatov ustreza tako po številu žensk, mladih, neposrednih proizvajalcev idr. Govor je bil tudi o ustavni preobrazbi bančništva. Konferenca je sprejela stališča in sklepe, sprejete na seji komiteja O K ZKS in se zavzela za eno temeljno banko za vse štiri dolenjske občine ter za poslovno enoto te banke v Črnomlju, saj meni, da taka banka zagotavlja resnični interes tako združenega dela v občini, kot v regiji. Konferenca je tudi podprla predlog, da tovariše Franceta Popita, Franca Šetinca, Ludvika Goloba in Franca Šali ja ponovno izvolijo na dosedanje funkcije, prav tako se zavzema za ponovno izvolitev Lojzeta Šterka za sekretarja MS ZKS za dolenjsko regijo. 7XXXXXX\XVSXXV^XXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXX’^.XXXXX>NVXXXXXXXXXXXXXXVXXXX^.XXXV\XXXXV2 „CETVEREC nsincEM ?.xvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvx\xxxxxxxxxxxxvxxxxxxxx>< Dobova: izvir revolucije Pred 40 leti je bilo v tem kraju zborovanje Ljudske fronte — Revolucionarna vez s Hrvati — Na proslavi, ki bo 23. okt. v Dobovi, bo govoril Ivan Kreft Med pomembnejše dogodke iz naše zgodovine med obema vojnama spada tudi zborovanje Ljudske fronte, ki ga je pripravila KPS 24. oktobra 1937 v Dobovi. Osvetlitev tega zgodovinskega dogodka nam narekuje, da posežemo nekoliko nazaj ter ugotovimo, kakšna sta bila socialna struktura in socialni položaj prebivalcev tega območja. Za Posavje in s tem tudi za takratni brežiški okraj lahko ugotovimo, da je bilo to izključno kmetijsko območje, reven je bil ta svet in težko je bilo življenje prebivalcev na njem. Veliko število bajtarjev in viničarjev je životarilo od dnine na večjih posestvih in na graščinski zemlji. Prvi val revolucionarnosti jih je zajel takoj po končani prvi svetovni vojni. Upornost, ki so jo zanetile revolucionarne ideje ruskega oktobra, so stopnjevale še splošno pomanjkanje in krivice, ki jih je s sabo prinašala ureditev v takratni novi državi SHS. Kmetje so zato začeli sami terjati pravico. V letih 1918 in 1919 zabeležimo njihove nastope od Velikega Obreža do Cerkelj. Z orožjem je takratna oblast zatrla upor. Uporniški duh, ki se je po teh dogodkih navidezno polegel, je tiho tlel dalje ter je ponovno izbruhnil v letu 1936. Gospodarska kriza in razmere v času šestojanuarske diktature v začetku tridesetih let so težavno gospodarsko atuacijo še poslabšale. Med kmečkimi množicami se je hitro širil škodljiv pojav. Nezadovoljni zaradi svojega bednega življenja, brezizhodnega položaja in razočarani nad takratno uradno klerikalno politiko SLS, so začeli nasedati hitlerjevskim (naris tič nim- fašističnim) agtatorjem. Da bi odvrnila to nevarnost ter povezala- vse nazadovdjne sloje v enotno organizacijo, je začela partija v letu 1934 snovati Ljudsko fronto. Partija je v tem času postala dejavnik, ki je zavzel pomembno mesto v javnem političnem življenju. Za delovanje na tem območju je Dartiia določila ..ljudskega agitatorja" Ivana Krefta. Vpliv partije in uspeh delovanja aktivistov se je najbolj pokazal v času občinskih volitev, ki so se občasno vrstile skozi vse leto 1936. Ko je partija odkrila, da skušajo v brežiškem okraju razni kompromitirani politiki izkoristiti volitve v svoje namene, ji je z vztrajno akcijo uspelo izločiti iz kandidatnih list skoraj vse protiljudske in izkoriščevalske elemente. Vse volilne liste so imele tudi antifašistično obeležje. Volilni rezultati so bili zelo ugodni, saj je leta 1936 opozicija zmagala kar v osmih občinah od 14, kjer so bile volitve. Uspeh opozicije moramo pripisati aktivistom partije, zaupnikom in kolporterjem ljudske pravice in močnim društvom kmečkih fantov in deklet (Sela, Vel. Obrež, Krška vas itd.). Aktivisti kmečko-delavskega gibanja so imeli svojo postojanko pri Strgarjevih v Zaprešiču. Pri njih je bilo nekaj delegatskih posvetovanj za celotno Slovenijo, nekaj pa tudi za Posavje. Na enem od takih posvetov so tudi sklenili, da bi ob prvi obletnici zmage na občinskih volitvah v brežiškem okraju pripravili izlet pristašev slovenskega ljudskega gibanja v Dobovo oziroma Kapele. Prvotno je bilo določeno, da se bodo 24. oktobra 1937 izletniki v Dobovi samo zbrali, nato pa v sprevodu s transparenti in zastavami krenili proti Kapelam, od tam pa na grob A. Premelča, ki so ga žandarji zahtrbno ubili leta 1935. Na njegovem grobu naj bi bila komemoracija, položili bi vence in se poklonili z zastavami. Na izlet so šli študentje, člani kluba TRIGLAV, Svetlost, člani Botičevega sindikata, sodelovali pa so tudi napredni domačini iz Brežic, Dobove, Kapel, Krške vasi, Bizeljskega in Zaprešiča. H? ljubljanske strani je skupino pripeljal Strmecki, iz zagrebške pa Šmid. Izletniki so nosili slovenske in hrvaške zastave in transparent z napisom »HOČEMO MIR, DELO IN KRUH!" Celotna slovesnost je bila onemogočena. Kurirji, ki so vzdrževali zvezo s Kapelami, so sporočili, da je v Kapelah pripravljen cel vod orožnikov. Zato so zborovanje pripravili v Dobovi. Za govornika je bil določen Ivan Kreft Ko je ta začel govor, je uradnik okrajnega glavarstva ukazal, naj ga orožniki aretirajo. Množica je to preprečila, s tem da je naredila okoli govornika močan obroč. Tako je lahko končal svoj govor in pozval udeležence, naj se strnejo v sprevod ter krenejo k spomeniku padlim v prvi svetovni vojni. Orožniki so se umaknili za cerkveni zid in na varnem čakali na demonstrante. Ko so se le-ti približali, so orožniki začeli streljati, na srečo samo v zrak. Demonstranti niso uporabili svojega orožja, saj so lahko takoj ugotovili, da jih hočejo orožniki samo zastrašiti. To jim ni uspelo. Nekaj demonstrantov se je umaknilo, nekaj pa jih je ostalo, prisostvovali so igri, ki so jo pripravili člani igralske skupine iz Prudnice, „Žeteoci“. Te manifestacije naše partije se je po poročilu Maksa Strmec-kija udeležilo nekaj sto udeležencev. Samo s hrvaške strani jih je sodelovalo nad 150. Zborovanje v Dobovi, ki ga je pripravila KPS, je imelo protifašistični značaj. Njegova naloga je bila utrditi kmečko-delavsko gibanje. Posebej pa se je že takrat pokazalo sodelovanje vseh naprednih sil iz Slovenije in Hrvatske MARJAN GREGORIČ j? bi sc morala » Predpisi ne gase ognja V nedeljo se začne teden požarne varnosti Iščemo glavnega krivca za iz dneva v dan večjo požarno Škodo. ' Med vzroki najedmo na prvem mestu malomarnost, brezbrižnost in naznanje. Združijo se v jekleno moč ognjenih zubljev, ki so v lanskem letu prizadejali naši republiki za 93,140.151 din škode, v polovici letošnjega leta pa za 23,255.186 din. Najočitnejši primeri požarov iz malomarnosti so med varilcu Če k temu prištejemo še igro otrok z ognjem, ugotovimo, da je prav občan tisti, ki z nepravilnim odnosom do zaščite pred ognjem „zaneti“ kar 62 odstotkov vseh požarov. In prav temu občanu je bilo doslej na področju požarne preventive namenjeno premalo svaril Smo ga naučili, da vnetljivih tekočin, ki so se vžgale, ne sme polivati z vodo? Je znano vsem, da v zadimljenih prostorih, kjer je nastal požar, ne smemo odpirati oken, ker bi se ogenj še bolj razplamtel? Letošnji teden požarne varnosti, ki bo od 23. do 29. oktobra, pa skuša narediti velik napredek prav v tej smeri. Eden izmed ciljev je že bil dosežen z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom. Le če bomo besedo požar, na videz tako preprosto, dodobra spoznali, bomo znali proti njej tudi ukrepati. Pisana beseda je bila doslej premalo. Več kot 70 protipožarnih republiških in zveznih predpisov namreč ne daje zadovoljivih rezultatov, morda tudi zato, ker so napisani na papirju, ta pa je zelo vnetljiv. B. BUDJA Dom, simbol... (Nadaljevanje s 1. strani) tike ZKJ ne samo na področju kulture, temveč na področju boja in akcije za socialistično samoupravno preobrazbo naše družbe nasploh. Tovariš Dolanc je opozoril na to, da je kultura v bistvu del proizvodnega dela in je tako kot vse druge družbene dejavnosti v organski odvisnosti od samoupravnega položaja našega delovnega človeka. Kultura je torej sestavni del revolucionarne družbene preobrazbe. Tudi v njej se izražata moč in vodilni položaj delavskega razreda in delovnih ljudi na poti k svoboditvi dela in človekove osebnosti. Zato mora k iški delavski dom v resnici postati dom kulture in znanja, v katerem bodo živeli delavci in delovni ljudje ne samo kot pasivni opazovalci, temveč kot aktivni soustvarjalci kulture in umetnosti, kot ustvarjalci in razšiijevalci znanja, kot odgovorni oblikovalci in izvajalci kulturne politike, kot nosilci kulture v najširšem pomenu. To pa je pot k odpravljanju pregrad, ki ločujejo fizično delo od umskega, pot k resnični svobodi človeka. Kultura ne more in ne sme biti nekakšno posebno avtonomno, od vsakdanje materialne in proizvajalne prakse ločeno področje družbenega dela, ki naj bi pripadalo samo nekaterim izbrancem. Za delavski dom pa je govornik dejal, da mora postati kulturno žarišče vse kiške občine, postati mora tisto središče, v katerem bodo imeli delovni ljudje vse pogoje za aktivno angažiranje v kulturni in prosvetni ustvarjalnosti. V delavskem domu bo torej rasla in se razvijala njihova samoupravna zavest, od tam se bo širila kultura dela, okolja in medčloveških odnosov. Tovariš Dolanc je izrazil prepričanje, da bo dom, ki so ga občani gradili s svojimi sredstvi po predhodnem demokratičnem dogovoru, izpolnil naloge, sprejete ob polaganju temeljnega kamna. Zatem je tovariš Dolanc spregovoril še o pripravah Zveze komunistov na svoj XI. kongres. Dejal je, da je temeljna naloga komunistov, da se z močjo svojega znanja, sposobnosti in samoupravne organiziranosti utrjujejo in razvijajo kot politični subjekti naše družbe in da to svojo tvorno vlogo uresničujejo v delegacijah in delegatskih skupščinah. J. TLPPEY DOLENJSKI LIST V Dobrniču slavili S kulturnim programom, ki so ga pripravili domači pionirji in trebanjski pevci, so Dobmičani 15. oktobra proslavili krajevni praznik in 34-letnico prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v isti dvorani, kjer je bil omenjeni kongres. Ob tej priložnosti je sedem žena, tedarjih delegatk iz teh krajev, prejelo posebna priznanja, Dobmičani pa so v svoji sredi prisrčno pozdravili pobudnico prvega kongresa SPŽZ Maro Rupena-Osolnikovo, članico sveta republike, ki je očrtala prizadevanja slovenskih žena med borbo za svobodo in se zahvalila dobmiškim ženam za prisrčne sprejeme delegacij, ki ne tako poredko prihajajo v ta zgodovinski kraj. Krajanom je izročila ročno izdelano vazo. darilo italijanskih zadiužnic, in zaželela, naj vsak okrasek na vazi spominja na mir in mednarodno sožitje, za katero si prizadevajo tudi žene z vsega sveta. DRAGICA ROBIČ Tehnična kultura kritično o sebi V Novem mestu seja republiškega odbora ZOTK 15. oktobra je bila v mali dvorani Doma JLA v Novem mestu seja republiškega odbora ZOTK, la so se je udeležili predsedniki strokovnih zvez in ostalih strokovnih orcanizarij, ki delujejo v okviru ZOTK Slovenije. Sestanek je vodil predsednik 10 ZOTK Slo voli je Marjan Orožen. Sestanek je bil sklican z namenom, da prisotni pregledajo težaven položaj organizacije v okviru priprav na XL partijski kongres ter da začrtajo nadaljnja pota te organizacije. Posebno so se dotaknili delovnih programov organiziranosti zveze in finančnih vprašanj. Sestanek je odkril slabosti glede organiziranosti na nivoju občin, saj ZOTK aktivno deluje le v 20 slovenskih občinah (med njimi je tudi Novo mesto) nezadovoljivo v 16, brez občinskih zvez pa je kar 24 občin. Na zaključku sestanka so o svojem delu in aktivnostih spregovorili tudi nekateri člani ZOTK Novo mesto. Predsednik IS SOB Novo mesto Avgust Avbar pa je prisotnim govoril o gospodarskem in kulturnem vzponu novomeške občine. J. P. SNIDENJE PO 35 LETIH — „Se spomniš, kako sva bila aretirana? “ „Se veš, kako smo se skrivali? “ Tako so se začenjali pomenki aktivistov novomeškega okrožja, ki so se 15. oktobra sešli na Fiati. (Foto: R. Bačer) Pisati, da ne bo pozabljeno Od vsepovsod so prišli nekdanji aktivisti novomeškega okrožja na Frato, da bi počastili 35-letnico zbora V soboto, 15. oktobra, seje na Fratisešlo okrog 30 aktivistov OF novomeškega okrožja. Po 35 letih so obujaU spomine na dogodke iz prvih in najtežjih dni narodnoosvobodilne borbe in se dogovorili za zbiranje in zapisovanje tega gradiva, da ne bi utonilo v pozabo. V gozdarski koči na Frati sobotno snidenje ni toliko izzvenelo v uraden sestanek, marveč v prisrčno srečanje. Potem ko so s kratkim nagovorom Mare Rupene-Osolnikove obudili spomine na prvi zbor aktivistov novomeškega okrožja, ki je bil avgusta 1942 na tem kraju in na katerem je govoril Boris Kidrič, so učenci žužemberške osnovne šole izvedli kratek program. Posebej velja omeniti aplavz, ki ga je doživela učenka 8. razreda Polonca Urbančič z recitacijo lastnih partizanskih pesmi. Udeleženci srečanja so šli k spomeniku in tam položili cvetje ter prižgali sveče, nato pa so imeli sestanek v koči. Izvolili so trojke, ki bodo za vse nekdanje rajonske odbore na Ajdovcu, v Dobrniču, na Dvoru, v Žužemberku, Prečni, Mimi peči, ki so delovali že leta 1941, poskrbeti za zbiranje in pisanje dogodkov iz tistih dni. Poudarili so, da so v tem NEODGOVORNOST? V petek bi se v sestati izvršni odbor občinske moral kulturne skupnosti. Nekaj pred predvidenim odhodom iz Sevnice so člani odbora dobivali telefonske pozive, da sestanka ne bo. V Šentjanžu so se domačini seveda zbrali v precejšnjem številu, saj jim ni vseeno, kako, predvsem pa kdaj bodo dogradili nepogrešljivi prosvetni dom. Doslej so posebno mladi vanj vložili že nemalo udarniškega dela. KRITIČNO O NEDELU V MNOGIH OBČINAH: kar 24 sloven skih občin je brez občinskih zvez. (Foto: Pavlin) pogledu drugod bolj aktivni. Zanimali so se še za potek gradnje Muzeja revolucije v Novem mestu in prav tako sprejeli obvezo, da bodo po svojih močeh pomagali pri zbiranju sredstev. R. B. Praznik KS Vinica Vodovod, ceste, domovi Čeprav za letošnji praznik KS Vinica, ki ga 2.400 krajanov praznuje v spomin na 21. oktober 1943, ko so Nemci vdrli čez Kolpo in požgali Seč je selo, ne bo nobene uradne otvoritve, se lahko pohvalijo, da so letos največ naredili za razvoj teh krajev. Ena največjih pridobitev je gotovo okoli 1.800 metrov vodovoda za Vinico, Sečje selo in Golek, v načrtu pa je še za Podklanec. Za zdravo pitno vodo je vsaka družina prispevala pet tisočakov in 30 ur prostovoljnega dela. Prav tako potekajo v režiji krajevne skupnosti dela na cesti Damelj — Kot; pri tem veliko pomagajo mladinci, ki so za to cesto opravili že več prostovoljnih delovnih akcij. Tako bo tudi odročna vasica Kot dobila boljšo povezavo, saj do sedaj sem ni bilo moč priti z avtom. Začela so se tudi dela za cesto Vinica - Učakovri. Viniški in preloški gasilci tudi veliko prispevajo za razvoj teh krajev. Na Vinici s prostovoljnim delom gradijo dvorano v gasilskem domu, ki bo služila tudi za kulturno in politično življenje kraja. Računajo, da bo otvoritev februarja. Gasilski dom na Preloki lepo napreduje; v njem bo svoje prostore dobila še trgovina. Ko veš, da nisi več sam Najbolj boleča za bolnike MS ni bolezen občutek, da nisi več koristen član družb V vseh 21 letih, odkar je moj mož zbolel za sklerozo multi-pleks, sem prvič našla sredino, ki me razume," je povedala na občnem zboru Društva bolnikov multiple skleroze (MS) Slovenije, ki je bil 15. oktobra, ena izmed članic, ki ima doma zaradi te bolezni nepokretnega moža. Vsako jutro mora vstajati uro prej, ko bi sicer, da umije, obrije in nahrani moža ter mu pomaga pri razgibalnih vajah. Iz spalnice nese 90 kg težkega moža na hrbtu v kuhinjo ali v dnevno sobo, da mož malo spremeni okolje in se bolje počuti. Kaj je skleroza multipleks? To je bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zato so prizadeti posamezni organi ali ves organizem. Bolezen še ni raziskana, stalno napreduje in je še neozdravljiva. V Sloveniji je registriranih 176 takih bolnikov (v društvo MS je včlanjenih 152), razen tega pa je tudi še skoraj toliko svojcev. Pobudo za ustanovitev je dala spomladi 1973 Ivanka Palman iz Kočevja. Še isto leto je bilo tudi ustanovljeno. Pod vodstvom predsednice Ivanke Palman je doseglo v prvih štirih letih obstoja ogromen uspeh. V začetku so društvu MS z denarnimi in drugimi prispevki pomagale le kočevske delovne organizacij ITAS, Melamin, LIK in Kočevski tisk ter zasebni obrtniki Lisac iz Novega mesta, gostilničar Štimec iz Kočevja in Ana Mejač iz Ljubljane. Kasneje si je društvo pridobilo pomoč in sodelovanje še drugih. Velik uspeh društva je bil, da je leta 1975 začel delati v Ljubljani dispanzer za MS. Postopno je lahko društvo , notn pomoč pn zdraviliščih, jim p«*** L prave za razgibav^no^F prevedlo in brezpla vetjeti * knjižice „Kaj boj, MS“; v nekaterih ohčinah ^ drugih manj Ijeno za negoboUuko ^ patronažno službo, novanjskih zadev, ' ,,i letne obdaritve m ^ Navezalo je tudl čimi in tujimi strok« £ ^ MS> dve študen^ prvi pn nas napisan del° o MS. druittea Pa vendar je prea MS še veliko nalog. H* ^ je treba zavzemati^ zdravstvenega •— ^, dodatnem) I torej tudi bolniki M!> ji bila v torej tudi bolniki ^ j ugodnosti brezpla ^ ^ stičnih pregledov, zdrahi ljenja v naravnih . ^ \ itd., kar morajo zdaj ^ plačevati. Zavzemali ^ skrajšani delovni časv ^ zakonca, ki ima d«" ^ MS. Začeli bode,*»*■.« dejavnostjo. Sodd** tudi z drugimi drtšm > Društvom P^aPleg* jtt rontološkim društvom Na občnem zbor" s®:^ sednico ponovno & M Palman iz Kočev) t), ^ tudi priznanja nikom in ustanov ^ W več pripomogli pn » F. ^ štva in največ kom MS. Po ob«",, nonet Rog iz Že&n 1ZV' turni program. PRIZNANJE ZA SODELOVANJE - Za ^ vanje je slovensko Društvo MS podelilo ose pf^ drugimi ga je dobil tudi Ivan Peršak, Prefl paraplegikov SRS. (Foto: Primc) Zdravstveni center do leta Na enem mestu to, kar je sedaj na štirih — Težave takoj na začetku -„ Združitev zdravstvenih služb v eno organizacijo, delo zdravstvenih delavcev v neprimernih pogojih, preskromne zmogljivosti in ne nazadnje prostorska raztresenost posameznih zdravstvenih služb (za običajen zdravstveni pregled je treba dvakrat premeriti pot v Ločno), vse to je narekovalo novo programsko in prostorsko zasnovo zdravstvenih dejavnosti v Novem mestu. V zazidalnem načrtu je namenjen novemu Zdravstvenemu centru trikotnik med Krko, Težko vodo in železniško progo Karlovac - Ljubljana. Del tega prostora je že zazidan z zdravstvenimi objekti, ki pa so ----------- • n ^ Obstaja b0>°ic$A U,1"* urejeni dokum^ta ZDEAmVEUCOra ZAZIDALNI NAČRT - Zdravstveni center je dobil mesto v trikotniku med Kiko, Težko vodo in železniško progo Karlovac - Ljubljana. Razprostiral se bo na 7 ha. Zadoščal naj bi za potrebe 120.000 Dolenjcev. med seboj ločeni s hrupno in prometno Partizansko in Šmihelsko cesto. Nastanitveni objekti - objekti s stacionariji bodo zrasli v osrednjem delu. Tako razporeditev so narekovali že obstoječi zdravstveni objekti. Upravni prostori (adaptirana intema bolnica), servisi, energetska baza, centralna kuhinja, zdravstveni dom in zavod za socialno medicino so predvideni na obrobju. Tako bodo kar najbolj dostopni obiskovalcem, predstavljali pa bodo tudi ..zvočni zid“ pred hrupom z obeh prometnic, ki bosta dobili novo traso: Partizanska cesta bo prestavljena na desni breg Krke. Smihelska pa ob železniško progo. Centralni dostop bo s Smihelske ceste. Ob vhodu bo približno 250 parkirišč (na 4 zaposlene - teh bo okoli 1300 in v dopoldanski izmeni 70 odstotkov - bo eno parkirišče). Načrtovalci sc zavedajo, da bo parkirišč še posebno v času obiskov premalo in da bo potrebno uporabljati še parkirišča športnega parka. Za varen prehod pešccv bo zgrajen nadhod nad Šmihelsko cesto. Tak je zazidalni načrt, v katerem so vrisane tudi zelenice in parki. Prva stopnja uresničevanja tega načrta, ki že teče, je nova centralna kuhinja in kotlovnica. Sedanja kuhinja, kije bila zgrajena leta 1956 za 400 obrokov na dan, že dlje česa ne ustreza več ( z dograditvijo novega oddelka kirurgije sc je število postelj povečalo na 747). Prav tako je potrebno premestiti pralnico, ki je sedaj nad kuhinjo in ne ustreza namenu. go, to pa tehne, ki se ! je zazidalni 1,5 ha površin 0ja y simo še to, da nar"en ure^ prfj H .Pr°nl, *o ed^ bi »>°rala jc kand,Jfk dst^V ' največ b« & di *»tcrtgarestodviC * Partizansko oggjofl8*^1 zdravstvene^^ graditev «0?* m0r»l teta l9 ° dom. v BS! •«*■» Cii i ‘ be bi P jih • PndOb^vdPr°St01 «»<*»" ■ *"• •pisma in odmevi Mi (vJo/ jSSBSIS smo učenci sedmih StioTi-na,poučen izlet. Ogle-% R »ri. ^ Ribnico, v sEominsko ploščo Sftg™. v feaščici spomenik Jfej SB>. v Blatu pri Gro-Siia j? sobo Louisa ^ Jurčiča n-J,avi rc3stno hišo ihiamf Blh sm° tudi v Ja"Uu> na Turjaku. Metka gabrič lit.-nov. krožek OS Žužemberk Vsi zadovoljni 2 IZLETI i W!n?, tazredov naše šole »vini t Poučne izlete , » sni „Tudl . >etos so šli. d! ^hi i, ^-IPrej ogledali Stari kr Pisali!® kozolec, kjer je is !o si grad Krpan , in Taborno hišo J. Jurčiča na j, J? SzrertnveVo kočo- Učenci r3Pr^!iOV so si v Kraniu -etenr ^ *" muzej?BeU-P.Prtfe “ MPori ter rojst-l 7" *£ nainr."13 na Vrbi. Osmo-i it t*ledi[j ^s*avi)i na Vrhniki K Bi?* *o M?karieVo rojstno v Bistro, se Idriic J e s°barie in šli ^nico p41"-pa v Pati-proti e?, ^njo. Ker je ^W 0fjI Loki zaprte, lci so bililt?gled Visokega. " veUkn VOllni z izleti’ Jonovih krajev in »ENA GRAHEK LIT. krožek OS GRM *fdtilcatero j® tri niv>n, h, “‘““rana cesta, je Ka * » ulfli 7^1 . 7 jc ofil? k«t drrK V CVetJa ne i^obL*r^J° Ločani, ki p ®k°lje kazijo le &iejenekdanje 0°no neurejene so 1^ •i ^Cllario ’ ^ lea 111 *l>»b, ^ z& polepšanje S. SKOČIR l?S|>^Nn>L0GA 'S *. N° ZA NAMI Z od^Ll® tov proslavili S ločenci j« h« k?nferenco. L* $ ® dele;*— 0 12 vsak**®« / K^nske^J^i naJ A hi* i W, pan t m JlŠja Nekaj podatkov o majorju Jonesu SREBRO „KOZOROGOM“ — Foto-kino zveza Slovenije in foto-kino klub „Diana“ — sekcija za Kočevsko sta 8. oktobra organizirala v Slovenjgradcu republiški festival amaterskega filma Slovenije, ki je potekal v znamenju partijskih in Titovih jubilejev. Na festival je prispelo 91 filmov 20 avtorjev. V pionirski konkurenci je žirija podelila srebrno plaketo dokumentarnemu filmu „Kozorogi \ ki so ga posneli člani FKK osnovne šole Kočevje. Na fotografiji: predsednik komisije za film pri Foto-kino zvezi Slovenije Edi Matekovič predaja diplomo članu FKK osnovne šole Kočevje Primožu Brusu. (Foto: F. Brus) »Dnevi mladine” uspeli OK ZSMS Krško in „Mladina" sta razživela mlade nad^p H® Črnomelj >• n'~- - e slovesno in v ^>fsa«fsss 0gledali ^eiaii si ' |Ja sprehod v fdo P> uspe- gi.^oge in zanje predsedstva 'je in vsake-a .skupina je ega cvetja. bodh083 F za nam> oao zahtevale fe Pred kratkim smo v Krškem uspešno privedli h kraju akcijo „Dnevi mladine", ki sta jo pripravila OK ZSMS Krško in uredništvo revije „Mladina“. Ker je republiška akcija tokrat prvič potekala v naši občini, smo se lotili priprav; akcija naj bi razgibala tudi tiste kraje, kjer je aktivnost mladih nezadovoljiva, z vso odgovornostjo in resnostjo. „Dnevi mladine" so se pričeli v Kostanjevici s kulturnim večerom, na katerem so se predstavili nekdanji učenci glasbene šole Krško, mlada pesnika in igralec amater. Čez teden dri je bila v kinodvorani v Krškem prireditev „Mladi na odru", v kateri so nastopili pevski zbor, dramske in folklorne skupine, recitatorji, glasbeniki in pevci. Probleme in uspehe mladih smo spoznali, ko smo z uredništvom „Mladine“ obiskali šolski center Krško, Aktiv mladih zadružnikov, Tovarno celu- Naša knjižnica Od 274 učencev si jih v šolski knjižnici izposoja knjige 158, največ iz višjih razredov. Za učence od prvega do četrtega razreda si izposodijo knjige kar same tov. razredničarke. To lajša delo pionirske knjižnice, ni pa brez slabosti. Ob začetku šolskega lete gre s polic nekaj sto knjig, ki pridejo nazaj večkrat šele ob koncu leta, zato v tem času ni izbire knjig za mlajše bralce. Kljub časovni stiski si knjige lahko izposojajo tudi vozači. Zanimivo je, da mnogi učenci, ki ne prebirajo za domačee branje predpisanih knjig, niso vpisani med izposojevalce, pri pouku pa se izgovarjajo, da knjig niso dobili. Letos smo knjižnico preselili s podstrešja v učilnico za slovenščino; delo je zato lažje. Upamo, da bomo v bodoči novi šoli imeli poseben prostor za knjižnico. Za knjige skrbimo, zavijemo jih, raztrgane polepimo. Bralci pogosto vračajo umazane in pomečkane knjige. To ni pravilen odnos do knjig. Žalostno je, da smo morali polepiti že tudi nekatere knjige, ki so bile kupljene letos. Imamo že kar bogato knjižnico, okoli 2.900 knjig. Lahko bi bila še bogatejša, če bi vsak bralec videl v knjigi prijateljico in bi primemo ravnal z njo. METKA ČERNELIČ 8. a, OŠ ARTIČE loze in papirja ter mlade v Podbočju. Zvrstila so se še razna športna srečanja. Akcijo smo zaključili z ustnim časopisom „Mlndine“ v Leskovcu, kjer je odgovorni urednik Vili Pšeničny vodil razgovor z mladimi predstavniki društev in organizacij, program pa sta popestrila nastop plesne skupine OŠ Milke Kerin in kantator Tomaž Domicelj. Mnogo truda smo vložili še v izdajo glasila Zrcalo, v propagando in obveščanje. Ne zaman. Z odzivom mladih smo lahko nadvse zadovoljni, rezultati akcije pa se bodo prav gotovo kmalu pokazali. SILVO MAVSAR UMRL JE ALOJZ KULETO Pred kratkim je v 49. letu starosti umrl Alojz Kuleto, rezervni kapetan L razreda. V NOV je vstopil 1. 3. 1943 in bil borec Savinjskega in Kozjanskega odreda. Od avtusta 1944 pa do osvoboditve je bil v oficirski šoli v Sovjetski zvezi. Za požrtvovalno delo je bil odlikovan z redom za vojaške zasluge z zlatimi meči, bil je nosilec reda zaslug za narod in hrabrost in drugih visokih odlikovanj in priznanj. Bil je dolgoletni predsednik občinskega odbora ZRVS v Sevnici in aktiven druž-beno-politični delavec. Vsako nalogo je sprejemal in opravil odgovorno in vestno. KOMISIJA ZA INFORMIRANJE ZRVS Sevnica O majorju Williamu Morrisu Jonesu, prvem šefu angleške vojaške misije med slovenskimi partizani, zainan iščeš podatkov po naših enciklopedijah in leksikonih. Tako nima Jones svojega gesla ne v skromnem prvem slovenskem povojnem Priročnem leksikonu (1955) ne v njegovih naslednikih Leksikonu Cankarjeve založbe (1973) oz. Mali splošni enciklopediji, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije (1973-1976). Nič bolje ni v tem pogledu v srbohrvaških enciklopedijah Leksikografskega zavoda, čeprav so to solidna in dokaj izčrpna dela (Enciklopedija Jugoslavije, Enciklopedija Leksiko- PRVI KRAJEVNI PRAZNIK ZDOL V kraju, kjer sta preživela mladost znana Slovenca Beno Zupančič in Ivan Ivačič, so prvič praznovali krajevni praznik 8. oktober v spomin na dan, ko so partizani uspešno napadli nemško vaško stražo v letu 1942. Na slovesnosti, ki jo je pripravila krajevna konferenca SZDL, so prejeli priznanja OF štirje krajani, v kulturnem programu pa sta sodelovala mešani pevski zbor Rudi Rožanc — Slavo in mladinska kulturna skupina. S. M. Domicilna listina Cankarjevi brigadi Slovesnost bo v soboto, 29. oktobra, v Grosupljem Pravzaprav ni kraja na naših tleh, kjer posamezne partizanske enote ne bi imele domovinske pravice: ali je bilo v njih določeno število domačinov ali pa so se enote na njihovih območjih bojevale in kdaj pa kdaj našle gostoljubno zatočišče. Takšnim domovinskim pravicam — kdove zakaj - pravimo dandanes domicil in nanj so ponosni kraji, ki ga dodeljujejo, in enote, ki si ga pridobe. Po vsej Dolenjski in Beli krajini pa še kje je bila doma Cankarjeva brigada. Doslej je uživala domicilne pravice v Črnomlju, zdaj jih bodo tej slavni enoti proti Ljubljani, brigadi, ki je od svoje ustanovitve pa vse do osvoboditve vodila na grosupeljskem območju precejšnje število bojnih akcij. Najlepši in najbolj sveži spomini so povezani z zadnjim partizanskim naletom, ki mu je sledila dokončna osvoboditev. Tudi tedaj je Cankarjeva brigada, potem ko je pomagala pregnati naciste iz Kočevja in Ribnice, 6. maja 1945 zvečer jurišala na sovražno postojanko v Grosupljem. Vendar še ni bilo priložnosti za slavje, kajti borci so morali hiteti proti Ljubljani. Prebivalci Grosupljega in nekdanji borci bodo imeli zdaj priložnost skupaj proslaviti spomine na herojsko preteklost. Ko bo v soboto, 29. oktobra, ob občinskem prazniku slavnostna seja občinske skupščine, bo delegacija Cankarjeve brigade na čelu z narodnim herojem Levom Cetin-skim sprejela domicilno listino. D. S. grafskog zavoda, Vojna enciklopedija). Po vsem tem ni nič čudnega, če smo do nedavna imeli tudi v Študijski knjižnici Mirana Jarca dokaj nepopolne življenjske podatke o majorju Jonesu. Tu vodimo namreč v bibliografskem oddelku že nekaj let kartoteko pomembnih ljudi slovenskega ali tujega izvora, katerih delo ali življenje je tesneje povezano z našo pokrajino. Na posebnem kartončku, ki je posvečen Jonesu, piše namreč, da se je rodil v Darbiju v Novi Škotski in da je umel 4. septembra 1972. Te podatke smo posneli po Naših novinah, glasilu jugoslovanskih izseljencev, ki izhaja v Torontu (Naše novine 1974 št 31 in 49), vendar so napačni. V resnici je namreč Jones umrl že lete 1969, o čemer ste tedaj pisala v Delu oz. Borcu Sergej Vošnjak in Janko Liška. Slovenski izseljenski koledar za 1. 1970 pa ima na str. 166 pravilen podatek, da je umrl 1. septembra 1969. O rojstvu tudi ti viri ne navajajo ničesar. Zaradi tega smo te dni, ko je bila med nami na obisku majorjeva vdova Hellen, naprosili novinarko Dolenjskega liste, naj iz najverodostoj-nejšega vira dopolni naše podatke. Tako nam je gospa Helen sporočila naslednje: William Morris Jones se je rodil v Digbyju (ne v Darbiju!), 23. avgusta 1895, umrl pa je 1. septembra 1969 vWeliandportu, Ontario, Kanada. B-r. ■ ■■■—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—■■■■■■■■■■i j IZLET V MIRAMAR IN BAZOVICO ■ ■ I i Člani Hortikulturnega društva ! v Novem mestu bodo priredili to S soboto, 22. oktobra, enodnevni • avtobusni izlet na Tržaško. Od-| hod ob 5. uri zjutraj, izlet pa S obsega ogled gradu Miramar pri j Trstu, mesta Trst in komemora- • cijo pri spomeniku v Bazovici. Tam bodo počastili žrtve za svobodo, potem pa si bodo ogledali še Lipico in se prek Divače vrnili domov. StroSri izlete so 190 dinarjev za osebo, prijave pa sprejema Cvetličarna na Glavnem trgu. Dragi stari vici Pred kratkim sta v Ribnici gostovala zagrebška humoristka Nela Eržišnik in pevec Duško Lokin. Dom JLA je bil poln, ker si vsak želi dobre zabave. Vendar sta gosta svoj nastop prelahko vzela. Duško Lokin je odpel kakih 10 pesmi, kar je trajalo okoli pol ure. Vmes je odigral nekoliko partij namiznega tenisa. Tudi Nela z metlo se je predstavila s starim humorjem, saj se nekaterih njenih vicev spominjamo še z nastopa v Ribnici pred tremi leti. Kazalo je tudi, kot da ni dobro pripravljena za nastop. Vstopnice so bile kar drage, po 50 din. Gosta sta za nastop dobila precejšno vsoto denarja. Kazalo je, kot da jima je šlo le za denarno korist. To jima je uspelo, zavedeni poslušalci pc so ju nagradili celo s precejšnjim aplavzom. Na koncu naj povemo še, da je napovedani ansambel trDiamant" iz Zagreba zamenjala skupina ,JDemoni“ iz Čakovca; tudi to meče čudno luč na prireditev. MILAN G LA VONJI C RAZSTAVA LIKOVNIH PRIPOMOČKOV Do konca oktobra bo v prostorih Kompasa na Titovi cesti v Ljubljani odprta zanimiva razstava, ki jo je ..................;a. Na pripravila likovniki delu. Mladinska knjiga nosti m vrsta pripomočkov, ki jih uporablj^o pri svojem S. SKOČIR iIrh »LOCOMOTIV GT“ V NOVEM MESTU - 20. oktobra ob 19.30 bo v novomeški športni dvorani gostovala svetovno znana rok skupina „Locomotiv GT“. V New Musical Expre-su so že pred leti zapisali, da je madžarska skupina prava rok senzacija, v šestih letih pa so člani „lokomotive“ posneli 1S velikih plošč, dobili so štiri zlate medalje na festivalih v Angliji, Ameriki, Japonski, Finski, Sovjetski zvezi itd. Na sliki: mladi Madžari, ki se bodo predstavili v Novem mestu. Pred njihovim nastopom bo v dvorani modna revija makedonskih kreatoijev z modeli za leto 1978. UllllllllllllllllllllM 111111111111111 llil!l!ll!!!!illlllllllllllllll!lllllilI!!ll!ll!lllll!l!l!lll!HI!lllll!llllllllll!llllllll!ll!l[|||||||lllllllllllll|]|!!!!!ll!lllllllllllll!!ltllll]!l!ll!ll mast za partizanske puške Viharjenje je bilo v času najtežje preizkušnje koristno iz več praktičnih razlogov t jt-Se Pred . -I \ syda K-letnico ,,>/0 !°Vania Lju o ^ hi:" šepetala nekaj dnevi "a brigr'klerie slavi~ kk>er stn PetelinieK K ^ko taTi* iuliia *ne j tabonšče. Ta d‘ ^ Dnll! W- lhi iz jeseni lc!a ‘n bukovi !ip^oč1do;ite jcscnske lS?> Običaji notranjskih V^rmnana lsri+I An artn /o /Vnrn tL (1C j 3fljj h " Preverjenega kritičnega ovrednotenja dosež-T° kulturnih zvrsteh" ^ljevati 6jVo ugotovitev so ;e p0 kakovosti lahko veliko aH S ka, na.boli nre- NOB Z ARMADO '° USTVARJALCEV — pa to ni posvetovanja. to kul! ’ kakšno naj bo irfe-sjfsa S tu* oboro- a ne moremo to inuicem •' da kulturnim 1161)3 čakati na Sbov^ e v9jaskih in dru- S 0reirT7išjih P°U' !Cadar 8re za zato morajo biti No ie motivirani- kot JLLU) tako Poli- J^Ae, nP°Sebi ne bi nič K ^okih ® koreninile v ODir?«°ŽiC’ če * ne h žensitp na terence, Knk onS.’: ladinske in fc - 8Uzf*> številne S1 dopisov f° časnikov’ ' ^ ^smaric’ I?ni?ega ^e' m 1 H in ’ grafik, parti- k,^8a dru8eSa pi* 6 kulturnega ust- Novomeško posvetovanje je znova potrdilo, da je bila naša narodnoosvobodilna vojna oziroma revolucija po kulturni in umetniški tvornosti edinstvena v svetu. Gotovo ni naroda, ki bi imel v najbolj usodnih urah svoje zgodovine tolikšno armado kulturnih ustvarjalcev, pa naj gre za pesnike, pisatelje, slikarje, skladatelje, gledališčnike, zapisano in peto besedo. Kulturno delo med NOB je bilo po svoji vrednosti enako jurišem, kultura torej ni životarila nekje v ozadju revolucije, ampak je bila nenehno prisotna tudi na bojiščih, sredi eksplozij; osveščala, opogumljala je. Franc Šetinc: „Naše ljudstvo in naša vojska sta doumela resnico, da je velika dediščina, ki so nam jo prepustili glasniki napredka in narodne svobode, naša, da pripada borečemu se ljudstvu, in nihče nam te dediščine ne more vzeti.“ Pokojni Boris Ziherl je že 1944 ugotavljal: ,,0 tem nam PESEM JE OSREČEVALA' Ni moč prezreti, da je bilo med NOB veliko pesniških poskusov preprostih ljudi po ječah in taboriščih, na bojiščih m zaledju sojih brali borci iz četnih, bataljonskih in brigadnih listov, jih razmnoževali in recitirali. Pisali so tudi taki, ki jim je bila lepota vezane besede neznanka. Pa zato njihova tvornost ni nič manjvrednega, z njo so izkazovali plemenitost oboroženega in političnega boja. S pesmijo na ustih so odhajali pariški komunardi na barikade, pesem je vlivala moč kitajskim revolucionarjem, ko so bili na Velikem pohodu. Pesem je spremljala borce republikanske armade in mednarodnih brigad v juriših pri Valenciji, Estra-maduri, na ulicah Madrida. ,,Sprejeli smo vse, o čemer smo bili prepričani, da bo tudi za ljudi,“ se spominja partizanstva polkovnik Ivo Bajt. „Tako pesem, Povej, kam greš, črnolaska’ z melodijo rojeno v Španiji, kakor pesem, ,Le vkup, le vkup, uboga gmajna’, ki je bila himna borcev za ,staro pravdo’ v 16. stoletju. Često smo prire- jali narodne pesmi zaradi posebne barvitosti.44 Resnični umetniki so svoje delo enačili z bojem, življenjem, trpljenjem, z revolucionarnim duhom naSh narodov in narodnosti. Kot vrhunski umetniški izraz so poeme o revoluciji, človeškem dostojanstvu. Bilo jih je veliko, ki so v tistih težkih časih pisali pesmi, prozo, drame; pri Slovencih Kajuh, Bor, Prežihov Voranc, Čufar, Jarc, Rob itd., pri drugih narodih Čopič, Nazor, Kulenovič, Kovačevič itd. ZARES „KOVAČNICA“ Šetinc: „Misel se nam ustavi še pri tistih dvajsetih mesecih partizanskega odra, od skromne igralske družine z Riglja nad Poljansko dolino na Dolenjskem mimo gledaliških frontnih skupin v obeh korpusih na slovenskih tleh in mimo odrskih tečajev pa vse do popotne družine Slovenskega narodnega gledališča ... In spomnimo se še, da so prvi filmski posnetki, ki pa niso ohranjeni, nastali leta 1942, da smo imeli ilegalne tiskarne, časnike in še veliko drugega. Ponosni smo, da je delovalo prvo svobodno gledališče v okupirani Evropi pri nas, na jugoslovanskih tleh, v današnjem Titovem Užicu.44 Leo Korelc: „Šale, domislice, številne anekdote in druge oblike humorja so bile svojske sopotnice naše revolucije. S tem pa se lahko pohvali le malokdo. To dokazuje, da so naši ljudje v svobodo korakali z vedrim in mnogi oma-dd’ ^ s° L Jjenim ^JO vcjno ali t-i^ie P. 0171 še deset-dela’ JLne Pomeni, da ^akSti : umetniško :Siop1?iodku)- ki bi ga It S , ^tnim zahte->, s,, ^Siliči na ljubo Sirsko 7,njŠini)’ ^ in i p>onir-h*p0,aiu^Stni rešitvi v S ra*. ° osnovah W‘Porej^je skup- * * veljal naš obisk v Novolesu, kjer smo se pogovarjali z direktorjem gospodarsko-planskega sektorja Janezom Bajukom. „Vsebinsico je prihodek na prvem mestu in ga je potrebno rešiti najprej. Naša prednost je v tem, da je predlog samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za razporejanje skupnega prihodka že nared in v javni razpravi, z njim pa bo potrebno v kar najkrajšem času seznaniti še vse zaposlene, ki ga bodo sprejeli. Tudi ostalih pet sporazumov je že v osnutkih in čakajo samo še končno obliko in potrditev,44 je ocenil Janez Bajuk stanje v Novolesu. PRIHODEK REZULTAT DELA VSEH TOZD Samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih za razporejanje skupnega prihodka je prvi izmed sporazumov, ki bo urejal medsebojna razmerja TOZD in delavcev pri pridobi-dohodka in vanju prihodka, osebnih dohodkov. Skupni prihodek je rezultat dela več TOZD. Njihov skupni proizvod dobi svojo družbeno in ekonomsko potrditev šele na trgu in se izraža v skupnem prihodku (ceni). Tržni mehanizem dovoljuje zakon o združenem delu samo v prodan skupnega proizvoda na trgu. Novo pa je to, da se skupni proizvod, izražen v skupnem prihodku, vrača tistim, ki so vanj vložili svoje delo. Ključ za delitev tega je edinole delo, vloženo v skupen proizvod. ,,Skupen prihodek, ki ga ustvarjajo TOZD s prodajo skupnega proizvoda, se deli na vse udeležence v njegovi proizvodnji v dveh fazah: prvič: vsaki udeleženki se priznajo po vnaprej dogovorjenih standardih materialni stroški, ki jih je imela s proizvodnjo dela skupnega proizvoda; drugič: vsaka udeleženka dobi glede na vloženo delo (ki ga izrazimo z minimalnim dohodkom) enak del ustvarjenega dohodka. Ustvarjen dohodek v skupnem proizvodu se ugotovi tako, da od skupnega prihodka odšte- jemo materialne stroške vseh udeleženk v skupnem proizvodu. Zamotano pripoved lahko nazorno pojasnimo s primerom proizvodnje gugalnika. Pri izdelavi tega sodelujeta 2 TOZD. Z gugalnikom ustvarita skupni prihodek 1000 enot, in sicer. TOZD A: v proizvodnjo gugalnika je vložil 200 enot materialnih stroškov in 150 enot minimalnega dohodka; TOZD B: v proizvodnjo je vložil 300 enot materialnih stroškov in 100 enot minimalnega dohodka. Odštejemo od celotnega prihodka najprej materialne stroške (1000 - (200 + 300) in dobili smo ustvarjeni dohodek. Potem ugotovimo, koliko dobi vsaka TOZD dohodka glede na vloženo delo; prva je vložila v gugalnik 150, druga pa 100 enot minimalnega dohodka. Vsaka enota minimalnega dohodka prinese TOZD dve enoti dohodka (500 : 250 = 2 : 1). Tako dobi TOZD A 300 enot dohodka (150 x 2), TOZD B pa 200 enot (100 x 2). Mislim, da je sedaj princip delitve popolnoma jasen.44 MINIMALNI DOHODEK IZRAZ VLOŽENEGA DELA Omenili ste minimalni dohodek. Kaj predstavlja? , .Minimalni dohodek je izraz vloženega dela, izračunan za vse udeleženke po enaki metodologiji. Je seštevek živega in minulega dela. Živo delo definiramo tako, da ugotovimo standard vloženega dela, izraženega v urah enostavnega dela. Enostavno delo pa smo ugotovili tako, da vse naloge in opravila, ki so različno sestavljena in zahtevna, pretvorimo v enostavno delo; primer: delo KV delavca je glede na zahtevnost dela, pogoje dela in sploh potrebna znanja za opravljanje tega dela enostavnejše od nekega drugega opravila za dvakrat, trikrat itd. Recimo, da je to tisto delo, ki je po sistematizaciji dela in vrednosti del najenostavnejše in najmanj sestavljeno. To enostavno delo je enotna osnova za merjenje sestavljenosti dela. Izraz minulega dela v minimalnem dohodku je dogovorjena stopnja akumulacije, ki jo računamo od dogovorjenih potrebnih sredstev za proizvodnjo skupnega proizvoda. Minimalni dohodek je torej izraz vloženega dela vsake oa udeleženk pri proizvodnji skupnega proizvoda. Udeležba v skupnem proizvodu se izračunava za vsak skupen prdzvod posebej. Delež vsakega udeleženca v skupnem proizvodu se ugotavlja v letnem planu vnaprej. Tekoče se obračunava tozdom po planih akontativnih deležev, tekoče pa vsake tri mesece $ede na ustvarjen skupni prihodek.44 Kako pa je, če eden od členov verige (tozdov) odpove? Odgovornost za vse primere škode, ko je kriva TOZD (ti primeri so navedem v sporazumu), nosi sama, sicer pa so si TOZD medsebojno solidarne. To je samo skromen povzetek večmesečnega dela vetih strokovnjakov. Sedaj teče v Novolesu akcija, da se s sporazumom o enotnih osnovah in merilih za razporejanje skupnega prihodka, kasneje tudi z vsemi 06talimi, kar najbolj seznani sleherni zaposleni. Delavce bodo seznanjali z vsakim sporazumom čimbolj neposredno, sprejeti pa jih bodo naenkrat. Gotovo gre posnemati Novoles tudi pri tehnični plati pisanja sporazuma. Ta obsega izhodišča, sporazum, kjer so izhodišča zapisana v jeziku zakona, in pravilnik, ki prevaja sporazum v jezik in tehniko delavcev v finančnih in planskih službah. I. VIZJAK v c, ' / 'Lrc*e /?o e/>; , L Btelf <*;V ,-^o f J^ZiL i . Port ^' n^ik ■ ^$/1 i ** /> ** stf^c^^ho ^egffPov se ?« nf.^hj Je „%* 6?r“n&.« */ *lQ &Q v*l oe r°Ctr ?Q ^e/ ^fčsekr, ter, r°^Ši oh 'f7t° e9a n, Zi. otrok ^MŠeh> l A§3 .*y*5 * ecv: to. tf* 0JeW ~ • *e/jj Pii jezikb*°st OH j0/J l'^ye *e «e />i5f %; />o ^-Wff«V ■/f*» »les‘vJSl -- JEZIK - NASA (ZA Starosta slovenskih estetov Josip Vidmar je v odgovoru na eno od anketnih vprašanj revije Sodobnost zapisal: „Obhaja me občutek, da narod, ki ne spoštuje svojega jezika, ne spoštuje sam sebe in sploh ni narod v pravem pomenu besede." S to mislijo je ponovno postavil vprašanje jezika kot vprašanje narodove biti ter jezik neločjivo povezal z narodovo usodo. Drugi veliki Slovenec Ivan Cankar je v drami Hlapci zavihtel bič po tako imenovanem slovenskem hlapčevstvu, češ da smo Slovenci hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni. Ali je imel Josip Vidmar, ko je v Sodobnosti „z jezo, žalostjo in sramom “ pisal o jeziku, v sebi Cankarjevo misel ter ji dal novo razsežnost? Ali se potemtakem hlapčevstvo lahko izkaže v določenih razmerah kot nespoštovanje do svojega jetika? Koliko je resnice v obeh mislih ter v njunem sovpadanju, se je ali se še bo potrdilo - o tem bodo govorili drugi Če pa smo ta zapis namenili vprašanju, kaj je z jezikom danes, naj se spomnimo še pisma RK SZDL, za katero res ne moremo reči, da je njegov poziv izvit iz trte. Po desetih letih smo ga ne še tako dolgo videli ponovno natisnjenega. In to dovolj zgovorno priča, da v naši družbi vprašanje jezika še ni odmaknjeno od vseh vprašajev in klicajev. Uredništvo Dolenjskega lista je 5. oktobra sklicalo okroglo mizo z namenom, da sogovorniki osvetlijo vprašanja slovenščine v javni rabi pri nas na Dolenjskem. Tega dne so se vabilu odzvali: Bogo Komelj, upravnik Študijske knjižnice v Novem mestu, inž. Niko Rihar, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, Franc Zaman, predsednik Dolenjskega slavističnega društva, prof. Jože Škufca, svetovalec na Zavodu SRS za šolstvo - OE Novo mesto, prof. Jože Zupan, učitelj slovenskega jezika na OŠ Šentrupert, prof. Jože Sever, učitelj slovenskega jezika na novomeški gimnaziji, Matjaž Verbič, vodja novomeškega INDOK centra, ter Jože Simčič, novinar tovarniškega glasila tovarne IMV Kurir. Pogovor sta vodila pisca tega zapisa, novinarja Ivan Zoran in Milan Markelj. NAJPREJ PRED SVOJIM PRAGOM Če bi strnili vse pogovore v eno misel, bi se ta glasila, daje naš skupen odnos do materinščine zelo zaskrbljiv. Naj gre za čistost in klenost pri sporočanju v javnosti, v šolah, medsebojnem občevanju, naj gre za zapostavljanje slovenščine na nekaterih področjih, predvsem tam, kjer je vse podrejeno dinarju, ali za intimen čustven odnos do materinščine, povsod so udeleženci okrogle mize našli bolečo rano. Kar odveč je poudarjati, da na odnos do jezika in oblikovanje jezikovne zavesti vpliva več dejavnikov: vzgoja, šola, okolje, sredstva obveščanja. Prav slednja z vse močnejšo vlogo in množičnostjo dajejo velik pečat usodi slovenščine. „Da je slovenščina v javnem obveščanju tako polna tujk, nerazumni- vosti, fraz, pomanjkljivosti in nedodelanosti, je krivo tudi naše časopisje," je svoje razmišljanje začel Bogo Komelj. „Seveda se da časnikarsko pisanje delno opravičiti s posebnimi okoliščinami, ki spremljajo nastajanje časopisa. Ker mora novinar pisati praktično vsak dan, je razumljivo, da njegov jezik ne more biti zmeraj svež, prilagajati se mora tudi povprečni razumljivosti, vendar pa ne sme mimo dobrega poznavanja slovenskega pravopisa in jezikovih zakonitosti. Glede na širok vpliv, ki ga imajo časopisi na bralca kot sredstva množičnega obveščanja, je tudi neodložljiva dolžnost posameznih uredništev, da poskrbijo za neoporečno jezikpvno podobo svojih publikacij. To še toliko bolj, ker je časopisna beseda premnogemu glavno ali celo edino branje.“ Že od nekdaj velja, naj bi bili časopisi odraz življenja v najširšem pomenu besede. In če torej najdeva-mo v časopisih slabo slovenščino, to ne pomeni, da taka nastaja zgolj v uredništvih, temveč daje njene korenine, še posebno ko gre za preoblože-nost jezika s tujkami, nerazumljivimi frazami in ostalimi „plevami“, iskati pri virih informiranja; to pa so sestanki, seje, razprave, javni govori, pa tudi različna pisana gradiva. NA SESTANKIH IN V ŠOLI Inž. Niko Rihar je dejal, da Slovenci sicer res nismo kaj prida govorniki, vendar imamo kljub temu nekaj svetlih zgledov tudi med politiki, za katere drugače preradi pravimo, da frazarijo in kvarijo jezik. „Taki so, denimo, Mitja Ribičič, Franc Šetinc, Franc Popit, da o vseh ne govorim. Njihov jezik je razumljiv, jasno znajo povedati najbolj zapletene stvari. Pleteničenje, zavijanje v fraze pa se, po moje, začenja takrat, ko govornik stvari, o kateri govori, sam dobro ne pozna.44 Govorna jezikovna kultura je nizka, vendar ne zaradi nekakšne govorniške pomanjkljivosti Slovencev -dlje, ko je tekla beseda o tem, jasneje je bilo razbrati, da gre le za mlahav odnos do jezika, za premajhen čut odgovornosti. Svojevrstno spričevalo slabe slovenščine so tudi gradiva, katera dobe v roke delegati. Matjaž Verbič je ta gradiva označil kot pretežka, preobsežna, v jezikovnem smislu pa težko razumljiva dojemljivosti povprečnega delegata, ker so napisana v ustreznem strokovnem jeziku, povsem razumljivem le strokovnjaku. Zato je razumljivo, da so tudi delegatske odločitve na podlagi takih „učenih“ besedil vprašljive. S tem pa seveda takoj postane vprašanje o jeziku v delegatskih ter drugih gradivih politično vprašanje, z drugimi besedami, odgovornost do jezika (da je skoraj ni, ne manjka dokazov) je tako tudi politična odgovornost pri uresničevanju smotrov naše samoupravne socialistične družbe. Jože Škufca j e takoj pokazal na še enega od pomembnih dejavnikov, ki lahko vplivajo, da bi bil slovenski jezik v javni rabi bolj sporazumeven — na šolo. „Če je slovenščina učni jezik na naših šolali, je dolžnost slehernega, ki poučuje, skrbeti za dober jezik. Ta skrb ne sme pasti le na učitelja slovenskega jezika. Lahko rečem, da je ta skrb pri drugih predmetih šibka.44 Jože Zupan je pristavil, da je treba pri gojenju in vcepljanju skrbnega odnosa do slovenščine začeti že v vrtcih, še posebej, ker vzgojiteljice na vprašanje čiste in lepe slovenščine pogosto niti ne pomislijo. JEZIK - USTAVNA DOL2NOST IN PRAVICA Skrb za jezik se ne sme končati takrat, ko se zapro šolska vrata. Jezikovno osveščen človek, če ga takega naše šole sploh dajo, bo nujno bolj občutljiv za vsakdanje pojave, škodljive jeziku. Zabolelo ga bo, če bo dobil v roke malomarno skrpucano vabilo, obvestilo, navodilo, če bo moral pri izbiri imena svojega podjetja dvigniti roko za naziv, ki zveni tuje, če bo v trgovinah opazil poziv k nakupu ob veliki „rasprodaji če bo prebral na plakatu, da se „vrši prireditev v čast Ivana Cankar" ipd. Težko pa govorimo, da jezikovno osveščenost pospešuje branje „dr.“ romanov, stripov, slabih prevodov, V/n*. malomarno napisanih pogrošnih zgodb vseh zvrsti. Jezikovne osveščenosti ne more pospeševati tudi zapostavljanje slovenskega jezika, kakršnemu smo, žal, dostikrat priče. Jože Sever je naštel vrsto primerov, iz katerih je zapostavljenost slovenščine še posebej razvidna. Navedel je primere navodil k industrijskim izdelkom zgolj v srbohrvaškem jeziku, četudi je šlo za izdelke, s katerimi je potrebno pravilno ravnati in pri katerih je nepoznavanje uporabe lahko življenjsko nevarno (zdravila, škropiva). „Na Dolenjskem opažamo močan jezikovni vpliv srbohrvaščine,“jeugotovil Niko Rihar. „Gre za srbohrvaška javna obvestila, za podnaslavljanje filmov, gre tudi za sporazumevanje v javnih službah. Še posebno kritičnoje v zdravstvu, Iger imamo zaposlenih veliko kadrov iz sosednjih republik. Dogaja se, da bolnik ne more povedati zdravniku, kaj mu je, če ne zna srbohrvaško, saj zdravnik slovenščine tudi pasivno ne obvlada. Naj takqj poudarim, da nikakor ne gre za šovinizem, pač pa za ustavno pravico našega človeka.44 Jože Sever je pristavil, daje Slavistično društvo Slovenije med drugim poslalo v bolnišnice okrožnico, naj organizirajo tečaje za tujejezično zdravstveno osebje, da se le-to v najkrajšem času nauči slovenščine. Ta poskus pa se, žal, ni obnesel. Nobenega dvoma ni, da delo v taki ustanovi, kjer je sporazumevanje poglavitnega pomena, ne more potekati, če nastajajo kratki stiki. Najbolj razumljivo in naravno je, da se med pogoji za sprejem na tako delovno mesto navede znanje slovenščine, oziroma postavi pogoj priučitve jeziku, ter potem ugotavlja, ali je pogoj izpolnjen. Ko bi tako ravnali povsod tam, kjer zaposlujejo kadre iz drugih jezikovnih območij, bi odpravili enega od velikih kamnov spotike. Slovenec ne bi niti podzavestno več občutil, da je njegova materinščina na njegovih tleh zapostavljena. Jože Simčič je opozoril na še eno dejstvo, ki se pojavlja in potrjuje v sredinah, kjer so zaposleni ljudje iz drugih jezikovnih območij: „Takoje, da bo naš človek takoj pokazal,pripravljenost govoriti v tujem jeziku. Vemo, da v slovenskih družinah v Nemčiji govore tudi izključno nemško, kar jasno kaže, da Slovenec nema več tistega pristnega, čustvenega odnosa do materinščine, kakršnega je imel prej, ko je bil slovenski jezik še ogrožen. Tega odnosa nima več, hitro pozabi, da je Slovenec.44 NE OGLASA SE NAVČEK ^ AMPAK VEST % • Tako je, skopo PoVZ^de^ šljanje vseh udeležencev o stanju slovenščine v javm » ^ bi pretiravali, akobi> H ščini že zvoni navček, P j( j bilo narobe, ako bi slovenščino vse v red* doveoJ> zaveda vse več ljudi, ki J na pomeni tudi eno zavei0 stveno sestavino nar0“° iePoti*^ življenja. Zaskrbljenost pa J razumeti le v tem pomenu. ^ Slišati je bilo več pjgji ^' naj bi pomagali, da y javni W strani usode slovenšči ^ odpravijo. Hujše "ap® JanjaflioSl to t in površnost lahko p 8 močjo lektorjev kar velja P ^ ^ časopise in P«®”* * bolj jj S je to le začasna rešite , naVo< % sili. Kar zadeva ogg* b> % podnaslavljanje, P0Z1V ,£loeiti ten potrebno odgovornost J t, konom, pri tudi odgovornost pn <3 nikov in služb. It Resnično pa bi ^ ^olg0'1 \, žaju slovenščine pomagj ^ akcija. V tej akaji se mora O odnos celotne druz oS ne, ne samo P^f1 Nem, M ^ slavističnih društev, zamisliti, d a se b o o , oVOrflOf ne vzgojimo čuta otovo? jezika; prav tu pa so S ^ otipljive in jasne nal braževalnega Podr.°.9 ^ dej*' nov, družbenc>po >^stiin občini, krajevni skup nih organizacijah. Franc Zaman je vin* nega društva DolenjsK V^ nekaj nalog, ■“»nhlbo takoj lotilo. 0rJie”n(_J ^eno sti pripravili cel°st -ših sred^ • jezika v najrazbčnejš* tl)(ii podlagi katere bo mog ^ P3t Ob okrogli m^vfJčioi predlog,najbioslo rili na javnih razp*^ 0rg^ skupnostih ter delovr^ ^ SKS P°rSV»^', Gotovo f '^i^, mo premišljad. 8 gjj živ ^ rinščina mora os« bi slov ” M smemo dovohti, zašel v stisko, JI -:e , k tudi stiska demo gkufca. koncu naVedel % Št. 41 (> DOLENJSKI LIST Bil kultura in izobra- ževanje Slovenski arhivarji v Kočevju Tridnevno delovno srečanje se začenja danes v dvorani Šeškovega doma • i nJigo oživlja branje pnspo-„ —io in pišemo o PrijatJ-10 & naizves->k SCa’ °Pl°Ma St' ■■*< ST Se ^ ^ Bfm ie knjiga, »? h°-°VO P°tnMi flifiki L lon je knjiga ^ol-nen^a 'je. sopot- ,^s fe 70 odstotkov k0L ?1 trdi statis-h KoliloeŠčica teh? KSZh iih >e sp'°h ^Mpoktir ” ‘I*11' M P.31^0 kot *no ukvarjajo tfinin, 0 ^ul7a i*1 /o vnrntedmetom-\>dobfh a,n,e na>brž ['ik§imknA80Vora- veJja Knjigo, ko riafSZ.P°lne knji-kn in pre- fyŽfa stoka, da > kmf16, boli ™ras-' Sto , fondih? "om ’' Potrjuj/’ življenje i ,fudJ'e Se ' Sože nT To *di 11 St l olS° ni Več m le st W " 7m ■ ^trezno tipala družbe- eiavnikom. Med konkretne oblike širjenja knjige med bralce sodi tudi letošnji jugoslovanski mesec knjige z uvodnimi manifestacijami v Sloveniji, kjer prav ta čas prihaja spet do izraza tema ,,Knjiga išče bralca, bralec knjigo", znana te z nedavnega strokovnega posvetovanja slovenskih knjižničarjev na Otočcu. V slovensko akcijo se poleg kulturnih ustanov še posebej vključuje Zveza kulturnih organizacij, ki bo razpisala knjigi posvečeno tekmovanje za šolarje in najboljše naloge nagradila. K prizadevanjem, da bi približali književno delo bralcem, pa sodi še akcijski program za izboljšanje družbenega in ekonomskega položaja knjige, ki ga pripravlja svet za kulturo pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije. Naj na koncu ponovimo že zapisane misli Miloša Jevtiča o smiselnosti branja: „Brez stalnega preseljevanja v svet bralcev ne bi imela knjiga - pa če je še tako dragocena in pomembna -umetniškega, družbenega in humanističnega smisla. “ Branje namreč obnavlja knjigo ter ji podaljšuje življenje. I. ZORAN V dvorani Šeškovega doma v Kočevju se začenja danes 8. zborovanje slovenskih arhivskih delavcev. Zborovanje, posvečeno 20. oktobru - dnevu arhivov, Titovim in partijskim jubilejem, je pripravilo Arhivsko društvo Slovenije, trajalo pa bo do sobote, 22. oktobra. Pokroviteljica je kočevska občinska skupščina, zborovanje pa bo izvedeno tudi s podporo kočevske kulturne skupnosti. Udeleženci bodo obravnavali vprašanja ohranjenosti, dostopnosti in urejenosti arhivskega gradiva, nastalega po letu 1945 in shranjenega v arhivskih zavodih in zunaj njih. Poudarek bo tudi na tem, kako je ohranjeno arhivsko gradivo na kočevskem območju, in sicer od prvih znanih zapisov do gradiva najnovejše dobe. O tem bo na tem delovnem srečanju arhivskih delavcev posebej govoril Vladimir Žumer. V Šeškovem domu bodo Eoskušali osvetliti tudi razvoj onservacijskih in restavra-tOEldh metod pri obdelavi poškodovanega ariiivskega gradiva pri nas in v svetu, poleg tega bodo spregovorili o uvajanju mikrofilmanja pri ustvarjalcih gradiva v Sloveniji. O tem bo tekla beseda zlasti jutri, po uvodnih poročilih inž. Štefana Fajmuta in inž. Nade Majcen. Na zborovanju bo v glavnih črtah prikazan tudi razvoj uprave, ljudske oblasti, druž- benih služb in gospodarstva v času obnove in socialistične graditve do današnjih dni. O tem bodo razpravljali jutri, med referenti pa je napovedan tudi dolenjski rojak dr. France Kresal. V soboto bodo udeleženci zborovanja opravili strokovno ekskurzijo na Brod na Kolpi, v Delnice, na Vinico in v Črnomelj. Umetnik Vladimir Stoviček v svoji kiparski delavnici v Leskovcu. (Foto: J. Teppey) Upodabljanje z ljubeznijo Upodobitve znanih osebnosti „izpod dleta" Vladimira Stovička razstavljene v Krškem Ni dolgo tega, ko je bil v Budimpešti, v soboto so odprli razstavo njegovih del v novem Delavskem domu v Krškem, jutri bo že kje drugje postavljal novo razstavo! Kljub letom je še vedno neutruden, živahen, zdaj tu zdaj tam, vedno in povsod v središču umetniškega življenja. Tak je nestor slovenskih in jugoslovanskih medaljerjev, akademski kipar Vladimir Stoviček iz Leskovca pri Krškem. Tudi ob 500-letnici krških mestnih pravic ni stal ob strani. Z nekaj deli sodeluje ta čas v domači galeriji na skupinski razstavi, ki nosi naslov „ Krški rojaki v slovenski likovni umetnosti**, bolj obsežno in popolno pa se istočasno predstavlja v prostorih novega »Delavskega doma“ s plastikami, na katerih je upodobil heroje naše revolucije in narodnoosvobodilnega boja. Jtolco zastavljen program rePubliške kulturne zveze »Bratstvo in enotnost" so sprejeli tudi statut 3 St** (od ^!£publ^sS"- »° in enot-k:Ls«osob°tov linici L-- domu. nato*s!? rojprej 1“ bfli u *PreJeU sta- sfctsst :> z D *e »n Slovenki se bo W/Zv«°. *■ ki ,.?edlcPubU-f* teži k uujeva- CjJ''si P^1 med narodi S gg* Približe-ljuj; dobrine [V Sega , tem >n prvi Decembra bo v Dugi Resi otvoritev likovne razstave, ki si jo bo moč ogledati tudi v drugih občinah; srečanje pevskih zborov odraslih bo januarja v Črnomlju; isti mesec bo srečanje mladih literatov v Sevnici, maja v Zagrebu, odrasli literarni ustvarjalci pa se bodo predstavili marca v Novem mestu. Maja bo v Mokronogu srečanje mladinskih in pionirskih folklornih skupin, isti mesec bo v Ogulinu tudi srečanje gledaliških skupin. Folklorne skupine odraslih se bodo predstavile junija v Slunju, ta mesec bo tudi srečanje tamburaških in harmonikarskih skupin v Samoboru. Pihalni orkestri sc bodo zbrali julija v Krškem1 delovno srečanje likovnih amaterjev pa bo spomladi v Črnomlju. Pred vsakim srečanjem bo pripravljen delovni razgovor s strokov- njakom, srečanja bodo popestrili priložnostni katalogi, za uspešnost prireditev pa naj bi ne bile dolžne skrbeti zgolj občinske ZKO, ampak vsi družbenopolitični dejavniki D. R. DOGOVOR GALERIJ Nedavnega razširjenega sestanka galerijskega sveta Dolenjske galerije v Novem mestu so se udeležeili tudi predstavniki tovrstnih ustanov iz Kostanjevice, Brežic, Krškega, Sevnice, Metlike, Črnomlja in Trebnjega. Beseda je tekla o tesnejšem sodelovanju med galerijami. Na naslednjem sestanku v Kostanjevici bodo uskladili načrte za razstavno dejavnost v naslednji sezoni, v krog sodelujočih pa povabili tudi predstavnika Likovnega salona iz Kočevja in Petkove galerije iz Ribnice. ^XXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXX\.XXXXXXXXXX\XXXXVSXXVVXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXX' knjigi na on. . *sov , ulenjskem prisotna najmanj 900 ^jevjcj0 pisali srednjeveški menihi in i ln Pleterjah, do prvih tiskanih, ki iCe Polnili dolenjske samostanske »bčjj! ’ .* .a javna knjižnica na območ- ici v jle bila ustanovljena leta 1865 pri iti tud Vem n,estu. Kasneje je začel , i Novomeški knjigarnar Friderik J»o alj u v!46,1 knjižnic je bil med drugo 1° izpTk en ali razgrabljen. Samo Novo 'I* 0-Ofln J30 najmanj 30.000 knjig, podeli m l5-000- en, .Poskusi, da bi knjigi odvzeli njen j '■okras** < Potr°šniška miselnost ji je lih. m n° * funkcijo v bogato opremljene^ 0I^lesto knjige naj bi kulturnim je kar dajejo TV, radio, filmi. aniDal, a*0, da vsc t0 knjige ne more 1 ji v ' n®kem da jo kvečjemu samo lahko smislu pomaga med bralce. PODEDOVANI regionalni položaj knjižnice se je skušal ohraniti za vsako ceno, čeprav je bila knjižnica po virih dohodkov že dolgo zakoličena v občinske meje. Širšo pokrajinsko vlogo pri oskrbi občanov s knjižničarskimi storitvami je zadržala le zaradi razmeroma bogatega strokovnega in domoznanskega sklada in nerazvitega knjižničarstva v sosednjih občinah. NOBENA splošnoizobraževalna knjižnica si ne bo mogla privoščiti, da bi zadovoljevala samo nekatere profile uporabnikov (gospodinje, upokojence itd.). Morala bo najti kaj tudi za aktivnega delavca, ki nima preveč časa za branje leposlovja, pri delu pa nujno potrebuje literaturo za izpopolnjevanje svojega strokovnega znanja, za družbeno in kulturno izobraževanje in sprotno informacijo o dogajanjih doma in v svetu. Ko mu bo ponudila vse to, jo bo priznal za svojo, jo podprl pri njenem razvoju in se zanjo zavzel, ko se bo znašla v težavah. V CELODNEVNI šoli, v kateri vzgojno-izobraževal-ni proces teži k čim sodobnejšim oblikam in metodam dela, celodnevno bivanje v šoli pa razširi delovno ustvarjalni in rekreativni čas učenca, vidi knjižničarstvo še večje možnosti za smotrno vključevanje šolske knjižnice v celotno delo in življenje na šoli. IZ RAZNIH VIROV ZBRAL: IVAN ZORAN X^\\xxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxvxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxv Ta dela so nastajala vse od osvoboditve naprej, v glavnem po naročilih raznih muzejev, za spomenike pa tudi na željo posameznikov. Odlitki so raztreseni po vsej domovini, zato javnosti doslej v takem obsegu še niso bili predstavljeni. Seveda moramo ob tem dodati, da so vsi ,„origi-nali“, to se pravi negativi in pozitivi, v mojstrovem ateljeju v Leskovcu, vendar so bili nekateri med njimi že precej poškodovani in jih je moral Stoviček pred ponovnim odlitjem v bron temeljito obnoviti. To je zahtevalo precej delovnih ur, ki jih je mojster iz ljubezni do domačega kraja in njegovih prebivalcev opravil povsem brezplačno. Potem, ko so plakete odlili v bron v zagrebški delavnici Vladimirja Seba, so jih razstavili v delavskem domu v Krškem. Na njih so upodobljeni v zanje značilnih potezah in značajih; Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Dušan Kveder, Boris Kidrič, Destovnik-Kajuh, Šlander, Badovinac. Zorka Misel fotografije S svojimi deli se tokrat v Likovnem salonu v Kočevju predstavlja četrtošolec kočevske gimnazije, fotoamater Vito Oražem. Razumljivo je, da razstavljena dela niso še nekaj bleščečega, vendar so kljub temu dobra. Predvsem je razveseljivo, da gledalec čuti, kako avtor kljub svoji mladosti razmišlja o vsem, zavzema do pojavov kritični odnos in ta svoj odnos na razumljiv način sporoča gledalou. Ta razstava in drugi uspehi članov šolskih foto krožkov je pokazala, da si mladi rod krepko utira pot na področju amaterske fotografije. Razstavo so si ogledali tudi člani nekdaj zelo uspešnega Foto (kasneje še: kino) kluba Kočevje. Ob njej so ugotovili, da ni prav, ker so prenehali delati, saj so dosegali za svoje delo lepa priznanja tudi v okviru republike in zveze. Tako je razstava mladega Vita Oražma spodbuda starejšim fotoamaterjem, naj se spet posvete svojemu nekdanjemu konjičku, na katerega so zaradi obilice drugega dela že skoraj popolnoma Pozabili. J. PRIMC ŠENT JERNEJSKI OKTET SLAVI Šcntjemejski oktet slavi 15-letni-co. Ustanovili so ga 20. oktobra 1962. Prvi vodja je bil Valter Mle-kuš, za njim je vodstvo prevzel Albert Zupanc, nato je oktet več let delal pod taktirko Ernesta Jazbeca, zdaj pa bdi nad njim in ga umetniško usmerja Janko Avsenak. Iz njegovih vrst je vzklila zamisel o tradicionalnem srečanju oktetov. Od prvotne zasedbe pojeta v oktetu le še basist Polde Svalj in tenorist Lojze Bambič. Oktet ima na leto okoli 50 nastopov. O 15-letnem delovanju Sentjernejskega okteta bo govorila tudi jutrišnja televizijska oddaja. Regacin, Janko Sekirnik, Tončka Čečeva, Miha Marinko, Dušan Kraigher, Franc Vrunč, Tone Okrogar, Dušan Jereb, Dušan Me vij a, Milan Zidanšek, Franc Rozman-Stane, Milka Kerinova, Ivo Lola Ribar, Jože Borštnar, Anton Vratuša, Lidija Sentjurc in Večeslav Holje-vac. Pobudnik za razstavo in njen pokrovitelj je OO ZZB NOV v Krškem. Ž. ŠEBEK Gledališki list Novomeški gledališki abonma za sezono 1977/78 obsega devet del, ki jih bodo na odru v Domu Kulture uprizorili na gostovanjih na Dolenjskem Mestno gledališče ljubljansko, Stalno slovensko gledališče v Trstu, Šentjakobsko gledališče v Ljubljani in Slovensko ljudsko gledališče v Celju ter domača gledališka skupina kulturnega društva Dušana Jereba (Partljičevo delo „0, ne, ščuke pa ne“). Predstave Mestnega gledališča ljubljanskega, Stalnega slovenskega gledališča v Trstu in Šentjakobskega gledališča štejejo tudi za mladinski abonma. Vsebina vseh del, ki se bodo na novomeškem odru zvrstila do konca sezone, je na kratko predstavljena v tiskanem gledališkem listu, ki ga je Zveza kulturnih organizacij v Novem mestu izdala v 800 izvodih s pomočjo mecenov - delovnih organizacij. Brošurica, kakršno so želeli organizatorji abonmajskih predstav oskrbeti že v prejšnjih letih, pa jim je pomanjkanje denarja to preprečilo, je prav gotovo pomembna pridobitev za boljšo obveščenost vplačnikov abonmaja in drugih obiskovalcev. MED DELAVCI Učenci osnovne šole Kočevje so pred kratkim obiskali nekatere kočevske delovne organizacije in jih seznanili s svojimi težavami in načrti, delavci pa so jih seznanili s svojimi. Tako so skupno ugotovili, da je v Kočevju potrebnega še več prostora za otroško varstvo, otroška igrišča, osnovna šola pa potrebuje za enoizmenski pouk še 8 učilnic. Iz stiske s simboli V Dolenjski galeriji razstavlja slikar Boris Jesih Za kraj svoje šestnajste samostojne razstave je Boris Jesih, akademski slikar in grafik iz Škofje Loke, predstavnik mlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov, izbral Novo mesto. V tem kraju ni neznan, saj se je med drugim udeležil dveh Dolenjskih slikarskih kolonij, zatem pa obakrat sodeloval na skupinskih razstavah v Dolenjski galeriji. Pri obiskovalcih in ljubiteljih likovne umetnosti je že takrat vzbudil pozornost z nenavadnim realizmom, v katerem je upodobil motive iz krajine ob Krki. Temeljitejši vpogled v delo in stil tega slikarja omogoča razstava, odprta 11. oktobra v zgornji dvorani Dolenjske galerije, ko so obiskovalci lahko prisluhnili tudi krajšemu kulturnemu sporedu, ki so ga kot solisti na istrumentih izvedli učenci novomeške glasbene šole Marjana Kozine. Jesihove slike - kakih petdeset jih je avtor odbral za novomeško razstavo — spominjajo na prvi pogled na umetniško fotografijo ali na prefinjeno grafiko kakega Duereija in so kot take dojemljive. To pa je le delno res, saj zahtevajo, čim bolj se vanje poglabljamo, že kar filozofsko razlago. Take jih delajo predvsem simboli (križci, črte in črtkane linije), ki dajejo slikam poanto. Predmeti, ld so „pozirali“ slikarju, niso fantazijski, marveč povsem stvarni, vzeti iz narave (drevesa, obrobja host, primestni vrtovi, krajine z medicami), narisani pa s fotografsko natančnostjo. Lahko bi dejali, da je Jesih s temi deli zapel slavospev naravi, obenem pa izrazil vso svojo tenkočutno zaskrbljenost zanjo. To je slikarjeva sprostitev in hkrati stiska, iz katere se rešuje z že omenjenim simboli-ziranjem slik. V tem pa je Jesih svojski in izviren. V Novem mestu bo razstavljal do 6. novembra. L Z. APLAVZ ZA »EKVINOKCIJ** -Opera SNG iz Ljubljane se je pred kratkim vrnila z nadvse uspešnega gostovanja v Bratislavi. Za občinstvo tega mesta je uprizorila tudi „Ekvi-nokcij**, znano opero skladatelja Marjana Kozine, novomeškega rojaka. V pohvalnih kritikah je bilo poudarjeno, da je ..Ekvinokcij** delo, ki po pravici uživa veliko priljubljenost med slovenskim občinstvom. Posebno pozornost je to delo v Bratislavi vzbudilo tudi zato, ker je njegov avtor sodobnik prve skladateljske generacije na Slovaškem. ANDRICEV A NAGRADA PODELJENA - Letošnjo Andričevo nagrado, ki se imenuje po jugoslovanskem nobelovcu, so podelili pisatelju Antoniju Isakovidu za zbirko novel „Tren I.“. Nagrajenec je dobil diplomo in 30.000 dinarjev. USPEH KRATKEGA FILMA -Na desetem mednarodnem festivalu fantastike, ki je bil nedavno v špan- dcem mestu Šitgesu, je dobil jugoslovanski ustvarjalec Bogdan Zižič za svoje ,,Potovanje“ prvo nagrado v kategoriji kratkih filmov. Filmi jugoslovanskih avtoijev, ki obravnavajo svet fantastike, vzbujajo tudi prii tujem občinstvu in kritiki veliko pozornost. DVE RAZSTAVI OB POSVETU - Ob vsejugoslovanskem posvetu na temo „Kultura in splošna ljudska obramba** so v Novem mestu odprli dve razstavi: v avlah Doma JLA razstavo ,,Grafika v NOB“, v Studijski knjižnici Mirana Jarca pa knjižno razstavo ..Narodnoosvobodilni boj v književnosti**. Medtem ko so na prvi razstavljene med NOB nastale grafike nekaterih najboljših slovenskih ustvarjalcev in nekaj plakatov, obsega druga razstava tiske iz NOB in leposlovna dela, ki jih je navdahnil narodnoosvobodilni boj. Razstava v študijski knjižnici je posvečena tudi prazniku novomeške občine in bo odprta do 12. novembra. >■ 1 ? M ■ m- i dalo za ceste po 450.000 juijev, sedaj pa še voziti ne smemo? Ne pustijo nam ustvaijati. Je še kje v bližini kakšna tehtnica? “ se je tolažil in pripovedoval zijalom. Tretji, tisti v kratkih hla- ^peio^S^oP- do kontrole, tudi tistih, Krut dvoboj dinarja in smrti čah, se ni razburjal. ..Najbolje je, da telefoniramo, naj nam pošljejo gume in ,kiper‘. Za danes smo tako ,kvit‘.“ Kot za čudo potem sploh ni hoteli biti nobenega grešnika več. Mimo so švigali samo še osebni avtomobili. Vozniška solidarnost je delovala nadvse učinkovito. Na parkirnem proštom so 00 kuiuiw, -— Ojpinvrai dovoljujejo, da prep 1)^1 domačega avtoparka gumami * Jeh^no gumami m ^ hibnimi vozili. Ne Epi J J besed, da sistem nglJJ S, da nalagajo skjgjrfi Samo toliko, da bom ^ več o zastojih, nih trakovih m togSfc BOJAN ^ Pred dvema desetletjema, ko smo jo dobili, je bila naš ponos. Danes ni več. Pordečela je, od Ljubljane do Zagreba, še posebej od Trebnjega do Krškega. Kolesa brišejo krvave madeže. Kruto opozorilo tistim, ki vozijo svojeglavo, ki nenehno visijo med življenjem in smrtjo. Svojo, pa tudi tujo. Našo! Vozimo po karteljevskem klancu. Kolona. Tudi po 60-tonske pošasti nemarno puhajo v hrib. Njihov izpušni plin je zameglil vse. Fički, spački in še nekateri postajajo nestrpni. Izhod je v prehitevanju, pa čeprav se bližamo polni črti. Nestrpnost zmaga nad razsodnostjo. Takšnih primerov na četrtkovi akciji s skupino za operativno-tehnične preglede pri zaščitni enoti milice RSNZ ni manjkalo. Že med potjo do Otočca je bilo troje voznikov ob dovoljenje. Fičko KP 327—35 se je spravil nad polno črto med Medvedjekom in Pljusko »Golf44 z registrsko številko ST 577—37 je pri Poljanah na delu ceste, kjer je acer prehitevanje dovoljeno, ustavil naproti vozeči tovornjak, zagrebški fičo 251-44 pa je v dvojnem ovinku z neprevidnim prehitevanjem izsiljeval prednost pred nasproti vozečimi vozili. izločen „kdos“ s priklopnikom špedicije iz Bugojna. Domneva: verjetno je pretežak. S počasno vožnjo je oviral promet in izločal naravnost grozeče količine saj. Notranja desna guma na vlečnem vozilu je bila že močno obrabljena. ,,Sad ču ih promeniti,“ je dejal voznik in v pojasnilo dodal, da to zahteva tudi bližajoča se zima. Voznik se je nekaj časa mučil, daje postavil vozilo na tehtnice. Številke so še bile v dovoljenih mejah. Samo še prijateljski nasvet in opozorilo in že se je vključil v nepretrgano reko vozil. Medtem je dvojica iz skupine ljubljanskih miličnikov imela opravka s fičkom novomeške registracije. Komaj se je ustavil. Vzrok: slabe zavore. Možje so bili prvič v zagati. Zraven šoferja ie sedela ženska, ki je imela božjastne napade, ti pa zahtevajo hitro zdravniško pomoč. Odvzem prometnega dovoljenja, potrdilo o nujnosti vožnje do bolnišnice, nato pa v najbližji servis. Ura je 15.35. — Kamion s priklopnikom škofjeloškega Transturista je bil pravilno obremenjen in je lahko nemoteno nadaljeval pot POZAB UAMO NA GUME? 15. 09. — KOmaj se je intervencijska skupina ustavila na Otočcu, že je bil iz prometa GORIŠKA TROJKA PLAČALA GREHE STOTIH Sledilo je nekajminutno zatišje. Za naju, ne pa tudi za miličnike. V koloni vozil v smeri proti Zagrebu — vsako drugo ali tretje je bilo tovorno — je le malokateri voznik upošteval varnostno razdaljo. Tokrat so možje v plavem le opozarjali. 15.45. - Bel krog z rdečo lučjo v sredini je usmeril na počivališče težki fiat Avtopro-meta iz Gorice (284—68). Slutnja se je izkazala kot grozeča. Pet gum je imel močno zlizanih, dve do platna, zavorna luč na prikolici ni kazala znakov življenja, tehtanje pa je pokazalo, da presega dovoljeno težo za več kot 4 tone. Bradati voznik se ni mogel pomiriti z usodo. „Kam pa naj zdaj zapeljem? Zdi se mi, da sem za danes prost“ Tahograf je zabeležil hitrost večjo od 80 km/h. 16.00. - Se en Novogoričan (GO 284—70). Potem, ko je nekajkrat poizkusil postaviti težki vlačilec na Telupove tehtnice, mu je to le uspelo. „Saj vem, da ,sem‘ pretežak. Zakaj ne nalagajo toliko, kot je dopustno? Adi mislite, da bo delavec na nakladalniku, bel po laseh in obrveh, poslušal primorskega tipa? “ Naložil je več kot sovoznik pred njim: pretežak je bil za celih 8,6 tone. 16.08. — Tretji iz Nove Gorice, fiat GO 284—67. Med tehtanjem se je približal voznik, ki je bil prvi „zapečaten“, in v smehu pristavil: „Gotovo so baterije prepolne (mislil je na baterijske vložke v tehtnicah).41 Visok, suhljat šofer je stopil iz vozila. ,.Prekleto! Postojnčan me je prepozno opozoril na zasedo. Kaj sploh gedajo? Gre 80 in več. Drugače pa nikamor ne pridemo. Tudi na ,konje4 bi bilo treba gledati, ne samo na tovor.44 Tudi usodo tretjega je zapečatilo tehtanje: peljal je več tovora kot bi smel, in to kar za celih 8,5 tone. 16.46. - TAM 5000 je bil že tako zdelan, da je bilo na njem komaj vidno, daje last ljubljanske Emone. Še preden sta utegnila miličnika kaj reči, seje sovoznik opravičil: „Slabe so, slabe.44 Mislil je na gume. „Kaj hočete, varčujemo.44 In res so bile gume z rezervo vred tako zlizane, da so že zdavnaj zaslužile pokoj. ,RAJE VOZIM PO ITAUJI“ Medtem so se zbrali pri miličniškem avtomobilu vsi trije Novogoričani. Sledil je razgovor z mnogo hude volje. »Zakon varnosti44 jim je snedel vozniško dovoljenje in jim preprečil vsak nadaljnji meter vožnje do cilja. Bradati se še vedno ni strinjal. „Lahko grem tudi sedet. Naj mi snamejo hlače, če hočejo, saj bo trpela škodo družba. Sam imam doma dovolj krompirja in fižola. Samo uslugo ste mi naredili. Jutri grem po plačo, potem pa vozit v Italijo. Tam vsaj nalagajo toliko, kot smejo. Vse skupaj se mi zdi nelogično in neživljenjsko. Ja, kaj bomo vozili prazni? 44 Drugi pa je še dodal: ,,Že drugič bi lahko nakladah. Veljalo bi se dogovoriti. Samo do Novega mesta gremo, potem pa v garažo. Ali ni to svinjarija: 320 šoferjev nas je NEVARNOST SKOZI OBJEKTIV - In kaj je ob akciji zabeležila naša kamera? Moč kolosa na gornjem posnetku se je pokazala v zadušljivi zadimljenosti Papirček v napravi za merjenje je dobesedno počrnel 30-kilo-gramske tehtnice (desno zgoraj in spodaj) so najprej strgale rokav na mi-ličniški uniformi, tovornjake pa obsodile na prisilen počitek (naslovna slika). Da se je kazalec na napravi za merjenje profila gum komajda premaknil z ničle, pa kaže slika (desno). K L^Ul S Po sledi dokumentov iz partizanovega groba Po 32 letih v zemlji ohranjeni dokumenti Antona Zalokarja, padlega borca Gubčeve brigade — Delno pojasnjena njegova smrt Alojz Murn s Podgrada, predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Podgrad, je že sredi marca letos prinesel v Dolenjski muzej stekleničko z dokumenti ter 18 nabojev za brzostrelko. Vse to je bilo izkopano na pokopališču v Podgradu, ko so pripravljali nov grob. Po vsebini so sklepali, da je bil na tem mestu zakopan padli partizan, čigar grob je bil leta 1963, ko je bil na glavnem grobišču odkrit spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja s Podgrada in iz okolice ter tamkaj pokopanim partizanom, opuščen. V muzeju smo previdno odprli 10 cm visoko ploščato stekleničko, katere zamašek je bil močno preperel in prežrt od mrčesa, tako da je bila vsebina popolnoma vlažna. Počasi in pazljivo nam je uspelo razgrniti zvitke papirja, ne da bi jih poškodovali. Kljub vlagi, ki je verjetno vdrla v stekleničko po izkopu, sicer bi v 32 letih papir Sprhnel, so ostali dokumenti dokaj dobro ohranjeni in popolnoma čitljivi. Vsi se nanašajo na borca Gubčeve brigade Antona Zalokarja, ki je padel 5. aprila 1945 na Potovrhu pri Novem mestu, in sicer: identifikacijski listek (le-ta je bil posebej zaščiten z nepremočljivim platnom), lastnoročno napisan kratki voj- ni življenjepis, odredba o dodelitvi oficirske stopnje in spričevalo o zaključeni partijski šoli pri CK KP Slovenije. Na podlagi te najdbe smo skušali rekonstruirati borbeno pot mladega partizana, ki se je končala na pragu svobode. S podatki, kijih hranimo o padlih v muzeju, si nismo mogli dosti pomagati, pa tudi v »Gubčevi brigadi44 in »Dnevniku partizana II. del44 njegova smrt ni omenjena. Zato smo se napotili v kraje Antonovega rojstva, smrti in zadnjega počitka ter končno ugotovili, da je izdaja rodila njegovo smrt. Anton je bil naj-mlajši otrok v revni, toda napredni Zalokarjevi družini v Beli cerkvi, rejen 1. septembra 1924. V rojstni vasi je obiskoval osnovno šolo; doma je dočakal tudi sovražno zasedbo. V drugi polovici septembra 1942 so Italijani aretirali na območju Šmaijete okrog 80 oseb ter jih večino odgnali v internacija Med njimi je bil tudi še ne 18-letni Anton, ki se je nasled-’ nje leto iz Reniccija vrnil telesno izčrpan. Ko sije nekoliko opomogel, se je 8. februarja 1944 pridružil partizanom. Čeprav preprost kmečki fant, se je hitro vživel v partizansko življenje ter naglo napredoval na vojaškem in političnem področju. Ze marca je bil sprejet v SKOJ, v 2. četi 2. bataljona Gubčeve brigade pa je bil od desetarja preko vodnika in političnega delegata že novembra imenovan za političnega komisarja v 3. četi istega bataljona. Ze predtem je bil sprejet v KP Slovenije. Od 7. februarja do 12. marca 1945 je bil slušatelj 11. tečaja partijske šole pri CK KP Slovenije, ki je bil v Srednji vasi pri Črmošnjicah. Tudi tu se je izkazal prizadevnega, saj je dobil splošno oceno »zelo marljiv44, snov pa je obvladal »zadovoljivo44. Po vrnitvi v bataljon je postal politični komisar v 1. četi, 19. marca pa mu je bil z odredbo štaba 15. divizije priznan čin poročnika. V zatišju pred zadnjo veliko sovražno ofenzivo proti narodnoosvobodilni vojski na Dolenjskem so se bataljoni Gubčeve brigade v začetku aprila razmestili v Vinji vasi, Podgradu in Velikem Cerovu. 5. aprila je šel 1. bataljon iz Vinje vasi na prehranjevalno akcijo v smeri Potovrha. Z njim je bil tudi politični komisar Anton Zalokar. Proti večeru so borci prišli na Bendje, zaselek Velikih Brusnic, kjer so naleteli na domobranca, doma iz Velikih Brusnic, ki je bil tu na obisku pri sorodnikih. Skušal je pobegniti, zato so ga partizani ustrelili. Dogodek omenjamo zato, ker je bistveno pripomogel k delni razjasnitvi smrti Antona Zalokarja, čeprav ni z njim v nikakr- šni povezavi. Bataljon je nadaljeval pot v Velike Brusnice, kjer je na račun dednega deleža rekviriral v hiši padlega domobranca, patro-la pod vodstvom Antona Zalokarja pa je odšla na Potov vrh. Kaj se je po njenem prihodu dogajalo v vasi, že v trdni temi, še ni v celoti razjasnjeno. Dejstvo pa je, da je nekdo od domačinov prihod partizanov nemudoma naznanil domobrancem. Njihova patrola iz zloglasne Mrakove čete je takoj krenila v vas in partizane iznenadi-la. V kratkem ostrem spopadu je bil politični komisar 1. čete 2. bataljona Gubčeve brigade poročnik Anton Zalokar, star manj kot 21 let, smrtno zadet. Po izdaji ubitega Zalokarja je domačin Jože Mohor še isto deževno noč na malem kmečkem vozu prepeljal v Podgrad, kjer so ga njegovi soborci položili v kapelo. Čez dan so mladinci in otroci odeli njegovo truplo s češnjevim cvetjem. Kot se spominjajo domačini, je bilo zadnje slovo od mladega partizana pretresljivo. Ne Je njegovi soborci, ki so ga cenili zaradi vojaških in osebnostnih odlik, tudi domačini, ki so ga poznali in imeli radi, so objokovali njegovo smrt. brez uspeha: vse so bile med vojno uničene. Zalokarjevi posmrtni ostanki še nadalje počivajo na pokopa- lišču v Podgrad^ ^ Pa je v^e,Sazapisan^ spomeniku. P spoti* padlimi borci na ^ žrtvami vklesau br3P govega starej^gnskjdif ki jC ¥ na bližoj OF ubit na vrhu. bo2 .“im Na konC“ kosWi,0’.^Nov' PARTIJSKA ŠOLA^^nvjSiJ PRI CKTRAI.NKM KO Ml TITI M inltlMMTlC111*— *r t‘ uu i, - f J^ , ri- <» IZKAZ r». f. Jr. /tzv ,. *mer "**»•«!» * */ ? 'tv* ’ /A"*' . )MI K ub.Ufel K* potnlaja, N Skušali smo poiskati fotografijo mladega, postavnega in priljubljenega partizana, vendar Do točke v zadnji sekundi iniesovi rokometaši so dosegli neodločen rezultat povsem na koncu tekme, ko je Putre premagal dobrega gostujočega vratarja — Hud poraz novomeške Krke Rokometnim privržencem je bilo konec minulega tedna nekoliko dolgčas, zakaj vse tekme slovenskih lig so bile zaradi rokometnega „četveroboja narodov11 preložene. V II. zvezni ligi je Inles igral doma neodločeno, Krka pa je z vrstnicami Tvina doživela hud poraz. V zaostalih tekmah slovenske rokometne lige so Sevničani zmagali, Krka je izgubila. Up. . PRVENSTVO — Krški karate klub je v počastitev ate 6 mesta in 10-letnice kluba pripravil II. republiško k (kT6"^0 P° težnostnih kategorijah. V petih skupi-)Ven. ~8®rliah) je nastopilo več kot 90 tekmovalcev iz 19 klubov, tako da je okoli 700 gledalcev v leskovški ttyv ,! ”®“ zlasti v finalnih tekmah videlo nekaj zelo lepih Nnar® • 50 najboljši slovenski sodniki, vrhovni pa je bil * S0(*n Takaši Tokuhisa. Nastopilo je tudi 5 milš oml)oc je bil 3. do 4., Gvido pa 5. do 6. Oba sta v srednji kategoriji. (Foto: J. Pezelj) * TVIN - KRKA 27:11 (11:5) Katastrofa gostij se je začela po dvanajsti minuti, ko je bil rezultat 6:5 za domačinke. Ponovno se je poškodovala Mršnik ova, v drugem polčasu pa sta morali iz igre tudi Jerinova in Kregarjeva, tako da so Tvinove igralke dosegle prepričljivo zmago. Krka: Golob, Zagorc, Hodnik 4, Brajer, Frančič, Švajger, Mršnik 1, Kregar 3, Jerina 3 in Štrukelj. INLES - KVARNER 21:21 (11:11) Le malokdo od okoli 360 gledalcev je pričakoval, da so lahko Rečani tako trd oreh. Domače so presenetili z ostro igro v obrambi, nič bolj nežni pa niso bili tudi v napadu. Razen tega so imeli v minulem startu poraz in zmaga s° tudi odbojkarska igrišča — Nastop Novomeščank v kakovostnejši ligi navzlic , P°razu ni razočaral — Zanesljiva zmaga odbojkarjev Novega mesta fr Leto P *° se začeli prvenstveni boji na odbojkarskih IJ?*1 kakovost - ^“bitelji odbojke v Novem mestu bržkone lii®0 odbojkart s*ečaijia> “kaj ženska vrsta seje uvrstila v II. V 1*8° (zahod), moški pa so za sezono bolj Pa so br«6*”1 ,,zveznem“ boju so Novomeščanke izgubile, težav premagali slabi Branik. možnosti za preobrat pa so imele v tretjem setu, vendar so v odločilnih trenutkih popustile. In kje je omenjena napaka? Dekleta so se sicer na novo prvenstvo dobro pripravljale, do tekme z Enotnostjo pa so odigrale le eno prijateljsko tekmo. Najbrž bodo morale zaradi tega priznati premoč še kakšni ekipi, ki bi jo sicer lahko premagale. Tekma je bila zanimiva, tako da si bo naslednjo gotovo ogledalo več kot 70 gledalcev. Krka: Rajer, Zevnik, Boh, Pilič, Svent, Gorjanc, Fine, Furlan, Ivanetič. ' °:3( 'ENOTNOST kle je Do^f i bil° več kot im 0(lboikaSu 0 vodstv° no-Hleuf?,wste. Navzlic 50 celo in i zel° dobr°-**« niso j AiVodile 14:9> Zgubile , . e- Naslednji el° hitro, veliko ^ie.kdo? fck Jjbi čalca^1- prida priprav- Pacajo tudi s B®beta jokometni ligi se v ^CR^1Va,tek™ n’«d s°'bUa' vertčanja med lipove?? OeRotnt ®dno zanimi-2'daf Piska, ini zadnjega L,Si ^ovart3 Je močna, v tl0v0nie5u0,vide^i> kako ženski roko- s^"X£,more- Drei^i°x0me^anke nja’ ^cdal- & je KSkovos‘no sre- **■ srebro '*j0' 16 * 1 v c^adinri oktobra. so wjj- Šiialu a« mladinke Beograduf8af-P°kala *fiS*ta. f®tje, n v , »nekaj PjfE?856 "0,°n"i' Vr.4 ,Vlh> kJer IjTTOice C let nismo ^ Sq Ci^‘ a Je SODNIŠKI ZBOR Na izrednem občnem zboru novomeške organizacijske košarkarskih sodnikov - udeležilo se ga je 15 sodnikov - so se pogovorili o delu organizacije, ki ni zaživela najbolje. Med sodniki je bilo veliko nediscipliniranosti, nekateri niso prišli na tekmo ipd. Člani organizacije so se dogovorili za delo v prihodnosti in izvolili tri komisije, ki bodo skrbele, da se napake ne bodo ponovile. LEGAN IN KOČEVJE NAJBOLJŠA Kočevsko društvo Invalid je pred kratkim v počastitev 34-letnice kočevskega zbora odposlancev Slovenije in občinskega praznika pripravilo 16. tradicionalni kegljaški turnir šestčlanskih ekip. V borbenih igrah je nastopilo enajst ekip, kar štiri iz Kočevja. Vrstni red: 1. Kočevje (426 podrtih kegljev), 2. Zagorje (445), 3. Hrastnik (439), 6. Črnomelj (407), 7. Kočevje (ženske-407) itd. Med 77 posamezniki je bil najboljši Jože Legan (Kočevje). M. G. KURETOVA IN BILOBRKOVA V REGIJSKI EKIPI Mladi novomeški košarkarici Irena Kure in Tatjana Bilobrk sta se po treh skupnih treningih kandidatk za regijsko reprezentanco uvrstili v najboljšo ekipo ljubljanske regije. Nadarjeni Novomeščanki vadita v Ljubljani enkrat na teden, in sicer nadzorstvom Joša Gaglja. Kot :aže, bo znani trener v kratkem obiskal Novo mesto in se dogovoril za nekaj treningov, ki jih bo imel z novomeškimi košarkaricami. NOVO MESTO - BRANIK 3:0(15:9, 15:9, 15:12) Najbrž mlada in obetavna Brani-kova vrsta v soboto zvečer ne bi smela toliko namučiti izkušenih domačih igralcev. Okoli 70 gledalcem so domačini hoteli pokazati svoje precej pestro znanje, za katero pa jim je večkrat zmarjkalo „pike na i“. Zdi se, da so za „p>enale‘ prepočasni, kajti proti Mariborčanom so uspeli predvsem z visokimi žogami. Takma je postala najbolj zanimiva v času, ko so se gostje močno popravili, povedli z 8:0, ko pa so domači izenačili na 12:12, je bilo srečanje odločeno. Novo mesto: Vemig, Goleš, Medle, Graberski, Primc, Cotič, Babni):. ŽU2EMBERŠKI ZMAGI Začelo se je mladinsko prvenstvo SRS v odbojki, kije letos razdeljeno v šest področnih lig. V dolenjsko-ljubljanski coni nastopajo Žužem-berčani, Enotnost, Izola, Kamnik ter Jama iz Brezovice. Konkurenca je letos močnejša, ekipe so bolj izenačene, starostna meja pa je 20 let, kar zmanjšuje možnosti Žužem-berčanov, ki imajo ekipo s poprečno starostjo 16 let. Dolenjci so dosegli v prvih dveh kolih zaporedni zmagi: doma so premagali Enotnost s 3:0 (7, 10, 3), v gosteh pa Jamo s 3:0(9,12,3). P. S. razburljivem srečanju domači izredno smolo. Zastreljali so sedemmetrovko, iz stoodstotnih priložnosti zgrešili vrata, njihove nevarne strele pa je nič kolikokrat zaustavila vratnica. Ob koncu je kazalo, da so domači izgubljeni, vendar je spretni Putre v zadnji sekundi dosegel izenačujoči zadetek. Inles: Laibacher, Ponikvar 1, Abrahamsberg 2, Ilc 5, Radič 8, Z uk, Karpov 1, Troha 1, Pucer, Gabrijelčič, Putre 2. M. G. SEVNICA - POLET 21:20(15:8) V zaostali tekmi slovenske rokometne lige-vzhod so se Sevničani pomerili s Poletom. Po prvem polčasu je kazalo, da bodo srečanje brez težav dobili, v nadaljevanju pa so gostje zaigrali neprimerno bolje, domači so popustih. Vseeno so zasluženo zmagali domači. Sevnica: Možic, Mlakar 1, Gane 9, Barič, Jazbec 1, Kersnič 5, Svažič 2, Mežnar, Stoj s, Novšak 2, Stariha 1, Škoberne. LIPA - KRKA 24:19(12:8) V Ajdovščini so igralci Krke nastopili brez svojega standardnega igralca Pungerčiča. Najbrž zato niso igrah sproščeno in tako, kot smo jih bili vajeni gledati v letošnjem prven- ČRNOMELJ: ZAPLET NA VRHU V četrtem kolu občinske nogometne lige v malem nogometu je za največje presenečenje nedvomno poskrbela ekipa Iskre, ki je igrala neodločeno z Vojno vago. Tako je sedaj vrstni red nekoliko spremenjen. Rezultati: Dragatuš - Adlešiči 4:1, Vojna vas - Iskra 2:2, Vinica — Kot 2:2, Kanižarica - Dobliče 3:2, Lokve — Belt 5:1, GOK - Semič 0:2 in Stari trg - IMV 0:4. BREŽICE : JESENSKI KROS Na jesenskem krosu je nastopilo 272 predstavnikov iz šolskih športnih društev in cerkeljske vq ašnice. Rezultati — pionirke 800 m: 1. Urbanc (Cerklje), 2. Iljaš (Bizeljsko); ekipno: 1. Bizejsko; pionini 800 m: 1. Zagmajster (Bizeljsko), 2. Tošič (Cerklje); ekipe: 1. Bizeljsko, pionirke 1000 m: 1. Prah, 2. Senica (obe Brežice); ekipe: 1. Brežice; pionirji 1000 m: 1. Veble, 2. Putrih (oba Bizeljsko); ekipe: 1. Bizeljsko; srednješolci: 1. Petrič; ml. mladinke 1500 m: 1. Hode; mlajši mladinci 2000 m: 1. Teodorovič, starejše mladinke: 1. Matoh; starejši mladinci: 1. Pleterski; vojaki: 1. Rožman. M. J. LCMi: sd7, iz Beograda ,4^. 68 ?n s‘a zmagala IVif-SSv k50 m) in Rifelj “artolj je bil v ° ]■ <190 cm), >■ i? 0,koeifc^-(44’5 s)’ E ki mi LaPaJnc sto Pn° so mla-^esto. Zbrali so K‘iA^adln^m dvoji j. ** v J^esto pa so se KJ‘20^ dska. Boris lOvSia fVnPurcse8cl 15 let jsla rekorder. MILIC DVAKRAT Šahovsko društvo iz Novega mesta je pripravilo mesečna hitropotezna turnirja tudi v septembru in oktobru. Na septembrskem je nastopilo petnajst igralcev, zmagal pa je Ivica Milič (12,5 točke). Za njim so se uvrstili Picek (11), Istenič (9,5), Stokanovič 9, Sčap (8,5), Lončare-vič (8), Hrovatič (8), Vučkovič (8), Komelj (8), Golobič (4) itd. Na oktobrskem turnirju pa je igralo 20 šahistov. Ponovno je zmagal Milič (16,5), za njim pa so se uvrstili Brežičan Kiternaš (14,5), Stokanovič 14,5, Picek 14, Škerlj 13, Avsec 13, Jerančič 13, dr. Petkovič 12, Šušnjar 11,5, Sitar 11,5 itd. ŠPORTNI KOMENTAR Cilj - slovenska liga Novomeški šport doživlja preporod Dolgoletna želja športflih delavcev in privržencev športu, da bi mesto ob Krki dobilo vsaj enega zveznega Ugaša, je uresničena. V drugo zvezno ligo so se namreč uvrstile rokometašice, odbojkarice in košarkarji, vse močnejši so atleti pa kolesarji Ob njihovih uspehih pa bržkone kaj radi pozabljamo na šport, ki je desetletja navduševal, na nogomet. „Elan“ slavi 50-letnico. V teh desetletjih so nogometaši doživeli veliko lepih trenutkov. Toda prišli so časi, ko so bržčas kot edina novomeška ekipa občutili, kaj pomeni preveč ambiciozna klubska uprava. Nekajkrat se je namreč zgodilo, in tega ni tako dolgo, da je imel Elan odlično pionirsko in mladinsko moštvo. Ko je bil čas za zamenjavo generacij, se je slučajno pokazala priložnost za napredovanje v višjo ligo. In vodstvo kluba se je, modro kot je bilo, previdno oziralo za tujimi igralci in trenerji. In prišli so. Pobuda je bila, da bo z njimi Novo mesto res dobilo močno vrsto. Gledalcev je bilo vse več, uprava je pozabila na nadarjeno mladino. Toda gostje so nenadoma - odšli Na nedavnem občnem zboru novomeškega nogometnega kluba se na omenjene čase sicer niso spomnili, navzlic temu pa se je zdelo, kot da jih imajo pred očmi vsi, ki so govorili. Malone vsak je poudarjal skrb za mladi rod, ki ga na nogometnem igrišču danes ni malo. To ne pomeni, da novomeški nogometni delavci v minulih sezonah niso skrbeli za pionirje, zakaj o nasprotnem priča kadetska vrsta. Vodstvo je dodobra ocenilo nogometni sedanjik, svoje možnosti in ugotovilo, da je slovenska liga „kratkoročni“ cilj najboljšega nogometnega kluba na Dolenjskem. Pa uprava kluba po tihem ne računa s „ tujci". Jasno ji je, da je uspeh skrit v domačih fantih, v njihovih pionirjih, kadetih in mladincih. J. PEZE I J stvu. V pomembni tekmi so zmagah domačini, Dolenjci pa se bodo navzlic porazu še vedno lahko potegovali za vrh lestvice. Krka: Košak, Piltaver, Goršek 1, Ristič 2, Kopač 7, Hudelja 4, Adle-šič, Grabrijan 4, Petančič 1, Dejak, Kobe. Tekmovalec in učitelj V novi športni dvorani osnovne šole Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem se je v nedeljo, 16. oktobra, zbralo več kot 90 tekmovalcev iz 19 slovenskih karate klubov. Na II. republiškem prvenstvu so nastopih predstavniki domala vseh karate šol, prva dva iz vsake kategorije pa sta se uvrstila na državno prvenstvo. Nastopilo je tudi pet učencev Staneta Iskre, lep uspeh pa je dosegel Slavko Gomboc, ki je po bojih v ponovitvenih bojih zmagal in osvojil tretje do četrto mesto. „S karatejem sem se spoznal," se je predstavil mladi krški karateist in dijak tehnične šole, „pred dobrimi šestimi leti. Za to borilno veščino me je navdušil neki japonski mojster, ki je v krškem TV D Partizan pokazal nekaj elementov in vaj. Takrat sem se ukvarjal z gimnastiko in bil sem presenečen, da ima ta vzhodnjaški šport toliko telovadnih elementov. Lahko rečem, da meje Japonec očaral in sedaj bo kmalu sedem let, kar sem temu športu zapisan z vsem srcem.“ Slavko se spomirija, da je bil začetek težak. Tudi možnosti za vadbo so bile slabe, sedaj pa imajo neprimerno boljše v OS Jurij Dalmatin. Slavko se je zaenkrat posvetil karateju kot športnik, tekmovalec, začel pa je misliti tudi na prihodnost. Zato je opravil seminar za trenerje in sedaj je inštruktor. AMD NOVO MESTO: OCENJEVALNA VOŽNJA „Veseli me delo z mladimi. V Krškem in Leskovcu smo organizirali pionirski šoli, tako da dobiva karate vse več privržencev. V naših knjigah imamo sedaj zapisanih več kot 240 pionirjev, mladincev in članov. Med njimi je zelo veliko nadarjenih, še najbolj pionir Peter Jankovič, ki že prikaže osnove tehnike težke borbe z japonskim orožjem nunčako. Veseli nas, ker se karate iz Krškega seli v okolico. Uspešno delamo tudi v Leskovcu, z našo pomočjo, pravzaprav s pomočju neutrudnega Staneta Iskre pa so ustanovili karate šole tudi v Novem mestu in drugod. Naš klub ne skrbi zgolj za tekmovalce, pač pa posveča veliko pozornosti trenerskemu in sodniškemu kadru. Zato ni čudno, daje republiška zveza zaupala II. prvenstvo prav našemu klubu. Z organizacijo v leskovški osnovni šoli smo se izkazali. Predstavniki zveze menijo, daje bilo doslej le malo karate turnirjev, ki bi bili tako dobro pripravljeni. Nedvomno imajo zasluge za to tudi disciplinirani gledalci. V imenu krških karateistov in naših tovarišev iz Slovenije se jim za športno navijanje zahvaljujem. Razen odličnih organizatorjev so tudi oni zaslužni, da bosta Leskovec oziroma Krško kmalu dobila kakšno večjo karate prireditev, na kateri bo nastopilo več domačih tekmovalcev." J. PEZELJ Novomeško AMD pripravlja v : j okviru praznovanj občinskega | ; praznika ocenjevalno vožnjo in ; • srečanje članov društva, Id bo j j 29. oktobra. Ocenjevalna vožnja : ; bo s potekala od Žužemberka : ■ skozi Dolenjske Toplice, Šentjer- • S nej, Šmarje to do Novega mesta, : • začela pa se bo ob 14. uri. Cilj • ■ bo v Novem mestu, srečanje pa v ■ S športni dvorani. Zainteresirani : ■ naj se oglasijo v prostorih AMD ■ • Novo mesto (Novi trg 6) ah • : vodstvom sekcij. ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•a ALPINISTIČNI ODSEK VABI Alpinistični odsek novomeškega Planinskega društva je v oktobru pripravil alpinistično šolo, ki jo obiskuje 20 tečajnikov. Zbirajo se vsak petek ob 17. uri v kletnih prostorih novomeške gimnazije. Delovni program šole so organizatorji razdelili v dva dela. Za zimski pripravljajo dvanajst predavanj o hoji po brezpotju, turnem smučarju ipd., pripravili bodo nekaj izletov, decembra in januarja pa smučarski tečaj za vse udeležence. Člani odseka vabijo vse zainteresirane, naj se zglasijo ob petkih v njihovih tečajih. ZA PRAZNIK TEK, ROKOMET, KOŠARKA Na 36. seji izvršnega odbora novomeške TKS so se člani pogovarjali o pripravah na 8. sejo telesnokultur-ne skupnosti in določili dnevni red. Nato so sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju območne skupnosti za vrhunski šport in obravnavali gradivo za ustanovno skupščino TKS za Dolenjsko za vrhunski šport Ker se bliža praznik novomeške občine, so se odločili, da ga bodo počastili z nekaterimi športnimi prireditvami, najbrž s košarkarsko tekmo, rokometnim turnirjem v Brusnicah ter tradicionalnim tekom po novomeških ulicah. PLANINCI O JUBILEJIH Planinsko društvo Lisca Sevnica-Krško je izdalo četrto številko svojega glasila Mladi planinec. Tokratno številko so v celoti posvetih svojemu prazniku ob nedavni proslavi vrste društvenih, Titovih in partijskih jubilejev na Lisci. Izvod tega glasila j e prejel vsak član društva. TREBNJE: NA KROSU 646 ŠOLARJEV Občinska zveza društev za telesno kulturo iz Trebnjega je pred kratkim pripravila občinski „Kros 77“. Nastopilo je 225 tekmovalcev, medtem ko se prireditve niso udeležili člani sindikalnih športnih društev, mladinskih aktivov, športnih društev itd. Najboljši so bili: Mojca Lavrič, Slavka Zinger, Olga Piškur, Milena Godnjavec, Dušan Rus, Branko Makovec, Miro Strajnar in Bruno Gričar. Pred občinskim prvenstvom so vse šole izvedle šolska prvenstva, na katerih je nastopilo 646 tekmovalcev. N.B. ACRIL IN MERCATOR Na kegljaškem sindikalnem prvenstvu trebanjske občine je pri moških zmagala vis ta Acrila, pri ženskah pa Mercatorjeva vrsta. Rezultati: Acril 436 podrtih kegljev, Trimo 413, KZ Trebnje 407, Mercator 399, Donit 386, Dana 383 itd; ženske: Mercator 264, Dana 200, Trimo 196, SO Trebnje 191, KPDDob 183 itd. N. G. ISI Dobre igre v jeseni Mladinska košarkarska ekipa Dolenjske v drugem delu tekmovalne sezone dosegla štiri lepe zmage Minulo soboto je končala tekmovanje v mladinski košarkarski ligi (ljubljanska regija) tudi vrsta Dolenjske. Medtem ko so v prvem delu Dolenjci slabo igrah, so jeseni igrah neprimerno bolje in dosegli štiri zmage. Vzroka za spomladanski neuspeh ne gre iskati v nevestnosti igralcev, pač pa v pripravah. Mladinci, ki jih vodi Slavko Kovačevič, pozimi namreč niso vadili, ker niso imeli telovadnice. Zato so se obenem, ko so spomladi igrah v ligi, pripravljali na jesen. Na drugi del lige so bili dobro pripravljeni, saj so vadili trikrat na teden, imeli so individualne treninge in tekme. Za moštvo so nastopili Beg, Ra- dak, Zupevc, Cerkovnik, Jerman, Lukšič, Fuis, Kramar, Zupanc, Hrovatič, Lekše, Kren, Osolnik, Rihar in Zaletel, vendar ekipa ni bila najboljša reprezentanca, saj za Dolenjsko niso nastopih nekateri obetavni košarkarji z Mirne in iz Ži-žemberka. Razveseljivo pa j e predvsem to, da so v ekipi samo štirje mladinci, ostalo pa kadeti in pionirji. Potemtakem ima vrsta Dolerjske prihodnje leto za uspeh precej več možnosti kot letos. Rezultati v jesenskem delu: Ilirja - Dolenjska 66:77, Domžale-Dolenjska 63:73, Dolenjska — Vrhnika 86:83, Brest - Dolenjska 84:104, Dolenjska - Slovan 77:82. =llllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||il|||||||||||||||||||||||= = iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii i m SVETU OKOLI § ČILA KORENINA - Izredno presunljiv portret starca | | nam je poslal Zdravko Kramar z Mirne, ki je v rubriki TISTI i | HIP že star znanec. Fotografijo odlikuje premišljena osvetli- I | tev starčevega obraza, ki prihaja toliko bolj do veljave, ker je I | ozadje povsem zatemnjeno. Ostrina portreta igra zelo I | pomembno vlogo, saj poudarja na obrazu prav to, kar je za 1 | starega človeka najbolj značilno — gube. Drugače se foto- 1 I grafi pri portretiranju izogibljejo ostrine ter raje uporabljajo i § tehniko „soft focus“, kar bi ponašili kot mehko gorišče, 1 I pomeni pa le to, da fotografirani predmet ni na filmu 1 | povsem izostren. iiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuniiiiiiii »oieaHM U*i pral Padla je kritična pripomba 1 SLOVESNO RAZPOLOŽENJE in potek volitev pa so | ponekod spet motile že skoraj kronične napake v volilnih ime- | nikih. Zlasti v novomeški občini, v Zburah in drugod so bile | napake v volilnih imenikih hude. Ljudje so se upravičeno raz- | burjali na račun ljudi, odgovornih za votivne imenike in je padla | marsikatera kritična pripomba, in povsem upravičeno. Mnoge = osebe so bile vpisane dvakrat, mnoge stalno bivajoče pa izpuščene, napake so bile v podatkih in hišnih številkah. Upamo, da bodo odgovorni poskrbeli za red v volivnih imenikih in postavili vprašanje odgovornosti za take grobe napake. NAJVAŽNEJŠA JE vsebina našega dela. Tu so najtežji spodr- sljaji. Vir vsebine naj bo naša pretekla in sedanja borba za pravice človeka, za lepši dan, za svobodno življenje enakopravnih ljudi na svetu. V tem tiči vsa idejnost, ki bo dala učni uri in naši celotni vzgoji ne samo topline, ampak tudi ogromno poleta za graditev socializma. Naše šolstvo mora biti sposobno pripravljati kadre za čas tehnike. (Lojze Kastelic) PRVI SOCIALISTI v Novem mestu so bili nekateri obrtniki in rokodelski pomočniki, železničarji, nekaj nižjih uradnikov in dijakov, ki se jim je pridružil tudi znani advokat dr. Karel Slane s svojimi odvedniškimi pripravniki. Prvi njihov javni nastop je bil veselica s plesom 2. februarja 1896, ki se je »sijajno obnesla in poudarjamo posebno to, da se je veselice udeležilo tudi meščanstvo in uradništvo novomeško11. OBNOVA KOSTANJEVIŠKEGA samostana, kjer imamo več primerkov lepe gotike, romanike in baroka, predvsem pa edinstveno arkadno dvorišče, se je premaknila z mrtve točke. Zdaj je gradbeno podjetje Pionir začelo z restavracijo križnega hodnika. (Iz DOLENJSKEGA USTA 23. oktobra 1957) KDO JE VEČJI TIČ? - O tem so se verjetno spraševali hamburški policaji, ko jim je uspelo zajeti šest tihotapcev hašiša: tri Pakistance in tri Nizozemce. Pakistanci so hašiš pretihotapili iz Azije ter ga prodali Nizozemcem; prav ob pre-,kupu jih je zajela roka pravice. Pakistanci so se potem pritožili nad Nizozemci, ker so jim robo plačali z ničvrednimi nemškimi markami iz leta 1910. LJUBITELJ SRŠENOV - Dimnikarju Koglerju iz Himmelberga blizu Beljaka nikakor ni šlo v glavo, da se hoče žena od njega ločiti, zato ji je pripravil maščevanje. V nekem dimniku je naletel na gnezdo sršenov, zavil ga je v platneno vrečko in prinesel domov. Njegova žena darila ni bila vesela in je raje skočila skoz okno, kakor pa se dala opikati nevarnim žuželkam. Na srečo je bilo okno visoko le dva metra, kar Kogjer še zdaj obžaluje. LETALSKA NESREČA -Nobena redkost ni biti žrtev letalske nesreče, saj na žalost v časopisih le prevečkrat beremo o grozljivem številu mrtvih; gotovo pa je redkost delavec na losangeleškem letališču -povozil ga je avion, pri tem pa je Saphiraboot odnesel le nekaj praks. Med hojo po letališki stezi je namreč padel prav v trenutku, ko je pristajalo eno od letal in mu zapeljalo čez noge. KJE JE HIŠICA? - Verjeli niso niti lastniki niti možje postave, a bilo je še kako res: neznani tatovi so v Dunkerqueu ukradli počitniško hišico z vso opremo vred! DRUŽINSKE SKRBI - Giuseppina La Marca je bila skrbna ženska V drugo se je poročila z nekim upokojenim železničarjem, vendar samo cerkveno, da bi ne izgubila pravice do pokojnine po prejšnjem možu. Njena skrb je šla še dlje: začela je siliti svojo hčer Paolo, naj se civilno poroči z njenim cerkveno poročenim možem, da ne bi uboga hči ostala brez pokojnine, kar se v letih, v katerih je bil njen mož, prav lahko zgodi. Hči nikakor ni bila za to in se je pred materino skrbnostjo zatekla na policijo. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice, Prijaznim potom na drugi svet (Pogubonosni prstan.) Pred nekaj leti je bilo, ko je pri nekem zlatarju v Parizu kupoval nek gospod prstane. Bil je prijatelj starinskih stvari in si ogledoval ter primerjal tudi prav starošegne prstane in se je pri tej priliki v nek tak prstan vprasnil. Kmalo po tem čuti gospod na roki bolečine, jela mu je otekati in vedno bolj je čutil bolečino po vsem trupu. PoSljejo po zdravnika, kateremu vse povedo, tudi od prstana. Spoznal je, da je bil to zastrupljeni prstan. Zdravnik je namreč mnogo časa v Benetkah preživel in je vedel, da so tam napravljali tudi take prstane, ki imajo mali precepljeni trn, v precepi pa se nahaja stmp. Delali so jrn v to svrho, da so prijaznim potom ljudi na drugi svet spravili. Podali so mu prijazno roko in zgubljen je bil. Čudovito pri tem je še to, da je strup čez več kot sto let še svojo moč ohranil. K i ( • t • f 1 (Silno mrzlo) je nastopil mesec oktober, Časopisi so povedii, da je v okraju Reke Železna doba v 20. stoletju Pred trinajstimi leti so v Lejri blizu Kopenhavna ustanovili zgodovinsko-arheo-loški center, v okviru katerega so si učenjaki in študenti pod vodstvom prof. Hansa—Oleja Hansena precej let prizadevali za postavitev naselja, v katerem bi lahko na najbolj neposreden način raziskovali življenje prednikov iz železne dobe. Zgodovinopisje in muzeji z arheološkimi najdbami sicer lahko posredujejo določeno predstavo o pehanju in nehanju ljudi izpred štirih tisoč in več let, stvarne podobe pa ne morejo podati. Prizadevanje Dancev ni bilo zaman, prostovoljci z vseh koncev sveta so pod nadzorstvom štirih strokovnjakov v nekaj mesecih zgradili naselje po vzorcu železne dobe. Preproste stavbe so iz gline, strehe iz travnih bilk, 1970. leta pa so se vanje že vselile prve družine. Začetni poskusi so pokazali, da dajejo pokrita glinena ognjišča več toplote in porabijo manj goriva ko odprti ogenj; ob dobrem podpihovanju ognja skoraj ni dima. Zdajšnji prebivalci uporabljajo preprosto posodo, kuhajo in fedo kot pred tisočletji, polja obdelujejo z lemežem in žito žanjejo z enostavnimi srpi ter oblačila in . keramiko barvajo z rastlinskimi izvlečki. Kovač jun izdeluje orodje tako, kot so ga v železni dobi. Pravkar se starih postopkov izdelovanja učijo tudi tesarji, skrinjaiji in drugi rokodelci. Družine se izmenjujejo, v katerem se kaže bolj pristen način življenja iz davnine, pa privablja veliko obiskovalcev. Samo lani se je v Lejri ustavilo okoli 80 tisoč takih, ki so hoteli na lastne oči videti, kako so živeli naši predniki, in mnogi od obiskovalcev so se odločili, da bodo nekaj časa sodeloval pri tem |nazornem pouku zgodovine. Izvirna tapiserija se na videz v ničemer ne loči od svoje fot(v grafske kopije. Pred obema primerkoma stojita Edwin Land in muzejski strokovnjak. Kamera, velika kot soba Na svetu nima para V modemi tehniki si konstruktorji prizadevajo za tem, da bi izdelali čim manjše računalnike, televizorje, radijske sprejemnike, fotografske kamere; izumitelj »takojšnje fotografije", po vsem svetu znanih polaroidov, Edwin Land pa že vrsto let uspešno gradi vse večje in večje fotografske kamere. Nedolgo tega je v Bostonu v Muzeju lepih umetnosti predstavil javnosti gigantsko kamero. Gre za največjo tovrstno napravo v svetu, saj meri v dolžino 4,8 metra, v višino in širino pa 3,6 metra. Kamera je v bistvu kar posebna soba v muzeju, le da je prostor svetlobno povsem izoliran, na vhodu pa je pritrjen objektiv. Land je kamero izdelal za muzej, da bi strokovnjaki tako ohranili velike umetnine v čim bolj pristnih barvah in velikosti tudi na fotografijah. Pri fotografiranju po posebnem postopku dobe izredno ostro barvno fotografijo umetniške slike v naravni velikosti, ne da bi morah povečevati. Fotografija ima izredno fino zmo, zato je primerna za preslikavanje detajlov ter za restavratorske študije. Zanimivo je, da pri fotografiranju strokovnjaki delajo kar v kameri sami. Na objektivu postavijo ustrezno dolžino, nastavijo čas in sprožijo zaklop. Čez nekaj minut dobe po znanem postopku, kakršnega uporabljajo tudi pri malih kamerah tipa Polaroid, izredno vemo kopijo umetnine. Še to: kamera je strahotno draga in je v naših muzejih najbrž ne bomo zlepa videli. I I 1 zmrznilo enajst ljudi. Iz Ilirske Bistrice poročajo, da je nastala tam taka burja z dežjem in snegom, da sta dva posestnika in en mladenič na potu iz gozda proti domu eno uro od vasi zmrznili. Poginil je tudi jeden konj in jedna krava. (Novomeški) občinski zastop je v predzadnji svoji seji naročil posebnemu odseku, naj poizveduje, koliko stanovanj bi se dalo v mestu dobiti. V svoji poslednji seji pa je sklenil, da gjlede tega, da opomore veliki zadregi, ki bi nastala zaradi pomanjkanja stanovanj in glede tega, da ni dobiti zasebnika, ki bi hotel zidati, da stavi občina na svoje stroške hišo za stanovanja. Prostor ima se še določiti. (V Gorici) sta umrla vsled preobilo povžitega grozdja nek enajstletni deček in 53 letni trgovec Kavs. ' . « ; - , ! (iz DOLENJSKIH NOVIC' 15. oktobra 1897) . « % •> v •- \ V t .... V V * Mladost in norost Ljudje hitro občutijo vsako spremembo. Nedavno smo praznovali dan mladosti. Pravzaprav je bil to praznik mladih, vendar so se vnele v mladostnem razpoloženju tudi stare grče, ki že dolgo niso več v rosnih letih. „Blagor tebi, ki si iz Notranjske, “ so mi zavidali „Kaj pa je takega, da še sam ne vem? “ jih vprašam, ker nisem vedel, kam merijo njihove besede. „1, kaj se boš spreneve-dal!“ so me zavrnili, „ti uživaš ob sto petdeset mladih deklinah, ki ste jih pripeljali iz Logatca, da mm muzicirajo in plešejo z zastavicami po ulicah in igriščih glavnega mesta". irJaz že nisem," se branim, a so me utišali,“ kar tiho bodi, saj te poznamo, kakšen lisjak si! Ti si z njihovega konca doma. Preskrbi, da bi se dalo s katero od njih zmeniti, saj veš, za pogovor med štirimi očmi. “ Zdaj pa prav zares še sam nisem vedel, ali se meša v glavi meni ali onim, ki namigujejo ha ne veni kaj. Res sem prodajal angleško sol, akoravno je bilo v tistih časih strogo prepovedano. Ljudi, zlasti mladih deklet, pa ne bi nikdar, najsi bo prepovedano ali ne. Kar vsak naj si sam preskrbi svoje tako, kot sem si jaz svojo rajnko Marjeto. Vidite, tako mladost, pomlad, sonce in zelenje raz-grejejo še ostale, zlasti tiste, ki iz Ljubljane divjajo proti Dolenjski. Pred nekaj meseci so še skrbno gledali predse, da bi pravočasno opazili može postave, ki so kot mejači prežali nanje. Vozili so dovolj previdno in počasi, če ne zavoljo prometnih znakov, pa zaradi kazni, ki jih je doletela. Zdaj je vse drugače. Možje postave skoraj več ne prežijo z radarjem v nevarnih krajih, pa zato vozniki bolj brezskrbno spodbujajo pločevinaste vozove in konjiče in se prehitevajo po trije vštric. Verjemite mi, to ni več mladost, to je norost! MAJR.TIN KRPAN Tudi tele# obtožena un«!!i ekrana k ’ umoru Pred sodnika ^išču ^ nedolgo tega ^ Ret-* Miami stopil H Zamora, obtožen ^ « umora, vloma stojj saj! Pred ,S0df S<*i sokrivec, spremlja ga n televizija. -jj-je Fantov z^^oval svojo ob^nbRbnaldi stvu, daje J« te|evi#J AttPEVEC (PAT) POMILO- STITEV VDOR astnez vsaj šest ur se zaslon in P evdverj^V^bo Prejsnje križanke 1 DENAR ZA PETENOT PANTER v kulturnem, gospodarskem, ^ocialnem življe- CEUSKO PODJETJE biti zobe. Fantj^ ^ nikovih S. KOSOVEL sramota — to TOVARNA AVTOMOa VMARIBORI 'wir MESTO NATRIJ Al ENI NO SVETIŠČE GLASBILO vlomu, r°Pu • denarz krvavo doblje BARIJ NAS SLIKAR [NIKOLAJ) JROV _ GERMOREL DL SPREMSTVI HRAST ATA Spalnica NALADJI PRITOK AMURJA iŠKLAD7 NOSI Z ZAKONI LOGIKE LOGIČNA ZVEZA BESED GRAPA EERO SAARINEN SAMUEL _ RASTLINA* (VINO) PLEME SEJANJE SR SLIKAR TORINO DL GRIČ V JERUZALEMU DELVOZA IStf. I&RV.SKIF DAIEU NUMERO RAZGLAS POGANKA MAKAR- SKA "KRALJ ŽIVALI" DL SKAND. DROBIŽ LETOVIŠČI reSnlCnStS‘.tf^J/bzgod°vina. ^ "^"elektronski • F- NlETZSCCHE • rranov“ vsiljeva*.. glr heroin suhoparna. lcankar KVJ&ČSSbia žrela južnoameriških voda je narava obdarila z najostrejšim zobovjem na svetu — V minutah oglodajo človeka do kosti — Za zarod dobro skrbe nekaj ranhe samo v državi Mato Grosso lani umorile preko 1200 glav živine. dolarjev ter ^ i# J živali na svetu, za katere bi veljal mračni pridevek vlomu. r0P . ,rska ZVpt“ u i—j___ 15-letiu Zamora na branilcu. Štirimi pnj°W branijo*3 ZVer • Mnoge živali sicer napadajo človeka, kadar °SJasne i-v^ndar pa se s človeškim mesom ne hranijo. Med teh m i^rce sPadajo beli morski pes ter še nekatere ter_ 0rs*^h živali, ki so v svojih čeljustih zmlele že - dnfc P. yalca ali mornarja — brodolomca. Izpričani »Jdožerci u32^a postanejo tudi levi in tigri pravi v^kem J? ostar*J° ne zmorejo več uloviti hitre divjadi. Po »en 13^ hlastnejo tudi krokodili. Vendar vse te h^ivostin, i . Prekaša po svoji divjosti, požrešnosti in ftaž Ptv> •riba južnoameriških rek - piranha. Siw .Jli pitan?D\e Pjxartha (tudi nabere tudi več sto in to smrtno k?'04- trehiiLJ!.^ n^kod- zbiranje je tako hitro in tako grozno učinkovito, da zbuja upravičen strah med vsemi poznavalci južnoameriških rek. Ko so biologi delali poskuse, so ugotovili, da piranhe izredno hitro začutijo kri ter nezmotljivo naj-. j— dejo okrvavljeno žrtev. Za primer J ‘‘••j trn. • ta'sestav" navedimo, kako so opazovali beg (i!< I v °tae »nlv, • ^ gobcu tanjene kapibare (največji glodalec ■ hoče .ostf® k°t bri- ria svetu). Glodalec je zabredel v Po|n?i.° čelih,,. v8rizniti, porine vodo, puščajoč v nji krvavo sled. ten?. JU se .Naprej: v takem -- - - r - ............. a je »n ploska, o ribi- s HU..- r - pje Zamora sam pnjaw h m “Ki 1 nož. ■- .*». »fistul !>ovai: Guara„i teh grozljivih „„ se ‘ ."aPKj; v takem *Se, legajo l‘m.sPodnjizobje jjko kteiSla Je P^lo med- k. a naprava odreže ki še veano $tof umoru težkeg P f je Zamoiui Pn\;a k naj ne omilila val ko sodni poziv. ^ ji bi televizij^ * n* dal, da je naS slaba stvar. Ltenh itjk \ie * n Omfevrc j®dijanci ribo'ime-tb..! ’ Kar pomeni v rai. ^. v nji-Prvi _ -- imeno- Preg Ao ^ 8a §e vedn« |,fc» > jf , s« koli ^>1*. 239 Coln se je zaril med rastlinje in tam obtičal tako skrit, da ga od nikoder ni bilo mogoče opaziti. Ker so se rastline za njim spet same strnile, je bila tudi sled zabrisana. Samo vznemirjene vodne ptice so se še nekaj časa vrešče spreletavale nad njima. Počasi so se tudi te pomirile in odletele drugam. Skrivališče je objela tišina, katero je motilo le še brenčanje žuželk. 240 Dečka sta pravilno računala: Indijanci so jaguarja res pobili in takoj nato opazili, da sta ujetnika izginila. Spočetka so mislili, da sta se le zaradi strahu pred zverinama zatekla v goščavo in so ju pričeli klicati. Ko se nista oglasila, so stekli proti mrtvemu rečnemu rokavu in nato po bregu dalje, ker so pač mislili, da' sta se s” čolnoln odpeljala v tisto smer. '' . NJENA ODLOČITEV Na poti od avtobusne postaje do doma je v Pavli odločitev postala še bolj trdna: odpravila bo! Zdravnik jo bo jutri ponovno sprejel, tako je dogovorjeno, in dvomesečna nosečnost ne bo več vrtala kot težko vprašanje v misKh in v srcu. Ko se je Pavla približala domu, ji je iz hiše pritekla naproti štiriletna hči Anica. „Mamica, mamica, ali si mi kaj kupila? “ je vpila. „Sem, ti ptičica moja, bonbonov sem ti kupila," je dejala Pavla in dala hčeri vrečko z bonboni. Anica je zadovoljno zaplesala, Pavla pa je počasi odšla v gornjo sobo, kjer je odložila torbico in se utrujeno sesedla na posteljo. V mislih ji je vstalo vprašanje, ali je prav, kar namerava, a takoj jo je preplavil občutek odločitve. „Splavilabom in v miru živela naprej!11 Preoblekla se je v obleko za doma. Dan se je že nagibal v večer, sonce je zaspano lezlo za bližnji hrib. Pavla je v kuhinji vzela lonec, da bi šla pomolst. Prav tisti trenutek je prišla na obisk soseda Francka z dveletnim sinom Blažkam v naročju. „Ali že veš, da imajo pri Zabukovčevih nesrečo? “ je kar naravnost butnila z novico na dan. „Simonka je padla z lestve in se hudo ranila. Zelo se bojijo, saj je edini otrok.“ Pavla je s sklonjeno glavo poslušala to novico. Pri srcu jo je zbodlo: „Edini otrok ...“ „Precej se vrnem,“ je s čudno tesnobo rekla in odšla molst, da bo soseda dobila svežega mleka. Medtem ko je v hlevu molzla, se je Anica igrala z Blažkom in mu ponujala bonbone. „Bi imela rada doma takega Blažka,“ jo je vprašala Francka. „Bi,“ je poskočila Anica, „mamici bom rekla, naj enega kupi.“ „Saj nima denarja,“ se je pošalila soseda. „Saj ga imam jaz. Polno škatlo ga imam,“ je Anica resno zatrdila in stekla po škatlico, v kateri je hranila drobiž. „Poglejte, teta, koliko ga je!“ Soseda se je nagajivo nasmehnila: „Anica, to je premalo za otroka.11 Ta trenutek se je vrnila Pavla z mlekom. Sosedi je v kanglico nalila dišečega svežega mleka. „Mama, bova tudi medve kupili enega Blažka? “ je tiho vprašala Anica. „Nimava denarja,“ je Pavla skoraj osorno odvrnila, nato pa vprašala sosedo: „Je zelo resno s Simonko? “ ,,Kar precej. V družini bo huda žalost. Edinka je in hudo je, če izgubi družina edinega otroka.11 Pavli je v mislih odmevalo: „Nesreča, edini otrok, hudo je .,. “ Zazdelo se ji je, da ji je usoda pomignila, češpo^fej, koliko je nekaterim do otrok, ti pa se . .. Pri večerji, ko se je vrnil domov tudi mož, je Pavla povedala, kako je Anica hotela kupiti Blažka. Mož jo je ostro pogledal v oči: „Ali si se premislila? “ To noč Pavla ni mogla spali. Premišljala je o jutrišnjem dnevu. Napol v spanju se ji je pritaknil privid: videla je zeleneči vrt, na njem pa fantička, ki je veselo tekal okoli. Ko jo je fantiček zagledal, je z razprtimi ročicami stekel proti njej, kakor da jo hoče objeti. „Mamica, vzemi me k sebi,“ so tiho prosile njegove svetle oči. Dotik moževe roke je prekinil sanjarijo.,.Poslušaj, Pavla," je zašepetal. Od zunaj je pritajeno prihajal v sobo hud jok. Bilo je slišati krike in stokanje od Zabukovčevih. Pavla je vsa vznemirjena vstala in stopila k Aničini posteljici. Pogledala je spečega otroka in ostro jo je zbodlo pri srcu, ko ji je misel prišepnila: „Kaj, če izgubiš tudi ti svojo hčer? !“ Naslednji dan Pavla ni odšla na avtobusno postajo, ni sedla na avtobus, ni se odpeljala k zdravniku, ni izpolnila, kar se je odločila narediti prejšnji dan. Življenje v nji je raslo naprej. MARI NAHTIGAL POTA m sm? Pred poukom na Šilce žganega Ob prvi seji regionalnega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji Precej živahno je bflo na prvi seji regionalnega koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji (zapišimo, da je to prvi tovrstni organ pri nas) v ponedeljek. Rezultati boja so pičli. Zakaj? Dežurni poročajo ODNESEL ŠUNKO IN 200 DIN - V noči na minuli četrtek je neznanec vlomil v delikateso in mesnico KZ v Črnomlju. Skozi vhodna vrata, kjer je vdrl, je prižel v prodajalno in se tam založil s kilogramom šunke in okoli 200 din kovancev. VRATA SO BILA PRESLABA -Minuli četrtek je Vladimir Cerovšek iz Ločne ugotovil, da je nekdo vlomil v lopo, ki jo ima v Peščeniku pod Staro Bučko. Vlomilec je vdrl skozi vrata iz lat in odnesel nekaj orodja v vrednosti 300 din. PIJAN RAZGRAJAL - Mokro-noSci miličniki so minuli teden pridržali do iztreznitve Rada Jeleca, ki sesje opil in nato nedostojno vedel v Kolarjevem bifeju v Mokronogu. BREZ TEŽAV DO DENARJA -Ivanka Pašič s Kala je prijavila selniškim miličnikom tatvino denarja. Neznan tat ji je v času od 1. do 8. oktobra odnesel iz hiše 8.000 din 150 USA dolarjev. Pot do denarja ni bila težka. Ko Pašičeve ni bilo doma, je tat poiskal ključ in odklenil vrata. S polnimi žepi je potem ključ spravil na prejšnje mesto. O podobnih tatvinah smo že večkrat pisali. Ali je vaš ključ v žepu, ko greste od doma? Začnimo z ugotovitvijo, daje kar 15 odstotkov odraslih moških alkoholikov, na Dolenjskem da ta podatek število 2.500. K temu prištejmo še, da odpade na vsakih pet moških alkoholikov tudi ena ženska. Tradicija se nadaljuje: moški bežijo k pijači, ženske k tabletam. Težko bo najti orožje, s katerim bi razbili takšno dediščino. Poskusiti velja drugje. Nobena skrivnost ni, da je hotel Metropol čakalnica šolarjev, ki čakajo na avtobus. Čaka-nje utegne biti dolgočasno, zato si ga najstniki pač krajšajo s pitjem (alkohola seveda), kajenjem in vztrajnim rezljanjem stolov. Nadalje: brigadirji na mladinski delovni akciji Suha krajina so v dveh urah popih tudi po 300 litrov piva. ,3olje, kot da hodijo po gostilnah,“ so VARI JIVF“ GARDEROBNE OMARICE Z novomeške postaje milice smo za minuli teden dobili kar dve obvestili o vlomih in krajah iz delavskih garderobnih omaric. Najprej so imeli tatu v Podgorju pri Šentjerneju, kjer je Ludviku Simončiču iz suknjiča odnesel 1.000 din; še slabše pa jo je odnesel Dikomir Jovič, kateremu je v garderobni omarici v barakah Gradisa pri IMV zmanjkalo kar 4.700 din. Dodajmo še, da si je tat sposodil tudi njegove osebne dokumente. TOKRAT JE POMAGALA SREČA - Tik vrh klanca na Cesti herojev pri ločenskem pokopališču se je minuli četrtek tale tovornjak odločil za nevarno manevriranje. Tebi nič, meni nič je zasedel vso cesto in le dobre zavore so novomeškega voznika (na posnetku) obvarovale trčenja. Kaj pa, če bi v tem trenutku pripeljal kdo tudi iz nasprotne smeri? (Foto: Budja) takrat govorih odgovorni. Vemo torej, kje začeti - pri mladih, pa čeprav nekateri ukrepi zaležejo bore malo ah pa Naključje rešuje pešce Prav gotovo drži, da so pešci danes najbolj ogroženi udeleženci cestnega prometa. Naravnost zastrašujoč je podatek, da je bilo letos v Ljubljani že 151 smrtnih žrtev iz vrst pešcev. Novo-meščani smo po tej črni statistiki nekje na repu, saj smo doslej zabeležili letos le (če to besedo sploh lahko uporabljamo) tri smrtne primere. Kje iskati vzroke temu? V cestni signalizaciji prav gotovo ne, kajti zebre na naših ulicah izginejo že po nekaj dneh (kriva je tlakovana podlaga), tudi ne v zadovoljivi ulični razsvetljavi, pločnikov je malo. Se najmanj lahko to številko pripišemo obzirnosti naših voznikov. Morda odpade največ zaslug na šolsko prometno vzgojo. In tu smo Novomeščani naredili velik napredek. Pouk prometne vzgoje je postal sestavni del šolskega programa. Seznanjanje s prometno signalizacijo, vožnjo kolesarjev in nasploh s pravilnimi odnosi do ostalih udeležencev prometa je, kot kaže, le obrodilo sadove. Žal pa je treba v isti sapi pritrditi tistim, ki govore, da je novomeška prometna ureditev še najmanj „naklonje-na“ pešcem. Ustavimo se ob zadnjem od vzrokov, ki smo jih navedli na začetku - ob brezbrižnosti voznikov. Nasploh drži podatek, da po naseljih vozimo prehitro. Poprečna hitrost je ponekod kar 85 km/h, včasih celo 90 km! In če sedaj skušamo odgovoriti na uvodno vprašanje: odgovor je - naključje. Pa smo navedli le en sam vzrok... BOJAN BUDJA Iz sodne prakse V SR Sloveniji bo osem temeljnih sodišč, ki bodo imela sedež v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in v Novem mestu. Novomeško temeljno sodišče zajema občine Brežice, stva ljudstvu, kar je tudi ena izmed pomembnih sestavin v ustavni preobrazbi sodstva. Enote temeljnih sodišč so enakopravne, kar pomeni, da imajo enako pristojnost Iz utemeljenih razlogov pa enota na sedežu temeljnega sodišča opravlja preiskavo, sodi v vseh kazenskih zadevah zoper mladoletnike, o gospodarskih sporih in prestopkih ter vodi sodni register orga- ■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillll Ustavna preobrazba sodstva Črnomelj, Kriko, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. Sodni okoliš je torej povsem enak okolišem dosedanjih okrožnih sodišč. Zakon daje temeljnim sodiščem oz. njihovim enotam zelo veiko stvarno pristojnost Tako bo v njihovih rokah določanje v vseh prvostopnih kazenskih zadevah, sodila bodo o kaznivih dejanjih in o gospodarskih postopkih, opravljala preiskave in preiskovalna dejanja v vseh prvostopnih civilnih, izvršilnih, dednih in drugih nepravdnih zadevah, vodila pa bodo tudi postopke o prisilni poravnavi in stečaju ter sodni register oiga-nizacij združenega dela in drugih organizacij ali skupnosti. Taka široka pristojnost, ki je dana temeljnim sodiščem, pomeni prav gotovo približevanje sod- nizacij združenega dela. Za tako refitev govori več razlogov: od učinkovitosti ter specializacije do dejstva, da nimajo vse enote tudi sodnih zaporov. V Sloveniji bomo imeli samo 4 višja sodišča: Celje, Koper, Ljubljana, Maribor. Novomeško temeljno sodišče je v sestavu višjega v Ljubljani Takšna sodišča so pristojna, da odločajo na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe temeljnih sodišč ter da odločajo o sporih zaradi pristojnosti med temeljnimi sodišči svojega območja. Vrhovno sodišče SR Slovenije bo samo v redkih primerih delovalo kot pritožbeno sodišče. V pretežni meri bo njegova fUnkcija v sprejemanju načelnih stališč in načelnih pravnih mnenj, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov pri rednih sodiščih, odločanje o izrednih pravnih sredstvih, odločanje v upravnih in upravno-računskih sporih in drugo. Zadeve sodne uprave, to je zagotavljanje pogojev za učinkovito in pravočasno delo in poslovanje sodišč, opravlja predsednik sodišča. Vsaka enota temeljnega sodišča pa ima vodjo enote. Slednji je sodnik, ki ga dotoči predsednik temeljnega sodišča v soglasju s skupščino občine, v kateri opravlja enota sodne zadeve. Zagotoviti sredstva za delo temeljnih sodišč pa je naloga občinske skupščine. število sodnikov in sodnikov porotnikov določi na predlog sodišča skupščina družbeno-poEtičnih skupnosti, ki jih voli. Sodnike temeljnega sodišča valijo vse skupščine občin iz območja tega sodišča. Sodniki so vdjeni za obdobje 8 let Za sodnika porotnika je lahko izvaljen polnoletni jugoslovanski državljan, ki je sposoben in moralno-paiitično primeren za opravljanje sodniške fUnkcije. Sodniki porotniki se volijo za 4 leta in so lahko po poteku te dobe ponovno izvoljeni (doslej so bili vdjeni le za 2 leti). V prehodnih in končnih določbah je zapisano, da sodišča, ki so ustanovljena po dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom do 31. decembra 1978, nakar pričnejo delovati sodišča, ustanovljena s tem zakonom. KONEC ŠTEFAN SIMONČIČ skoraj nič. Spomnimo se odloka o prepovedi točenja alkoholnih pijač na novoletnih zabavah v srednjih šolah. Dijaki so svojim „potrebam“ zadostili v hotelu Metrdpol. Rešitev je torej v prekrojitvi nekaterih družbenih in moralnih norm. Naj ne bo „frajer“ tisti, ki kadi in pije, marveč obratno! Dolga bo pot do tega, a zaenkrat edina. Samo še beseda, dve o tisti ženski „emancipaciji“, ki se kaže v posnemanju moških „grehov“: kajenja in alkohola. In če nekatere v tem vidijo pot k enakopravnosti, potem je bila žrtev Rose Luxemburg in še prenekaterih žena zaman. B. BUDJA NA TRŠKI GORI JE GORELO V nedeljo okoli šeste ure zjutraj je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Martina Lavrinška s Trške gore 8. Ognjeni zublji so naredili ogromno škode. Tako je zgorelo več sena, stroj za rezanje koruze, kmečko orodje, voz, okoli 3.000 kilogramov koruze itd. Po nekaterih ugotovitvah je škode za 200.000,00 din. Da pa ta številka ni še večja, gre zahvala požrtvovalnosti gasilcev iz Krškega in okolice. Vzrok požara še raziskujejo. PREVEC AVTOMOBILOV - PREMALO PROSIORA'^^ voznikov, ki ob iskanju parkirnih prostorov Sob®0’* Glavnem trgu zapeljejo tudi na nedovoljene površni z akcija uslužbenke postaje milice je marsikaterega _ napačno parkiranim avtomobilom veljala 50 din. K J ^ še navadili, da je avto najbolje pustiti zunaj mesta, hitreje in brez skrbi opraviš nakup. (Foto: J. Pavlin) Popival z družbenim denarje^ -----------------------------—— ctuobs®^ Zaradi nezakonite prilastitve 14.263,30 din je okrožno sodišče v Novem me Antona Malija ne pogojno kazen enega leta.____ 25-letni Anton Mali s Krke je bil med lanskim aprilom in septembrom zaposlen kot šofer pivovarne Union, tozd Hmeljnik. Razvažal je pijačo, ki so jo gostinska podjetja ali gostilničarji naročili v njegovi delovni organizaciji. Prav "v tem času, od 22. denec. Njegovo nagnjenje k aprila pa do 2. septembra, pa si je Mali od denarja, ki ga je „pokasiral“, nezakonito prisvojil 14.263,30 din. Zbranega denarja ni izročil podjetju niti ni predložil ustrezne dokumentacije, marveč ga je zapil! Našel si je ne ravno najboljšo družbo in zapadel alkoholizmu, kot je kasneje ugotovil psihiater izve- alkoholu pa so med zaslišanjem potrdili tudi domači. Mah je dejanje že od vsega začetka priznal, tudi na sojenju, hkrati pa je že izpolnil obvezo, da oškodovanemu podjetju povrne ves denar. Ob takšnih okoliščinah (Mah tudi še ni bil nikdar kaznovan) mu je senat okrožnega sodišča v Novem V dveh dneh dva vloma Kriminala iz vrst mladih je vse več iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiii „Mladost je norostpravijo. Pa ni vselej tako. K mladostni razigranosti ne gre šteti objestnosti, da ne rečemo nagnjenja h kriminalu. In prav tega — kako zaskrbljujoč podatek! — imamo pri nas med mladimi vse več. Podoben primer je pred nami. 22-letni Drago Kovačič iz Otočca je 6. maja letos skupaj z mladoletnim Romom J. B. vlomil v hišo Ivana Kopine na Vinjem vrhu pri Beli cerkvi. Mladeniča sta splezala dcoz okno shrambe in lastniku odnesla 14 ameriških dolarjev, radio-transistor s kasetami, zapestno uro, nekaj orodja in drobiža, vse skupaj vredno 3.490 din. Pa jima to ni bilo dovolj. Po dvodnevnem klatei\ju sta zaradi lakote vdrla še v kokošnjak Justine Kocjan iz Mihovice in vzela pet kokoši, vrednih 500 din. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je Draga Kovačiča ob upoštevanju enoletne kazni, ki jo sedaj prestaja, obsodilo na enotno kazen NA STREHI SE JE * PREMISLIL V noči na nedeljo je neznan tat po strehi zlezel na podstrešje Oblakove hiše na Glavnem trgu v Novem mestu, od tam pa v stanovanje. Nabral si je nekaj ženskih obide, gramofon, kasete in vse to zložil v spalno vrečo ter se ponovno napotil na streho, da bi hišo zapustil. Tukaj se je pa premislil, ves tovor pustil na strehi in odšel domov brez plena. BOJEVITOST PA TAKA V soboto okoli 23. ure sta iz gostišča na Rotovžu stopila Ante Jerkovič in Husein Ramulič iz Male Bučne vasi v družbi še dveh neznancev. Vsi so bili precej vinjeni in bojevito razpoloženi, zato so napadali in pretepali občane, ki so prišli mimo. Seveda se bo Jerkovičeva in Ramuličcva bojevitost končala pred sodnikom za prekrške. dveh let zapora, hkrati pa mu naložilo povrnitev škode. Sodba še ni pravnomočna. Zapišimo še, da je Kovačič med obravnavo dejanje v celoti zanikal, vendar proti prepričljivi izpovedi mladega Roma in priče Antona Vovka, kateremu je skušal prodati ukradeni transistor, ni našel obrambe. MED SPANJEM OB ČEVLJE IN DENAR Potem ko je Janez Štine iz Uršnih sel minuli četrtek zamudil vlak v Novem mestu, se je odločil, da bo do prihoda naslednjega nekoliko zadremal. In glej ga, zlomka! Medtem ko je ležal v čakalnici kandijske postaje, mu je nekdo izmaknil iz žepa denarnico s 190 din, iz polivinilaste vreče pa še čevlje, vredne 350 din. mestu, ki mu je Janez Kramarič, odl"® poM no kazen: 1 leto ^pizreklo 58 tega mu je sodišče l9, ukaz obveznega zdravtgJ/bc ti alkoholizmu m $ vključiti v P Lo. V & alkoholikov Novo mest ^ sprotnem mu Pr.e ‘Lvijenje v gej ne obsodbe ah j^je- socializiranem na sodba še m pravnom SMRTpCI POD KOLE^ TOVORNJAl^ ^ v ponedeljek ^ c#i ure se je na m^ Ji Soteska-Dolnj hujša prometna . je ponovno ter1^ i žrtev. Dušan toVof Potoka, ki je vofl1 ^ avtomobil od f/V proti Straži, J p^ca # 46-letnega Ante« ^ n> Prevol, ki se je ? ^ kolesu z motoqem 0ltlo čič je že z^LrotiPfl Pelca, komujengij vozil avtobus -L toV°.f registracije. V°^0 njaka je sicer mo pfjjJ vendar zavore verietfl(?L tako daje potjJJfg z zadnjim delom ^ s in ga zbU na tla- £ ZM nato zapeljaBn * ie p<* nato zapeljan jeP kolesi. Anton P ^ ^ kodbam pobege ) nesreče. I ZARADI SLABIH EŠCA - LUČI V PEŠCA - Minulo sredo je Anton Škufca iz Dolnjega Križa pri Žužemberku pešačil ob desnem robu ceste. Nekje med Poljanami in Žužemberkom se je za njim pripeljal na motorju Martin Blatnik. Zaradi slabih luči na motorju je pešca spregledal, ga zadel in zbil po cestišču. Zraven Škufce sta bila laže poškodovana še motorist Blatnik in sopotnik Dušan Praznik. Na motaiju je za 500 din škode. V OVINKU PO SREDI CESTE - V nedeljo popoldan je Ljubljaančan Janez Arko peljal osebni avtomobil od Brezovice proti Trebiijem. Na ovinku pri Hudejah je vozil po sredi ceste, ko je naproti pripeljala z osebnim avtomobilom Milena Žgajnar. Voznika sta se prepozno opazila. Pri trčenju so sc laže poškodovali Milena Žgajnar, njena sopotnica Marija Zore ter 4-letni Tomaž Žgajnar, medtem ko je v Arkovem avtomobilu dobila nekaj prask in odrgnin Julijana Arko. Gmotne škode je za 25.000 din. N, UPOŠTEVALjgSgSj! Franc Zepuhar iz ia io. >r , avtomobilom z nQ ces^o^S mostu na Za^ niu ? zagifj* i je zaprl P°‘_ ranili; pomoč g,0de je nišnici. Gmotne * din. VLOMIL^ soboto pa^busni r trebanjski avtob ^ fi]ir je naslednji ug0tovil< presenečen “e . nekdo iz a\t0mv00Z>0J « prometno « ^ in v gVt'f steklenic "fjf je - lovalf škod« viomu *°**i sc **• Hotija oškodov^ f pfl ke. Skupne ,5.000 din. GETRmOV INTERVdU Igrišča za 9000 otrok Kadar govorimo gostu o Novem mestu, ne moremo, ?a ne bi udarili na strune, Sakoje razkošno z lepo oko-*Jp°, s kulturnim bogastvom, jegovo industrijo pa kaj adi s ponosom primerjamo celjsko, kranjsko itd. Ni ga Pai ki bi se upal postavljati §ez otroškimi igrišči. »Za naše mesto je zna-" Je predsednik občinske konference ZSM °)an Fink, „da je z otroš- I m . 1Snšči sramotno siro-\ Drstn°- Bržkone lahko na \ ene roke preštejemo ali vrtiljake, \ VpH^t * °troci lahko raz-\ Nič boljše ni v \ čudi? merilu. Zato ni \ mU*0’ ,^a 81110 na sestankih \ velit *=a predsedstva \ Drr,.,° časa posvetili tej \ bji: Je®atiki. Zaključki so \ smn 0 razveseljivi. Mladi \ pom".0<^°čih za akcijo, s I doHn katere naj bi \ n0st a krajevna skup-\ ignSjg^ novomeški občini I s lw£ Utemeljujejo mladi i je ^7lmi dokazi. Najboljši okSnSf v obč™ * 't star«h'\ otrok (do 7-leta I im v 18nŠČ’ takih’ kot ^ na Pri^r Celje, v otrJ;’ Koper, ni. Mnogi i igraj; Se lahko z varnimi spoznajo v vrtcih, teh pa je za vse premalo. Tako se večina na „novomeških“ gugalnicah še ni igrala in se najbrž še ne bo tako kmalu. Zavoljo tega je Bojan Fink sklical sestanek in povabil nanj predstavnike interesnih skupnosti, oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, zemeljske skupnosti in zbora krajevnih skupnosti. »Čeravno udeležba ni bila najboljša, je pogovor uspel. Prisotne sem seznanil z mladinskimi željami in načrti in eno redkih mladinskih akcij v Sloveniji. Pozdravili so prizadevanja, navdušeni pa so bili nad tem, da bodo igrišča gradili mladi s prostovoljnim delom. Zagotovili so pomoč. V občini naj bi tako dobili okoli 30 igrišč. Mikrolokacije so v . večini že določene. Telesnokultuma skupnost je obljubila denar za igrala, otroško varstvo denar za gradnjo igrišč, mladi pa prostovoljno delo. Spričo teh podatkov računamo, da bi lahko vsako leto postavili v krajevnih skupnostih eno do dve igrišči Fink je med drugim povedal, aa je akcija deloma že stekla. V krajevnih skupnostih bodo začeli ustanavljati odbore, ki bodo skrbeli, da akcija ne bi obstala. V Dominvestu pripravljajo idejni načrt, vsa igrišča pa si bodo podobna, zakaj delali jih bodo, z manjšimi razločki seveda, po enem načrtu. Na prvem, vzorčnem igrišču se bodo igrah otroci iz krajevne skupnosti Mestne njive, nato pa se bo mladinska brigada, ki naj bi prvič zasadila krampe čez dobrega pol leta, preselila v druge krajevne skupnosti. JANEZ PEZEU SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ POTREBNIH BO SE VEC AKCIJ - V Kotih pri Dvoru računajo, da bodo do 29. novembra položili cevovod za vodovod v dve vasici. Izkopna dela so krajanom vzela že veliko časa in truda. Slavko Flander, predsednik osnovne organizacije SZDL Dvor, je že nekajkrat organiziral prostovoljno delo pri gradnji vodovoda, vendar bo potrebnih se nekaj takih akcij, če hočemo, da bodo predvidena dela opravljena do dneva republike. NA REBRI SO GASILCI DELAVNI - Tudi letos so gasilci na Rebri prizadevno delali pri urejanju društvenega doma. Stavba je že tdiko urejena, da bodo v njej kmalu lahko imeh večje sestanke in zbore občanov za tamkajšnji dve vasici. Skoro vsa dela so opravili s prostovoljnimi akcijami, razen tega so ljudje prispevali v denarju *i materialu. Pomagala sta tudi občinska gasilska zveza in krajevna skupnost VODOVOD - NAJBOLJ ZAHTEVNA NALOGA - V dopolnjenem osnutku programa razvoja Suhe krajine do leta 195985 so med drugim predvideli tudi kompletno rešitev oskrbe z vodo za vse kraje v žužemberški krajevni skupnosti. To je najbolj zahtevna delovna naloga v srednjeročnem obdobju tako za krajane, kot za krajevno skupnost M. SENICA ŽUŽEMBERK: HUMANOST NA PREIZKUŠNJI 26. oktobra bo v Žužemberku letos najširše organizirana krvodajalska akcija. Pričakujemo, da se bodo občani odzvali vsaj v takem številu kot doslej, ko je bilo doseženo poprečje 220 prostovoljnih dajalcev krvi. Posamezniki v naši sredi so prišli na odvzem krvi tudi po 25-krat, imamo veliko večkratnih krvodajalcev, precej pa je tudi še ljudi, ki bi lahko pomagali, a se doslej še niso odločili. J. K. V TOVARNIŠKIH AMBULANTAH NA BO U ŠEM - Medtem ko se bolniki gnetejo v neustreznih prostorih novomeškega zdravstvenega doma in ure čakajo na vrsto, je ta nevšečnost prihranjena zaposlenim v nekaterih delovnih organizacijah, Iger imajo lastne ambulante. Posnetek je iz Novolesovega laboratorija, v katerem delajo tudi zahtevnejše preiskave. (Foto: R. Bačer) Še do konca leta Občinski odbor SZDL v Novem mestu je 14. oktobra sklical posvet s predstavniki krajevnih organizacij SZDL, na katerem so obravnavali predvsem konkretne naloge v pripravah na spomladanske volitve. Izkazalo se je, da je bilo doslej na terenu evidentiranih premalo ljudi, ker je sprejeto stališče, naj bo v krajevni skupnosti z 2.000 prebivalci evidentiranih najmanj 30 krajanov. Doslej so največ evidentirali v Dol. Toplicah, Birčni vasi, Straži, na Mestnih njivah v Novem mestu, ponekod premalo, iz nekaterih krajevnih organizacij pa sploh še ni podatkov. Evidentiranje se bo nadaljevalo do konca leta, SZDL pa mora v tem času še uspešneje delati. V ta namen se bodo predstavniki krajevnih organizacij SZDL sestajali redno enkrat na mesec. Kogar na sestanek ne bo, bo moral priti drugič, ko bo ponovitev za zamudnike. Ce pa še vdrugič ne bo udeležbe, bo taka organizacija dobila na obisk člana izvršnega odbora občinska konference SZDL, da bo pomagal in svetoval. Spet smo zamudili vlak V preurejeni vojašnici postaja zdravstvena služba čedalje bolj nevzdržna — Vse okoliške občine že imajo nove zdravstvene domove, Novomeščani pa ... Nasproti bolnišnic v Kandiji se bo začela v bližnji prihodnosti gradnja novega zdravstvenega doma po načrtih inž. Gorazda Cibica iz Dominvesta. Celoten objekt bo nastajal v štirih fazah. V treh ambulantah splošne medicine in tesnem laboratoriju ter neustreznih prostorih, preurejenih iz stare vojašnice, dela novomeško zdravstvo že vrsto let Zmogljivdsti stavbe so zadoščale za potrebe pred najmanj 20 leti, vsa prizadevanja za novo gradnjo pa so doslej padla v vodo. Ne vedno zaradi denarja, pač pa tudi zaradi pre-klarij. Medtem ko smo pri nas načrtovali, spreminjali zamisli, so drugod gradili. Vse ne gre v paragraf Osnutek novega zakona o delovnih razmerjih so 12. oktobra pretresali na razširjeni seji Sveta za vprašanja družbenoekonomskega položaja žensk v novomeški občini. Pozornost je Ifitos bo glavno v Brusnicah oktober, praznik novomeške občine, bo niz prireditev in otvoritev, osrednja svečanost pa bo v Brusnicah ob otvoritvi nove šole in vodovoda PočastitevVsako *eto x tudi v letu 1977 skrbno pripravljamo na H,no D . "ovomeškega občinskega praznika. Ob tej priložnosti ^teyp Opažati uspehe današnjih prizadevanj. Zato ceia vrsta otvo-t>an en>bnih objektov sodi v sklop tega praznovanja. Po statj^_ec* Prazn*c om bo že !% prwnavat^ svečana akade- 1° b0d„ei}ečenie k° v tem> da ■ l^mrv 08 izvedli člani d C«lovcamvtniŠkega diuštva ^ bod sam Praznični ° Banice najbolj ^ odprli bodo novo S? n«010’ * bo * tej Pri- 3 jP^nienovana po doma-n .rc^u Vinku Pader-iiStevu^ Istočasno bo sUvr.rC^Usniškega vodovoda ^a seja občinske °dELEi i C£lati -GATSKEM SISTEMU ifiim!*1 tIe*1 zborov občin-iqrV$. okt I Novem mestu se CVabUo „ obra se51i na skupni hi mi!?lla*a 9 točk dnev-°bravn.J, najpomembnejšimi iSf.Sffsss.t ^.er&srssas skupščine s podelitvijo vsakoletnih občinskih priznanj. Ta dan popoldne pripravlja večjo slovesnost z raUyjem AMD, že pred praznikom in vse tja do konca leta pa se bodo vrstile večje športne in kulturne prireditve in razna srečanja. Med pomembnejšimi srečanji v čast, občinskega praznika naj omenimo srečanje španskih borcev iz vse Slovenije, srečanje borcev in pionirjev v osnovni šoli Šmarje ta itd.__________ Cel niz otvoritev pomembnih objektov pa se bo zvrstil v novembru; tedaj bodo odprli novo posebno šolo, priključke ceste na novi most, novo poslovno halo IMV, novo stavbo Elektra v Bršljinu, kmetijsko šolo Grm, nove prostore Industrije obutve v Bršljinu. Za celotni predel novega naselja Drska pa bo otvoritev trgovine gotovo najteže pričakovan objekt letošnjega leta. Računajo, da bo trgovina lahko že prve dni novembra sprejela kupce. VEC DOGOVOROV O ZAPOSLOVANJU V torek, 18. oktobra, je bila v Novem mestu sklicana skupščina Samoupravne skupnosti za zaposlovanje, Ki posluje za več občin. Na dnevnem redu je bila kot osrednja točka obravnava samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja v obdobju 1976—1980, priletno poročilo, sprejem finančnega načrta za leto 1977 in več dogovorov. Za’kI^lo8e Pr' uresničevanju ava združenem delu in a osnutkov več zakonov. feSEDSTVO »otek fASEDALO 1 * **** Drr-,?’ “ktobra, je bila skB-SŽni ed?tva občinske kon- ^5J?fvaihr‘^oenem dogovoru o drujK^v°ja Suhe kraJine' dogovora o 0 s ra?eVanju v občini, m Prazniku. priznanja bT”"'t%WZ ■fc*'- /i NAJLEPŠE DARILO ZA VEČ STO DRUŽIN - Nova samopostrežnica na Drski pomeni za velik del Novega mesta izpolnitev dolgoletnih želja. Ljudje s tega konca so morali zdaj po vsako malenkost v mesto ali pa v Šmihel. Nova Dolenjkina trgovina bo odprta v novembru. (Foto: R. Bačer) veljala zlasti 13 členom, ki govore o varstvu žensk. „Ne terjamo nobenih posebnih pravic zaradi spola, pač pa zaradi materinstva in v interesu otrok," je uvodoma poudarila inž. Ivanka Mo-rosini, predsednica sveta. Nova za-' konodaja deloma spreminja pravice iz varstva pri delu za ženske, Novomeščani pa so imeli nekaj pripomb. Med drugim menijo, da bi morali dopolniti člen, ki govori o delu na zdravju škodljivih mestih za nosečnice in dolžnostih zagotoviti takim delavkam drugo delovno mesto. „Kako zagotoviti drugo delovno mesto v majhni delovni organizaciji, kjer drugih delovnih mest ni? “ so se vprašali na seji in predlagali, naj bo v zakonu napisano: drugo delovno mesto v tej ali drugi TOZD. Ena dvomljivih stvari je tudi višja sila, zaradi katere bi lahko zahtevali nočno delo tudi za ženske. Pojem višje sile bi bilo potrebno vsaj v samoupravnih aktih delovne organizacije natančno opredeliti, da ne bi višje sile (v zakonu mišljeno predvsem kot elementarno nesrečo) izkoriščali. Med nerešene zadeve za družine, ki pa jih ni možno urediti z zakoni in členi, spadajo primeri zakoncev, ki so zaposleni’v izmenah in enkrat eden, potem drugi varujejo otroke. Če se iz kakršnih koli razlogov izmena enega „zmeša“, so njuni otroci na cesti. Glede na slabe možnosti organiziranega otroškega varstva in celodnevne šole bi morali za take težave najti rešitev v delovnih organizacijah. Preko sindikata in organov upravljanja naj bi izposlovali zamenjavo izmen, če se posameznik sam s sodelavci ne more sporazumeti. Za take drobnarije, ki pa so za posameznika usodne, bo potrebno postopati po posluhu za človeka in ženo, sicer pa kar največ nejasnosti opredeliti v internih aktih. DIREKTORJI IN SLUŠATELJI V sredo, 19. oktobra, je bil na Otočcu sklican sestanek pod vodstvom Andreja Verbiča, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, davni direktorji nekaterih večjih delovnih organizacij z območja Novega mesta, kot IMV, Krke, Novoteksa in Novolesa so pojasnjevali slušateljem šole za poslovodne kadre iz Škofje Loke, katere odločitve so v uspešnih delovnih organizacijah pripomogle k rezultatom, kakšne so izkušnje pri vodenju takih podjetij itd. Po srednjeročnem programu razvoja zdravstva bi morah novi zdravstveni dom graditi že letos in ga dokončati 1979, vendar nam je vlak pri začetku gradnje spet ušel. Prišli pa smo tako daleč, da bodo oktobra letos narejeni načrti, zemljišče je odkupljeno in pripravlja se dokumentacija. Novo poslopje zdravstvenega doma bo v bližini bolnišnic v Kandiji, tako da bo zdravstvo zajeto v enem kompleksu. Novi objekt bo imel štiri etaže in , klet, bo sodobno in funkcionalno urejen, vendar brez posebnosti, ki bi pomenile nepotrebne stroške. Najprej bo v gradnji faza A s površino 1654 m2. Tu bodo komunikacijski vozli, sanitarije, dvigala, stopnišče in zaklonišča, medtem ko bodo v fazi B z 2614 ml površine laboratorij, ordinacije splošne medicine, ordinacije za starostnike in borce, del zobozdravstvene službe in nekaj prostorov za skupne službe. Z nadaljevanjem gradnje po fazah C in D bo celotno zdravstvo preseljeno. Namesto zdaj- šnjih treh ordinacij jih bo najmanj deset, s čimer se bo čakalna doba bistveno zmanjšal?. Zelo važno pa je tudi to, da bodo bolniki deležni kvalitetnejših uslug, odvisnih tudi od nove opreme, ki je zdaj ne bi imeli kam namestiti, četudi bi jo imeh. Novi zdravstveni dom bo 25-odstotno zaseden s službami regijskega pomena, celotna stavba pa bo po cenah iz leta 1975 veljala 80 milijonov dinarjev. Ceh vrsti dosedanjih težav se pridružuje še poslednja: zelo težko bo zbrati toliko denarjgv Postopna gradnja je nujna tudi iz tega razloga. RIA BACER TRI VEČJE KOMEMORACIJE Občinski odbor ZZB NOV v Novem mestu pripravlja v sodelovanju s krajani žalne slovesnosti na dan mrtvih, 1. novembra. Korfie-moracije s sporedom bodo 1. novembra ob 8.30 na šmihelskem pokopališču, ob 9.20 na pokopališču v Ločni in ob 11. uri pri spomeniku na Cviblju pri Žužemberku. Novomeška kronika bližnjica za Športnike - Priti do športne dvorane v času gradnje banke je skoroda umetnost. Po asfaltu se sicer pride mimo občine in čez hrib pri vrtcu, vendar se tiste poti malokdo poslužuje. Največ občanov gre v športno dvorana na sestanke in po opravkih po zasilni bližnjici pri Petrolu. Pot pa je spolzka in zastrta z vejami, kot mala trimska steza. TUŠIRANJE PO SILI RAZMER - Smo v deževni jesenski dobi, v našem mestu pa vsak dežek še kako čutimo. Mokri nismo le od zgoraj, marveč tudi od strani in od spodaj. Ob več cestah so namreč naenkrat luže, ker jarki ne požirajo vode, promet je gost, tako da se vozila ne morejo ogibati luž. Pešci so večkrat ošpricani z vseh strani. Posebno rado se to dogaja na starem mostu, pred gimnazijo in v Ulici talcev, kjer nekateri vozniki posebno zjutraj brezobzirno drvijo v službo. Kaj bi ne, kojim nihče nič ne more! DEKLICE SO V VEClNI - V novemeški porodnišnici so minuli ■ teden privekali na svet malčki naših someščank. Rodile so: Duška Ver-bi6» Nad mlini 17 - Spelo, Marija Miklič s Ceste brigad 23 - Boruta, Anica Pavlič iz Partizanske 29 -Matejo, Dragica Breščak iz Šegove 18 - Jerneja in Ljudmila Petrca iz Ulice Majde Sile 4 - Nino. NAJVEČ PRI SVEČAH - Ponedeljkova tržnica je bila razmeroma dobro založena z vsakovrstnimi jesenskimi pridelki in zelenjavo. Največ strank pa se je tokrat gnetlo pri stojnici, kjer je svečar s Suhorja prodajal svoje izdelke. Cene se od prejšnjega tedna niso dosti preme-nile. Navajamo le nekatere: jabolka 6 — 9 din kilogram, paradižnik 16 din, grozdje 15.80 do 20 din, kostanj 6 - 8 din kilogram, jaica po 3 din pri zasebnikih in 2,10 din v zadružnem kiosku. Ena gospa se boji, da ne bi kdo evidentiranja za vidnejše funkcije napačno razumel. Evidentiran je namreč lahko vsak prebivalec občine. Medtem pa nekateri mislijo, da mora biti tudi na občini v službi... Sladko grozdje - dobro vino Na Bizeljskem malo pridelka, toda grozdje je bilo sladko, kot že dolgo ne Ta teden so na Bizeljskem končali trgatev. Pesem in kramljanje beračev sta utihnila. V vinogradih se oglašajo osameli klopotci, v hramih vre mošt, tokrat mnogo slajši kot navadno, zato obeta dobro kapljico. Ko bi bila le še letina obilnejša! Vodja Slovinovega posestva na Bizeljskem, dipl. inž. Ante Anušič, je pojasnil, daje pridelka malo, saj so rdeče sorte pozeble 30 do 90-odstotno, zlasti frankinja in žametna črnina. Nekoliko več sreče so imeli z belimi sortami. Pri šiponu, muškatnem silvancu in rumenem plavcu je pozeba vzela 40 do 60 odstotkov pridelka, pri laškem rizlingu pa 10 do 20 odstotkov. Slovin je tudi letos odkupoval grozdje od zasebnih vinogradnikov. Na Bizeljskem so ga kmetje vozili na štiri odkupne postaje. Najdraže so odkupovali modro frankinjo, in sicer po 9 do 9,5 din za kilogram. Za mešano rdeče grozdje so plačevali od 8,5 do 9 dinarjev, za mešano belo pa od 7,5 do 8,5 dinarjev ne glede na količino sladkorja. To so bile akontacijske cene, razliko pa bodo vinogradnikom izplačali pozneje. Tovariš Anušič je povedal, da je letos v grozdju za tri do štiri odstotke več sladkoija kot lani in da zato na sto litrov mošta NIC NA SPLOŠNO Jutri se bo v Brežicah sestala občinska konferenca ZK. Na dnevnem redu je ocena poslovanja temeljnih organizacij združenega dela v letih 1972 — 1976 ter razvojnih programov in ukrepov za obdobje 1976 — 1980. Razpravo bo usmerila predvsem v reševanje konkretnih problemov delovnih organizacij, kot so gospodarnost, razvojni programi, kadrovska zasedba, socialni položaj zaposlenih in samoupravni položaj delavcev. dodajajo le en do poldrugi kilogram sladkoija. Lani so ga morali dodajati po 2 do 2,5 kilograma. vostne sorte grozdja pa 0,50 dinarjev. Norma za kvalitetne sorte je bila 40 kilogramov na uro, norma za masovne sorte pa 60 kilogramov na uro. Letos je grozdje dozorelo deset do petnajst dni prej kot običajno. To velja tudi za druga vinogradniška območja, ne le za Bizeljsko. _ j j£pp£Y Inž. Ante Anušič Berače za Slovinove vinograde so dobili na Hrvaškem. Na delo in domov so jih vozili vsak dan. Najmarljivejši so v osmih do desetih urah zaslužili po 300 dinarjev. Za masovne sorte so jim plačevali 0,35 dinarjev od kilograma, za kako- CELODNEVNAŠOLA Koordinacijski odbor za celodnevno šolo pri občinski konferenci SZDL v Brežicah je na seji minuli teden razpravljal o prehodu na tak način pouka v osnovnih šolah brežiške občine. Za zdaj so celodnevno šolo vpeljali edinole na Bizeljskem. Samo trije oddelki imajo še podaljšano bivanje, drugi pa so vsi vključeni v celodnevni pouk. Podaljšano bivanje ima v občini še petnajst oddelkov na raznih šolah. Na seji so ugotovili, da vse te lahko preidejo na celodnevni pouk brez dodatnih finančnih sredstev. Tako bi do leta 1980 obiskovala celodnevno šolo že četrtina otrok iz brežiške občine. Do praznika le teden Z jutrišnjim dnem prve slovesnosti za 28. oktober S položitvijo temeljnega kamna za hotel Terme vCate-ških Toplicah se bodo ta teden začele prireditve v počastitev praznika brežiške občine, 28. oktobra. V Mokricah bodojutri odprli preurejene gostinske prostore. Za soboto napoveduj ej o slovesnost na cesti Globoko— Pišece. Z njo se je prebivalcem pišeške krajevne skupnosti izpolnila dolgoletna želja, saj je bila pred asfaltiranjem prav ta cesta tako slaba, da celo avtobus ni rad vozil po njej. Pogosto je bila tudi poplavljena. Vse to je zdaj samo še neprijeten spomin. V nedeljo pripravljajo slavje v Dobovi. Odkrili bodo spominsko ploščo ob štiridesetletnici zborovanja Ljudske fronte. Na ta dan je predviden tudi množičen pohod po poteh brežiške čete iz Pečic do Kunejevega hrama. V ponedeljek bodo v Posavskem muzeju odprli razstavo ob 40-letnici Komunistične partije Slovenije. Slavnostna seja občinske skupščine bo 28. oktobra, 29. oktobra pa bo kolektiv Tovarne pohištva v Brežicah slavil tridesetletni jubilej. Po krajevnih skupnostih bo prav tako več prazničnih dogodkov. Letos so bili asfaltirani številni cestni odseki, pa tudi krajani so si po vaseh sami uredili veliko poti ter izpeljali več drugih akcij v želji, da bi bili vsi kraji čim lepši in da bi se ljudem uresničili načrti za napredek. OPAŽI ZA MOST. Delo pri gradnji mostu čez Krko v Krški vasi le. boštanjski krajevni skupnosti, je pokazala, da ve njJ. P°loyica ljudi, za kaj je bil potrošen denar od seda-Htekajočega se pedetnega samoprispevka. nova ™ vtsti Je bila zgrajena osn0vnar,lesova boštanjska sola z 9 učilnicami, prostorom, asfaltiranim iBi “ kuhinjo, --------------- Di° u za športov z opre-iona djl*. *W° nad 7,7 mili-kaže ‘ Jr- Letos ^ bila> kot Pod«?1*,0 tirana udorina jev). Ut0 šol° (400.000 dinar- v*a§a v ta dela tudi sheni70rtizacij0- Bivši zdlav-Ptemg: °m & bil izredno lepo Posebno ,v Prostore za namene 1,69 mii - v Jevnici za borih i' bila “J(?a farjev. Na Blanci v IUjir°?aJena podobna šola kot Zaradi di a rnanjša in -**i ie v,-8? °en’ vseeno dražja, .dakje TEHNIKA NAJ SE ODLOČI V petek je bil v Trebnjem sestanek predstavnikov občinskega izvršnega sveta, SOZD Gorenje Velenje, tozd Industrije gradbene keramike v Račjem selu in ljubljanske Tehnike. Žal je bila udeležba predstavnikov matičnega podjetja slaba. Kakšnega posebnega dogovora zato ni bilo mogoče skleniti. Ljubljanska Tehnika ima do konca meseca rok predložiti pogoje, pod katerimi so voljni dopustiti izločitev tovarne keramičnih ploščic. Kot smo že poročali, le-ta posluje z veliko izgubo, do kraja leta pa obstaja bojazen, da se bo, če ne bo izvedena korenita sanacija, samo še povečala. Več kot igre Komisija za šport pri ti občinski Tre- upravi je bila So 'dei^uPnost sodeluje s denari°Vno organizacijo ce-^»žbah fm P1* gospodarskih S?>Pnn^entmperSka krajev-ljubli *je odloga poso-^•Ooo |^ .emu Agrostroju tsZ za °dkup k- L^i oK j^ča in hleva za doboene®a je r,« j , občinske skup-J ilpri*,.; °l,en- To nedvom-l1 tli le nri*iV ° želj° vseh> It, ^nislro do ustanovitve 8a obrata v tem kra- Mirenska IMV podvaja dohodek Vedno pri vrhu po poslovnosti, vendar na repu tistih, ki investirajo Mirenska IMV — tozd Tovarna opreme ima vse prej kot dobre pogoje za delo. Kljub temu lahko, če se ozre po letošnjih polletnih uspehih poslovanja, trdi, da je med najuspešnejšimi v sestavi tega novomeškega ve" Oprema, na kateri delajo, je v avnem iztrošena, samo število okacij, na katerih se odvija proizvodnja na Mirni, bi lahko bila za marsikaterega gospodarstvenika zadosten razlog, da bi prej zmajal z glavo, kot bi si misliti o kakšnem uspeš- tj nem poslovanju. Žilav kolektiv, ki ve, kaj hoče, zmore seveda tudi to. V času, ko marsikdo dela na meji rentabilnosti ali se otepa celo z izgubami, ima mirenski tozd 6 milijonov ostanka dohodka v polletju! Poleg tega da so pač bolje poslovali, dodaja temu uspehu direktor tozda Maks Kurent tudi prihranke na materialu. V lanskem polletju (nekateri ekonomisti menijo, da primerjave sicer niso preveč dobre) je znašala realizacija 89 milijonov dinarjev, letos pa so dosegli že ŠKO“ — Delavci mirenske IMV — tozd Tovarna 'Pr vse načine prizadevajo primerneje urediti svoje . ofe- Nekdanji lesni obrat je pred nedavnim dobil ogra-‘^ele .arve 113 fasado. Fantje so poskrbeli tudi za vrata. VOZNIKI MOTORNIH VOZIL! Mokronošla pionirji vam želimo srečno in varno vožnjo z željo, da bi pazili na pionirje v prometu. Nikar ne divjajte v bližini šole, ker se lahko zgodi nesreča. Otrok skoči na cesto, špfer ne more zmanjšati hitrosti, hitro pritisne na zavoro, avtomobil sc ustavi, a pod kolesi obleži poškodovan ali celo mrtev pionir. Torej nikar divjih voženj! Saj se tudi počasi daleč pride. Kdor upošteva vse prometne predpise, to je, da ne pije, ne prehiteva ob nepravem času, ne vozi prehitro, je lahko ponosen na svojo vožnjo, saj z njo omogoča varnejšo pot pioniijev in vseh drugih udeležencev v prometu. MI pa bomo v svojih vrstah poskrbeli za kulturnejše obnašanje pioniijev v prometu. Šoferji, hitite počasi! Počasi se daleč pride! PIONIRJI OS MOKRONOG Šentrupert le na potezi Zadovoljstvo ob predvidenih gradnjah Šentruperški delegati so svoje čase že glasno negodovali, češ da v ničemer ne uspejo, čeprav samo to ne bi smelo šteti v delegatskem sistemu. Vseeno pa je želja po hitrejšem razvoju spodbudna stvar. Predsednika sveta KS Petra Zgonca najbolj razveseljuje, da jim je uspelo pri stanovanjski skupnosti od solidarnostnega sklada dobiti 1.31 milijona dinarjev za gradnjo stanovanj za učitelje (štiri stanovanja za banjški pobudnik rekreativne telovadbe. Medtem ko se moški del hitro dogovori za akcijo, se ženske teže odločajo, potrjuje iz izkušenj z nekajkratnih shodov Fanika Jaklič, ki sicer dela v računovodstvu. „V naš sindikat so poleg uprave vključene še politične organizacije, za sodelovanje pa prosi tudi sodišče. V delavskih športnih igrah sodelujejo le moški člani kolektiva, žalostno je, da ne tudi ženske, čeprav nas je več. Odločile smo se, da ob sredah, ko je zaradi dolgega delavnika izgubljen domala ves dan, po 17,30 gremo v telovadnico trebanjske osnovne šole,“ pripoveduje z vnemo, hkrati pa precej razočarano ugotavlja, da je gjede na prvotnih 20 prijav odziv vse prepičel. Vseeno upa, da bodo začetne težave, ko marsikatera nima niti najnujnejše opreme, uspešno premagane. Morda jim bo sčasoma uspelo sestaviti tudi kakšno tekmovalno ekipo. bi namreč dobršen del komunalnega prispevka, ki bi sicer lahko bil izdatno večji kot v Trebnjem. Ker določa zakon vsaj 30 graditeljev kot pogoj za ustanovitev take skupnosti, so v teku dogovori, da bi kaj takega ustanovili skupaj z Velikim Gabrom, ki ima podobne težave. Navsezadnje ima krajevna skupnost zagotovljenih tudi 500.000 dinarjev za polog predvidenega posojila (2,20 milijona dinaijev), s katerim želijo do prihodnjega krajevnega praznika izpeljati dela, predvidena po sedanjem krajevnem samoprispevku. A. Ž. Redni le mali? 105 milijonov dinarjev. Čisti dohodek je znašal lani nekaj nad 11 milijonov dinarjev letos pa nad 21 milijonov. Vsekakor hvale vreden uspeh! Razen omenjene razbitosti proizvodnje na več delov ima tovarna tudi precejšnjo prostorsko stisko. Doslej za to proizvodnjo pravzaprav ni bilo ničesar namensko zgrajenega. Tozd je kupil zemljišče v predvideni industrijski coni. V matičnem podjetju jih po naložbah prav gotovo ne morejo razvrščati na čelo, kot jih lahko po poslovnih uspehih. Seveda bo slej ko prej moral biti čas tudi za to. A. Ž. TEDEN VARNOSTI V PROMETU Pioniiji naše šole smo v minulem tednu izvedli prometno akcijo s pomočjo miličnikov LM Mokronog. Ustavljali smo voznike motornih vozil, jim zaželeli srečno in varno vožnjo, z željo, da v prometu upoštevajo tudi nas pioniije. Pionirka pa je vsakemu vozniku dala rdeč nagelj kot simbol tovarištva in obzirne vožnje. Ob tej akciji smo imeli več razgovorov z vozniki. Predvsem nas je zanimalo, koliko časa je že voznik, kakšne se mu zde vožnje, ali je že imel kdaj nesrečo in vprašanje, ali se pioniiji na cesti pravilno vedejo. Na vsa ta vprašanja smo dobili zelo zanimive odgovore. Piav vsem voznikom motornih vozil želimo varno vožnjo. SREČNO! PIONIRJI OS MOKRONOG ŠOLALI ZA DRUGE Kolektiv tiebanjskcga Krojaškega podjetja je do nedavnega vlagal precej truda v uk mladih iz svqje stroke. Žal pa so ugotovili, da jim le-ti kaj mačehovsko vračajo vloženi trud. Od lanskih petih pomočnikov se namreč po izpitu v kolektiv ni vrnil niti eden. Zato se bodo v bodoče posluževali usposabljanja delavcev ob delu v kolektivu. Peter Zgonec: „Ustaviti zaostajanje kraja!“ zakonce in dve garsonjeri). To je bilo odobreno v torek, 11. oktobra. Gradnja naj bi se začela v kratkem, da bi bila stanovanja vseljiva že pred začetkom novega šolskega leta. Za to gradnjo so se potegovali kar tri leta. Predsednik krajevne skupnosti tudi meni, da bo pri podaljšanju samoprispevka lažje uspeti, če bo zgrajena vsaj šolska telovadnica. Cenijo tudi prizadevanja občinskega izvršnega sveta za ustanovitev stanovanjske zadruge, ki bi, če jo bodo ustanovili, graditeljem lahko omogočila cenejšo gradnjo hiš. Odpadel ŠENTJANŽ SKOZI C AS Zgodovinski krožek na šentjanški osnovni šoli je že ob tednu Komunista „CloveK, delo kultura" presenetil l uspešno razstavo starih predmetov. Tokrat nameravajo v ten prizadevanjih narediti še korak več. V sodelovanju z državnim aihivom bodo jutri odprli res zanimivo razstavo, ki bo pokazala, da kraj ni bil kar tako. Nekateri dokumenti izvirajo še iz 14. stoletja. DOBRO SE JE ZALOŽIL V noči na ponedeljek je neznanec vlomil v osebni avtomobil Darka Šege iz Brinj pri Trebnjem. Slednji je svojega fička parkiral pred gostiščem Henček, ob prihodu pa je ugotovil, da mu manjka akumulator, rezervno kolo, dvigalka in drugo orodje, odeja ter tranzistor. BARTOLJ - GOLEŠ 1683 KEGLJEV Na republiškem kegljaškem irvenstvu moških parov, ki je bilo v ’ivki, so med dvajsetimi najboljšimi pari iz republike nastopili tudi Bar-tolj, Goles (Mercator), Hren in Jarc (KrkaX Prva dva sta podila 1683 kegljev, Krkina tekmovalca pa 1626 kegljev. N. G. P Večji še dolžni krajevnim skupnostim za letos Delovni ljudje ne zadovoljujejo vseh svojih potreb le v svojem kolektivu, kjer dobijo ob koncu meseca modro kuverto ali listič s številko za hranilno knjižico; marsikaj pričakujejo še od okolja, kjer prebivajo, svoje krajevne skupnosti L e-te se seveda tudi navezujejo na združeno delo. Kdorkoli vsaj malo bolje pozna to pestro dejavnost, ve, da se tu vsak družbeni dinar vsaj potroji. Ob pogledu na dolge sezname, kdo krajevnim skupnostim v trebanjski občini pomaga najdemo med res zanesljivimi viri občinski proračun in seveda tudi sredstva samoprispevka, le-ta pa so v izdatnejši meri bila v tem obdobju usmerjena predvsem v dobmiški vodovod. Pogled na seznam delovnih organizacij, ki dogovorjene obveznosti sproti poravnavajo, ni kaj prida razveseljiv. Med tako imenovanimi velikimi podjetji trebanjske občine za lani (!) namreč m nobenega, ki bi bilo izpolnilo to dogovorjeno obveznost! Najsolid-nejši na tem seznamu z 48 imeni so mali, tisti z manj kot sto zaposlenimi ati z nekaj čez (najmočnejša je še mokronoška Iskra: 154 zaposlenih - 73.250 dinarjev). Dolg krajevnim skupnostim znaša tako kar 45 odst. predvidenega denarja ali nad 680.000 dinarjev. Sredi avgusta so svojo obveznost dodatno poravnali trije: mirenska IMV, Labod -tozd Temenica in Kolinska. Krajevne skupnosti imajo zaradi takšnega mačehovskega odnosa vrste delovnih organizacij velike težave pri izvajanju svojih programov. Komisija za izvajanje tega samoupravnega sporazuma je na zadnji ločeni seji prosila delegate zbora združenega dela občinske skupščine, naj doma opozorijo samoupravne organe naj redneje izpolnjujejo te obveznosti. a. Železnik TREBANJSKE IVERI TRIJE NISO ZA ENEGA - Razpoložljivi trgovski prostor v Šentrupertu vsekakor ne zadošča. Primer Mercatoijeve poslovalnice vseeno potijuje, da je dovolj kupne moči; če bi kupci lahko videli, kaj vse trgovina ima, pa bi nedvomno kupili še več. V zadnjem letu se je npr. promet dvignil za 75 odst, zaradi utesnjenosti pa je razstavljenega le malo tistega, kar je mogoče res kupiti. Ta trgovina je prihodnje leto predvidena za preureditev. POGREŠAJO STROJE - V Šent-lovrcncu in okolici so si nekaj časa le obetali nekaj od začetka del pri modernizaciji preostalega maka- damskega cestišča, žal pa so stroje in tudi ljudi odpeljali še hitreje, kot sojih pnpeljaii. KMALU Z DEŽNIKOM - Streha na stavU doma družbenopolitičnih oiganizacij v Trebnjem je vsekakor kaj dabo pripravljena na prezimovanje. Ob dežju kaplja celo od luči. Pred časom so dolili vsaj zložne nove stopnice. ŠE „SUPER“ - V Trebnjem še vedno vrtijo ..supei*' kavbojske filme. Tak je bil Soanik za obešanje, nič drugačen seveda ne more biti Hudičev kolt Vrti se pa le! TREBANJSKE NOVICE metliški tedfl1 DOLENJSKI LIST Stran uredil: ANDREJ BARTELJ Revni borci V metliški občini, ki šteje okoli 7.000 prebivalcev, živi 518 borcev, ki bi morali po kriterijih družbenega dogovora o reševanju vprašanj udeležencev NOB dobivati tako imenovano priznavalnino. Priznavalnina je družbena pomoč tistim borcem, ki ne dosegajo povprečnega življenjskega standarda. Družbeni dogovor je dober, pravičen in kaže skrb naše družbe za tiste ljudi, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje za tako družbo. In takih je bilo v metliški občini in v celotni Beli krajini na število prebivalcev precej več kot v danes bogatejših, razvitih občinah. Teko recimo danes kranjski, celjski ali katerikoli od ljubljanskih občin ni težko zagotoviti sredstva za priznavalnine borcem, ki tam živijo. Povsem drugače pa je v Metliki, v občini, ki je med vojno toliko dala za partizanski boj, po njej pa ni doživela tako hitrega razvoja kot druge. Zato dobiva danes priznavalnine v metliški občini od 518 upravičencev le 190 borcev; pa še ti dobivajo le simbolično vsoto - od 300 do 500 dinarjev. Če bi občina hotela zagotoviti priznavalnine vsem, bi morala na leto dati pet milijonov dinarjev. Od kod naj jih dobi? Zato je tu družbeni dogovor, po določilih katerega bi morale bogatejše občine, ki imajo tudi manj borcev, solidarnostno prispevati sredstva v ta namen za revnejše občine z velikim številom borcev. Nekatere občine (bogatejše, bolj razvite) tega dogovora nočejo podpisati. Tako prihaja do nevzdržnega absurda - do socialnega razlikovanja tistih ljudi, ki so se med vojno skupaj borili proti temu. Danes pa je belokranjski, trebanjski, tolminski borec kaznovan, ker se je iz partizanov vmil na svoj dom, na svojo zemljo, namesto da bi se preselil p Ljubljano, Kranj, Celje... A. BARTELJ, Samo od lepote ni moč živeti KS Stari trg in s tem vsej Poljanski dolini se končno obetajo boljši časi Partizanska tečajnica Srečanje po 32 letih Kakšna je bila usoda krajevne skupnosti Stari trg, dovolj zgovorno pove podatek, da je po vojni na območju današnje KS živelo od 1.800 do 2.000 prebivalcev, danes pa jih je le še 531. V zadnjih desetih letih se je število učencev v osnovni šoli v Starem trgu zmanjšalo od 160 na 85. Ti zaskrbljujoči podatki o zmanjševanju števila prebivalcev ne veljajo zgolj za to KS, marveč za celotno Poljansko dolino. ,Kaže pa, da se bodo stvari končno obrnile na bolje,“ je optimistično napovedal pred- Ivan Kapš: „Le s skupno pomočjo bodo ti kraji spet zaživeli/ sednik KS Stari trg Ivan Kapš. ,.Krajani si veliko obetamo od rekonstrukcije ceste, ki nas bo bolje povezovala z občinskim središčem. Skoraj tretjina denarja, ki se bo stekel iz samoprispevka, je namenjena za popravilo te ceste, kar priča, da so končno tudi ostali občani spoznali, kako nujno je, da te kraje obdržimo pri življenju/1 Če bi šlo namreč tako naprej, bi. ti kraji v desetih letih izumrli. Prva lastovka, ki je napovedala boljšo usodo, je bil Kometov obrat, ki je v Starem trgu začel delati 1973 in kjer so dobile zaposlitev v glavnem ženske. »Vendar to ni dovolj,“ pravi Kapš. „Nujno bi morali .dobiti še obrat, v katerem bi dobili delo moški. Iz naše KS in iz sosednje predgrajske je veliko liudi zaposlenih v Kočevju, Črnomlju, Novem mestu, Ljubljani. Precej bi se jih rado vrnilo domov, če bi tu le dobili delo. V Kometu je bilo v začetku zaposlenih 47 žensk, v glavnem mladih, danes jih je le 36. Mlado dekle, ki se poroči, gre z možem, ki tu ne more dobiti dela. Če bi tudi moški imeli službe tu, bi si v domačem kraju ustvarili družino, dom...“ V načrtu je, da bi Stari trg dobil obrat, v katerem bi dobilo delo kakih 60 moških. „Ta obrat, v katerem naj bi po načrtih delali pisarniško in drugo pohištvo, bi za vso Poljansko dolino res veliko pomenil/4 pravi Kapš. Veliko si krajani obetajo od mostu čez Kolpo med Sodevci in Blaževci, za katerega so prejšnji teden vzidali temeljni kamen in bo preko njega vodila najkrajša pot od Ljubljane do zahodne Bosne in naprej do Dalmacije. DOBRA UDELEŽBA NA SEMINARJU V sredo, 12. oktobra, je bil v Črnomlju seminar, ki so se ga udeležili člani odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito iz delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij. Skupaj seje seminarja udeležilo 65 članov odborov. To je bila tudi priprava na seminarje, ki bodo v KS in delovnih organizacijah. MORDA SKUPNI PORAVNALNI SVET Do konca junija prihodnje leto morajo v vsaki krajevni skupnosti ustanoviti poravnalne svete, ki so po zakonu o samoupravnih sodiščih sestavni del enotnega pravosodnega sistema v Sloveniji. S tem sta tudi pomen in vloga poravnalnih svetov večja. Poravnalnih svetov še nimajo v KS Dobliče-Kanižarica, Talčji vrh, Petrova vas, Griblje in Tribuče. Ker je izjemoma moč za več manjših KS ustanoviti skupni poravnalni svet, bi za te morda kazalo storiti tako. Skupni poravnalni svet za te KS naj bi bil v Črnomlju. „Z urejenimi cestami bi k nam prišel tudi turizem, za kar imamo vse pogoje: lepo in neokrnjeno naravo, možnosti za lov in ribolov. Vedeti pa je treba, da samo od lepe pokrajine, tople Klope in čistega zraka naši prebivalci ne morejo živeti. Te kraje lahko reši propadanja samo možnost za zaposlitev in dobra povezava s svetom. Le tako bomo lahko sedanje število prebivalcev obdržali ali, kot je v načrtu, celo povečali za kakih 20 odstotkov. Če bodo doma ostajali mladi, bo tudi zemlja, ki je sedaj zapuščena, obdelana," razmišlja Kapš. A. BARTELJ EDINA POVEZAVA — Brod, ki vozi med Sodevci in Blaževci, je na tem delu Obkolpja edina „prometna pot“ med Slovenijo in Hrva&o. Zato si je KS Stari trg tako prizadevala, da so v soboto položili temeljni kamen za most čez Kolpo. ČRNOMALJSKI DROBIR POT V SOLO — O slabem stanju in neustreznosti prostorov osnovne šole Podzemelj je bilo že veliko rečenega. Končno so se le dogovorili za lokacijo nove šole, katere bodo gotovo najbolj veseli učenci. ODLIČNA KONSIPI RACIJA Kdor bi Bušinjo vas iskal po jtafr potih ali drugih cestnih znakih. J bi nikoli našel. Ta vas je tako anonimna, saj nima niti ^ table. Seveda ni tudi nobe1^'P ^ metnih znakov za omejitev hi _ ’ zato v ostrem ovinku v vasi ve pride do trkov. Od naprej tudi ni kažipotov za vec, Radovico, Radatoviče. Kes dobra konspiracija! NA RAZPOLAGO 11 STANOVANJ • dobili Letos bodo delava ,,^ „ stanovanj. Konus«a B* naredila prednostno fisto svojega stanovanjskega P ^ Pravočasno je oddalo pr^je M novanja skoraj 50 ptos > y ^.0 komisije ne čaka lahke>ddo. leto je treba prošnje ooo konca februarja. 11 V Rosalnicah delo za zdomcjL Konec leta bo stekla proizvodnja v Novolesovem obratu za predelavo akrila - ^ zanimanje potrošnikov za njihov kopalniški program ________ poželi precej pohval. ker „Največja težava Jh ^ V Novolesovem obratu v izgradnji za predelavo akrila v izdelke kopalniškega programa v Rosalnicah je sedaj zaposlenih 35 delavcev. Ko bo proizvodnja stekla, bo tu imelo delo okoli 80 delavcev. ,V našem obratu zaposlujemo predvsem moške, za katere še posebej primanjkuje delovnih mest v metliški občini,“ je povedal vodja. obrata Franc Zist Zaposlujejo predvsem tiste, ki prej v občini niso mogli dobiti dela, pa zdomce, in to iz metliške občine in iz sosednje Hrvaške. V načrtu je bilo, da bo proizvodnja v obratu v Rosalnicah stekla prej, vendar je zaradi objektivnih težav prišlo do zakasnitve, proizvodna dvorana, ki smo jo kupili od TGP, ni bila delana za tako proizvodnjo,“ je razložil Žist. „Naš program vsebuje tri povsem ločene proizvodne procese: lesni del (ogledalne omarice za —- V Ravno sedaj prepjuj'"” stor, v katerem bo p c 0 r SPREHOD PO metliE KADAR KOLI GOVORIMO o gostinstvu, radi hvalimo zasebnike, črnimo pa postrežbo, hrano in pijačo v lokalih družbenega sektor^ ja. Je pa res, da so se nekateri zasebni gostilničarji preobjedli gostov in denarja, zato so njihove usluge iz dneva v dan slabše. To so slednjič spoznali tudi v delovnih organizacijah in vodijo zato svoje foste najraje v hotel Bela krajina, jer je vsaj zaenkrat, vse v najlepšem redu. voda, jezijo 5°fc9eb^{Jo ob *^je, vajo, da z glaVaI7V p^v £? lastnega g » kako se za to nihC?J!„ieio nitinSoT^^'anWh- , ljudje, železniške P«ta£jjo iz zvečer skoraj neAP0 1»° cesta je tako dabo zagledate pa g t* butnete vanj. Znan nrav v tistem _*??. |q nf igie1 potikajo sumljiv* P > vo#1^,*** ljudi zato, dah 0 trep6’3-1 neP° večer. Se P«e*» * “n&U ^ telovadniceo. ^ Z NOVO KOLEKCIJO POMLAD-POLETJE 78 je obiskala „Beti“ s svojimi manekenkami Reko, Poreč, Sarajevo, Novi sad, Subotico in Osijek ter Banjaluko. V kratkem bodo odpotovali še -v Zadar, Split in Šibenik. Potujoča ekipa se vrača domov z zavidanja . 7a o nž vrednimi naročili, kar kaže na to, da Pn.° °f7 ^havnih PDiakiran Je Z je sklepanje pogodb s pomočjo modnih revij pametna pogruntav- ^ctarji, ooško^® , ščina, četudi nekaj stane. N IH NE PETDESET METROV dolgi košček ceste v novem naselju blizu gostilne Pri grozdu je še najbolj podoben Lunini površini: velike luknje, v katerih se ob dežju nabere ket, ki bi ga P j toda » te<"“ visokimi peta^j’ V0iH* prevleko bi se l* j izogniti. Up««® b Jo kje izvrtala zadevo, sicer jesenski veter. V soboto se bodo v Črnomlju srečale strojepiske, udeleženke partizanskih strojepisnih tečajev, ki so bili v tem mestu na osvobojenem ozemlju 1944 in 1945. Ena teh je tudi Pepca Kranjc, sedaj referent za splošne zadeve in vodja pisarne na črnomaljski geodetski upravi. „Med vojno sem bila mladinska aktivistka in kot tako me je Bariča Žugelj priporočila za strojepisni tečaj. To je bilo 1945, in ta tečaj je bil zadnji partizanski strojepisni tečaj, ki so se v Črnomlju začeli 1944,“ je začela pripoved Kranjčeva, ki je bila ena najmlajših udeleženk tečaja. ..Spominjam se, da smo tečajnice morale opraviti sprejemne izpite iz slovenščine, matematike pa tudi na stroju smo morale pokazati, kako spretne smo. Tečaj smo začeli v Kobe-tičevi hiši, potem smo se preselili v stavbo, v kateri je danes podružnica Ljub^anske banke.“ Od učiteljev, ki sojih poučevali, se Kranjčeva spominja Nade Senice, ki je učila slepo desetprstno strojepisje, Danica Huda-les je imela slovenščino, Jože Zamljen pa je predaval zgodovino NOB. „Tik pred osvoboditvijo smo zapustili Črnomelj, ker smo se bali, da bodo v mesto vdrli ustaši. Z drugimi meščani smo se odpravili v Stari trg, od tam smo tečajnice šle v Blaževce na Hrvaško stran Kolpe, Iger smo nadaljevali tečaj, takoj po osvoboditvi pa smo se preselili v Novo mesto; spominjam se, da smo se v Novo mesto peljali na kmečkih vozovih. Tečajnice smo se nastanile v prosvetnem domu, v stanovanju, ki gaje na vrat na nos zapustil neki belogardist in nam pustil še polno shrambo." Poleg učenja so tečajnice pripravile tudi več nastopov. „Z recitacijami in partizanskimi skeči smo večkrat nastopile v Novem mestu, šle smo tudi v Šentjernej in Kostanjevico," je živo ostalo v spominu Kranjčevi. Po končanem tečaju so sledili izpiti, ki jih je Kranjčeva opravila z odličnim in bila razporejena v službo na okrožni odbor OF v Novem mestu, od tam je bila premeščena v Kočevje, v Črnomelj pa seje vrnila 1948 in domačega mesta ni več zapustila. Kranjčeva se zelo veseli sobotnega srečanja, saj bo po 32 letih spet videla svoje kolegice in bodo obudile spomine na tiste težke, a lepe čase. V A. B. ^________________________________J GORJANCI, NE PA VIATOR - V eni prejšnjih številk je bilo v tej rubriki zapisano, da Viatar slabo skrbi za prevoz delavcev iz Stražnje-ga vrha v Črnomelj. Resnica pa je taka, da Viator ne samo da slabo, ampak sploh ne skrbi za to, ker njegovi avtobusi že od lanskega poletja ne vozijo na tej progi. Krivec, da delavci zamujajo v službo ali da si morajo tisti, ki niso v Beltu, ob sobotah sami priskrbeti prevoz, je podjetje Gorjanci (z one strani Gorjancev). BELA KRAJINA V PESMI - V nedeljo je Silvo Mihelčič ml. v Adlesičili za ljubljanski radio snemal stare belokranjske pesmi. Silvo bo za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi pripravil še vrsto materiala iz raznih koncev Bele krajine. Tako bo širši slovenski javnosti predstavljena bogata ljudska zapuščina iz tega konca naše domovine. TEŽAVE Z OBRTNIKI - Ljuc|e se pritožujejo, da v Črnomlju laže zadeneš velik dobitek na loteriji kot dobiš obrtnika. Manjše stvari človek že sam popravi, tako da vsaj pipe ne puščajo in vrata ne škripljejo. Ne more pa vsak znati popraviti televizor ali sešiti obleko. Ekonomija pa uči, da se to lahko dogaja toliko časa, dokler je povpraševanje večje kot ponudba. GREMO PO KOSTANJ - Letos je kostanj dobro obrodil. Ob koncu tedna je zato v gozdovih vse živo Hudi. Se posebej radi hodijo na Plešivico nad Adlešiči. Nabiranje kostanja združijo s prijetno rekreacijo. Darovali zdravje za kolektiv pogoje za delo, da bo čim manj invalidov — Zdravi težko razume bolnega 'zboljšati s0 v kočevskem Itasu ustanovili prvi aktiv Društva ov-Njegov predsednik Bernard Praprotnik pravi: UiDaf aktiv 111 le Prvi v občini, Kiitoiss?1® ^v “Pu“i- ,^ovllJ smo ga zato, ker sami v uZ-e ^a^co ')iejn-~tl'!u> oziroma v Itasu, P°moči Društva invalidov, ko rešimo V if zavso občino, mi imamo 84 registri- mvalid°V) 24 čtanov “•alidslP3 je v postopku pred dinj • 0 komisijo. Med našimi Ptttali L n,?)v.eč takih, ki so v Itasu, nekateri zaradi posledic NOV, ^alidni ^?tSo že k nam I tir .Ugotavljamo, da so se •vna mesta včasih jena ^itena oziroma ure- jim manjka do upokojitve le okoli 3 leta. Teh ne kaže prekvalificirati. Pri zaposlovanju rudarjev pričakujemo tudi pomoč drugih delovnih organizacij. aktiv ^ bori za boljše kovnih L°®°-ie’ za odpiranje invaiin ’ ^ so primerna Hin«*posameznih kate' Savim ’.da invalidi lahko w piipa* ^lovnih m piramo 20 do 25 Sli j irf?est 23 na^e invalide. W Je Premeščen na lažje 5* dobitf^0, .zaradi tega ne Hodita, n^anjfega osebnega Hodlcu v osebnem , 0vaini ~ starim in novim 0 zavar^es^°m pla^a soci-^ s „ ^je> ki invalidu to Žal BERNARD PRAPROTNIK: ,,Bolj moramo skrbeti za varnost pri delu in za pravilno zavarovana oziroma urejena delovna mesta, pa bo manj inva-lidov.“ (Foto: Primc) Našemu aktivu zelo pomagajo pri reševanju zadev invalidov politične organizacije v Itasu, posebno sindikat Veliko razumevanja so pokazali tudi organi samoupravljanja, ki so obljubili vso pomoč. Tako so že odprli prva delovna mesta za invalide in financirali izlet članov aktiva. Za vse smo jim zelo hvaležni.4* J. PRIMC OPRAVIČENO ODSOTNI Od 25-članske delegacije KS Kočevje za zbor KS občinske skupščine se je zadnjega sestanka udeležilo le 5 članov. Ostali so bili v gjavnem ..opravičeno odsotni", ker so pač opravičili svojo odsotnost. Tako je bil pred udeleženci sestanka skoraj nerešljiv problem, kako sestaviti delegacijo za sejo Zbora KS občinske skupščine, za katero je potrebnih 7 delegatov. Kaže, da delegati niso le ..opravičeno odsotni", ampak tudi že rahlo utrujeni, saj so delali v dokaj burnem štiriletnem obdobju. toje bil ^ J31 je delavec, Vs» J? *drav. delal res tem niso uoošte- Odprli čistilno napravo Delegacija KS Kočevje na praznovanju v Prokuplju mlar‘av’delal- (k SPC60hn'mVa^de' ^ niS0 s °viia -f1 za dosedanja >°. To fSt?’ prekvalifi-jN Zi reh°^° s pomočjo L ^alni^amo v dogovorih ij avarovanjem upo- ■ z rudaJ-3^1 težav bo uJe naž ^o rudnik, C1 k do ofik i predvidoma Si ^dariP^1 Je spomladi. 0v.je. okoli 45 inva- njimi Precej takih, ki Ob prazniku občine Prokup-lje, 9. oktobru, se je udeležila svečanosti tudi 6-članska delegacija pobratene KS Kočevje, ki jo je vodil Božidar Tomič. Ta je prevzel tudi najvišje priznanje, oktobrsko nagrado občine Pro-kuplje, in zlato plaketo osvoboditve Prokuplja. Ob tej priložnosti se je zahvalil za veliko priznanje in obljubil, da bo mesto Kočevje v bodoče še tesneje sodelovalo s Prokupljem in še naprej krepilo bratske vezi. Članu kočevske delegacije Jožetu Novaku so zaupali častno dolžnost, daje odprl čistilno napravo za novi vodovod za »'•ui šesta J?-i~ ^ pravkar minulem tednu varstva otroka smo !trh°V’ ftiedt ug°toviI'> da manjka vrtcev, igrišč in šolskih "»•(Foto. f1” P3 so se otroci po svoje znašli in se igrali kar z • Primc) robne iz Kočevja , ZNAKOV - Vož- LThale S„Parku, Gaj so •kisen : pa še redki •° ceiripn?6^0 do okrasno" zapor’ čez . ’ »nučje. To je vz80ja avtomobili- .V^Vla l,S pratiki 23 leto ' f.Pokrit ^da ima hotel 2en in savno. C? ^PSVni je Pavliha se je potil 4 kak„ ^.Un; ne razu-je v tf -ie ^hko tako v "otelu videl ba- stov. Če se bo to ponavljalo, bomo objavili številke teh avtomobilov. Pešci in šolski otroci bi imeli radi mir pred takimi vozniki, ki menijo, da so prometni znaki mestu samo v okras. PIONIRJI IN KOSTANJ - Časopisi poročajo, kako pionirji in mladinci nabirajo divji kostanj. V Ljubljani ga prodajajo Lovski zvezi Slovence ali lovskim društvom, nekateri pa tudi tovarni Lek. Lani so ga plačevali po 2.60 din kilogram, kar je bilo ugodno, saj je kilogram kostanja kmalu nabran. Tudi v Kočevju ga otroci nabirajo. ŠMINKA IN UŠI - Trgovine so polne raznih lepo til in dišav. Tega je na grmade in vse je za drage denarje uvoženo, na drugi strani pa imajo ottoci uške. Kakšno nasprotje, ko rdeče in celo zlato obarvani nohti preplašenih mamic brskajo po glavicah mladih nadobudnežev za ušmi. Verjetno bo treba tudi ušem posvetiti vsaj toliko skrbi, kolikor jih imamo za lišpapje in barvanje nohtov in las ... Bevske novice mesto Prokuplje in 17 okoliških vasi ter jo predal v poizkusno obratovanje. Kočevska delegacija je prisostvovala še polaganju temeljnega kamna za novi akumulacijski jez pri vasi Bresnica. Iz tega jezu bodo črpali vodo za novi vodovod in za namakalni sistem, razen tega pa bo jez preprečeval poplave. Razen tega se je delegacija udeležila svečanosti ob 15-letnici tekstilne tovarne Topličanka, polaganja vencev na obeležje narodnim herojem Toplice in drugih prireditev. Tudi tokrat je kočevska delegacija doživela lep in nepozaben sprejem tako prebivalcev Prokuplja, kot vseh organizacij in organov. ^ Spet trdnejše vezi Ob odkritju napisne table v Petrini o pobratenju občin Dolina in Kočevje je bilo še srečanje in razgovor predstavnikov obeh občin, na katerem so med drugim dejali: EDVIN ŠVAB, župan občine Dolina: „Vsakič, ko pridemo k vam, vidimo, da ste spet ustvarili nekaj novega, spet naredili korak naprej za dobro vašega mesta in občine. Želim, da bi bili naši stiki tudi v bodoče tako dobri, kot so bili doslej. V imenu naše delegacije in občanov Doline vam čestitam k občinskemu prazniku in za doseženi, pa tudi zastavljeni razvoj občine. Vsem na Kočevskem želimo veliko zdravja in uspehov ter osebnega in poklicnega zadoščenja v nadaljnjem delu.“ BEV1 AQUA - Dolina (govoril v italijanščini): „Prosim, da mi oprostite, ker vas ne nazivam s tovariši, ampak s prijatelji. Do vas čutim globoko spoštovale. Zelo lepo ste me sprejeli in v vaši sredini sem se počutil zelo dobro. Želim, da bi se spet kmalu videli v Dolini.“ LOJZE TUL - Dolina: „Pre-vevajo me tovariški občutki. Želim, da bi se spet tako srečali in da bi naše stike še naprej poglabljali." SAVO VOVK, predsednik občinske skupščine Kočevje: „Naše pobratenje je velik korak naprej k bratstvu in sporazumevanju med narodi. Za to se bomo zavzemali tudi v bodoče. Na osnovi letošnjih izkušenj bomo v prihodnjem letu lahko sprejeli še boljši in širši program sodelovanja. Menim, da smo doslej naše skupne programe tudi dosledno uresničevali." J. P. f SO POGOJI ZA TOZD — Sodrašld obrat Pletenine Ljubljana je osvojil celotni postopek izdelave trenirk, od krojenja in proizvodnje do pakiranja, zaradi česar ima vse pogoje, da postopno preraste v tozd. (Foto: Primc) KDAJ DRUGI PROGRAM? Ekipa RTV Ljubljana je te dni po ribniški občini opravila meritve, kakšen je sprejem televizijske slike in tona iz njenih oddajnikov. Ob tej priložnosti so nekateri spraševali, kdaj bodo tudi na območju občine Ribnica gledali drugi program. Strokovnjaki so povedali, da aparature za drugi program veljajo do 300.000 din in da še vedno čakajo na prispevek iz občine. Take aparature bi vgradili na oddajnikih v Loškem potoku, Sodražici in Ortneku. v___________________M- G~čy Pletenina: prvi mesec vsi zadovoljni Pletenina dobro dela v propadlem obratu „Zdaj, ko smo obrat .Pletenine1 Ljubljana in ne več likvidiranega ,Krima4, nam gre precej bolje, predvsem so občutno večji osebni dohodki,“ so povedale delavke obrata Pletnine v Sodražici, ko smo jih obiskali po dobrem mesecu dni, odkar so v sklopu nove firme. Obratovodj a Janez Drglin pa je na naša vprašanja odgovoril tako: „Prevzeli smo prostore, stroje in ljudi bivšega obrata ,Krim‘. Nekatere posebne stroje je dodala še ,Pletenina4 in zdaj delamo trenirke ,adidas‘ za domači trg in izvoz. Za začetek je prišla v Sodražico ekipa tehnologov in inštruktorjev Pletenine, ki je uredila vse faze dela. Posebnih težav ni bilo, ker so bile delavke že prej navajene šivalnih strojev. Prvi mesec so že dosegale 70 odst. norme, ki veljajo pri .Pletenini1. Kaže, da bodo v naslednjih dveh mesecih pridobile ustrezno prakso, razen tega pa še nekatere boljše stroje, zaradi česar bodo lahko normo dosegale in presegale. Že med uvajanjem dobivajo 100-odstotne osebne dohodke, ki znašajo za kvalificirano Sivijo 2.350 din; nato so še razni dodatki. Prvi mesec so dobile tudi 700 din na račun letnega dopusta in razliko od minulih do povprečnih osebnih dohodkov, ki so jih dosegale pri Krimu. Zato so bili skupni osebni dohodki prvi mesec zelo visoki, v prihodnjih mesecih pa bodo manjši. Ko bodo pretekli prvi trije meseci dela, bodo osebni dohodki odvisni predvsem od rezultatov dela oz. doseganja norm. .Pletenina* namerava v obratu v Sodražici uvesti še boljše šivalne stroje, uvesti tekoče transportne trakove in dvigala, dozidati prizidek, urediti cen tralno kurjavo, skladišča, garderobe, higiensko sobo, prekriti streho, poskrbeti za še večje varnost itd.** Zdaj imajo svoje delegate v raznih samoupravnih in drugih organih .Pletenine*. Kaže pa, da bo tudi obrat v Sodražici veijet-no po novem letu postal tozd. Pogoji za to so. J. PRIMC Praksa kaže, kaj je narobe Donit Sodražica: šele po sprejetju sporazumov živahna razprava , .Preden je izdelan Donitov filter za avtomobile, gre skozi dodelavo v treh Donitovih tozdih. Tako pri nas v Sodražici izdelamo mrežo, ostala dva tozda pa še drugo. Prav zdaj pripravljamo izračune, kako si bomo vsi trije tozdi po prodaji filtra razdelili doseženi dohodek. Osnova za delitev bo vloženo delo.** To smo zvedeli ob nedavnem obisku v tozdu Donita v Sodražici, ko smo se pogovarjali z direktorjem Jožetom Teranom, vodjem splošnega kadrovskega sektorja Jožetom Polovičem, predsednikom osnovne organizacije sindikata Danilom Šilcem in predsednikom samoupravne delavske kontrole Alojzem Zabukovcem. Za filtre iztiženi del dohodka bo šel v dogovorjenem razmerju na žiro račun posameznega tozda, da bodo z njim razpolagali delavci, ki so ga ustvarili. Finančne posle bo opravljala finančna služba, za katero se še niso dokončno odločili, če naj bo v celoti organizirana pri posameznem tozdu a£ pa bi še naprej del poslov opravljala skupna finančna služba delovne organizacije Donita Medvode. ..Tozdovske odnese smo začeli vzpostavljati že v začetku leta 1974, odkar nismo več obrat Vse se dogaja in odloča v tozdu. V tozd prenašamo tudi skupne službe, ki so tozdu potrebne. Tako imamo od začetka leta 1976 svoj gospodar-sko-računovodski oddelek itd.,“ so nam povedali. Zdaj vse urejajo v tozdu. Tudi načrtovanje (prav zdaj so pripravili pravilnik o njem) je zadeva tozdov, da je načrt delovne organizacije pravzaprav le zbir vseh načrtov tozdov. Pa vendar so nekatere službe seveda skupne in tudi še bodo za vso delovno organizacijo Donit Tozdi jih bodo financirali po vnaprej določenem ključu, ki bo za vsako službo drugačen. Seveda bodo službe dobile denar na osnovi uresničevanja skupno dogovorjenega načrta, se pravi na osnovi dejansko opravljenega dela. Nagrajevanje po rezultatih dela imajo urejeno že od spomladi letos. Osnova za ocenjevanje je analitična ocena delovnega mesta, nato pa za dela po učinku še norma (tu so zajeta skoraj vsa delovna mesta v proizvodnji), za dela po času pa osebna ocena učinkovitosti (delavci, ki jih je imenoval DS, ocenjujejo posameznika, ki dela, po času, na osnovi kakovosti in količine opravljenega dela, gospodarjenja, odnosa do dela, sodelovanja z drugimi delavci in odnosa do samoupravljanja). Že po sprejetju sporazuma so vanj vgradili še dvoje meril za nekatera delovna mesta, in sicer merilo fluktuadje (če delavci prepogosto beže z nekega delovnega mesta) in konjunktumosti poklica (če teh poklicev primanjkuje). Taka delovna mesta si pridobe še dodatne točke. „Seveda noben pravilnik ali sporazum ni dokončen. Šele delovanje sporazumov v praksi osvetli tudi njihove pomanjkljivosti. Tako tudi zdaj šele narašča zanimanje članov kolektiva zanje, medtem ko smo jih sprejemali precej neodgovorno oz. brez prave javne razprave. Ker zadev nismo podrobno poznali, smo včasih prehitro dvignili zanjo roka*' J. PRIMC V PONEDELJEK ZASEDA OS Za 24. oktobra je sklicana skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine Ribnica. Na njej bodo razpravljali o gospodarjenju v prvem polletju, ocenili bodo izvajanje zakona o združenem delu, poslušali poročilo o posledicah septembrske poplave in poročilo o delovanju delegatskega in skupščinskega sistema v občini, sprejeli več odlokov in razpravljali ter sklepali še o nekaterih drugih zadevah. Ribniški zobotrebci SREČANJE PO SREČANJU -Vsi, ki so pomagali pri uspešni organizaciji letošnjega srečanja dolenjskih turistov na Grmadi, so imeli pred kratkim družabni večer, seveda tudi na Grmadi. Turistično društvo Grmada šteje 120 članov, deluje od leta 1956, dom na Grmadi pa so odprli leta 1960. TELEFONSKA GOVORILNICA - Končno se je uresničila dolgoletna želja Ribničanov: pred pošto so postavili javno telefonsko govorilnico, da bodo lahko telefonirali tudi tisti, ki nimajo telefona. BAZEN PO NAČRTU - Gradnja plavalnega bazena in športne dvorane v Ribnici poteka po načrtihvV dvorani so že postavljene tribune, opravljajo pa tudi ostala montažna PRESEDANJE - Ljubljanski SAP je pred meseci uvedel presedanje avtobusnih potnikov v Ribnici. Občani še zdaj ne vedo, zakaj je bil ta čudni ukrep potreben. Veliko jih zaradi tega negoduje, predvsem potniki za smer Kočevje oziroma iz smeri Kočevja. občan vprašuje dela, medtem ko so dela pri bazenu v malenkostni zamudi. Ni bojazni, da objekt ne bi bil dokončan do 29. novembra. Za 21. december pa je že predviden v dvorani rokometni turnir, na katerem se bodo pomerile reprezentanca Jugoslavije in Slovenije ter ekipe Inlesa in ljubljanske armijske oblasti. M.G-č medved odgovarja — Zakaj bodo Ribničani organizirali v novem bazenu plavalni tečaj za vse, ki delajo v raznih uradih v gozdarskem domu? — Ker so pri asfaltiranju pozabili urediti odvod vode, pa je zdaj ob vsakem dežju dom obkrožen z vodo. REŠETO ^987—987—987—987—987—987—987—987—987—987«5 SPREMENJEN DELOVNI ČAS? i # s r" 00 OJ I oo I P-OJ o> I WL> V I- d O AA IVI VJ (O 00 00 oj cenjene stranke, da smo spremenili delovni čas: od "J tv 17. oktobra dalje nudimo svoje usluge vsak dan od i> “ 7. — 19. ure. V naši bazi na Otočcu: “ I I oo — opravljamo tehnične preglede osebnih avtomobilov in § motorjev, r* — testiramo motorje in prednje preme, § — opravljamo razna manjša popravila v bazi, dajemo tudi OJ | pomoč na cesti, \ — vlečno službo karamboliranih in pokvarjenih osebnih vozil g O) in camp prikolic, vi avto moto zveza Slovenije TEHNIČNO—TURISTIČNA BAZA OTOČEC OBVEŠČAMO ^ - krpamo in montiramo gume ter centriramo kolesa, J oo o — prodajamo turistične avto karte, I — sprejemamo v članstvo AMD, <■ M PROSTO DELOVNO MESTO REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba OBJ A VUA prosto delovno mesto STROJNEGA KNJIGOVODJA POGOJI: dokončana 4-letna srednja šola ekonomske ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Prijave in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST, NOVO MESTO — Strokovna služba, Kidričev trg št. 3. Kadrovski odbor skupnih strokovnih služb INLES, industrije stavbnega pohištva Ribnica, razpisuje prosto delovno mesto STROJEPISKE - v organizacijsko splošni službi. Pogoji: srednja strokovna izobrazba upravno administrativne smeri. Praksa je zaželena, ni pa pogoj. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni. Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja v roku 15 dni po objavi razpisa. ^XXXXXXXXXXXX>XX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV J I PROSTO DELOVNO MESTO ! XXXXVsXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\X\XXXXVNXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXVSO Razpisna komisija „KOVINOPLAST" Jesenice na Dolenskem objavlja prosto delovno mesto 1. DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE (ni reelekcija) Krndidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je afirmiran na razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, — da ima sposobnosti za organizacijo dela, da je moralnopolitično neoporečen; — da ima višjo ali visoko izobrazbo ekonomske, pravne ali tehnične smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu; — da ima srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 10-letno prakso v ustrezni stroki. « Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite v roku 30 dni na naslov: „K0VIN0PLAST", obrtno kovinsko podjetje, Jesenice na Dolenjskem, z oznako „Za razpisno komisijo". co 00 1 1978 DJI (O 00 co — peremo motorje s paro in vozila v avtomatični pralnici, I — izdajamo mednarodna vozniška dovoljenja, zelene karte in ’jJ kreditna pisma za inozemstvo, co 00 *sl I oo — ob nedeljah imamo tudi dežurno službo. § O) vi tv Informacije dobite po telefonu 987 ali 22—620. xxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxxxxxxxvsxxxxxvX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVCVXXVvXXXXVVXXXXX>VCVVTOXViX>XVSXXX> POKLICNA OBLAČILNA SOLA SEVNICA, Savska c. 2, komisija za medsebojna razmerja, razpisuje prosto de ov mesto | 1 UČITELJA n.m ^ praktičnega pouka in strokovnega risanja s polnim de ov ^ časom za nedoločen čas. \ Za zasedbo objavljenega delovnega mesta se zahteva po «9 ^ splošnih še naslednji pogoj: višja izobrazba konfekcijs \ smeri. .... ku ^ Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite komisiji v ^ 15 dni po dnevu objave. ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^ V XXXX>XXXVSXXVV>>XXXXXXXXXX>^XXXXXX\XXXXXXXXXVCSXXV*X>XVVXXXXVSXXXXVSN>N \ Cestno podjetje Novo mesto ^ TOZD »Vzdrževanje in rekonstrukcije" ^ Kočevje objavlja prosto delovno mesto: OBRAČUNSKI KNJIGOVODJA IN STRATOR ADMINI- Pogoji za zasedbo so: 1. srednja upravno-administrativna šola, 2. 3 leta delovnih izkušenj, 3. poskusno delo 2 meseca. Nastop dela s 1. 12. 1977. .j v 15 Vloge, opremljene z ustreznimi dokazili, naj kand'"3 g a, dneh po objavi pošljejo na sedež TOZD, Crnomaljs Kočevje. ^ ŽxXXXXXXXXXXXXX\XNXVvXXXXXXX>XXXXXX^X'^XXXXXXXSXVv>XXXXV'XX\>XXXV>XXXXXXXX I LIKVIDATORJA IN EVIDENČNIKA | V NABAVNEM ODDELKU ustrezna str* ^ Pogoji: • | — zaželena ekonomska srednja šola ali druga usti kovna izobrazba ^ — 3-mesečno poskusno delo ^rndnišk®93 J Delo je za določen čas, za nadomeščanje p £ dopusta. ^j;Dtia8dniP° ž Pismene prijave sprejema kadrovska služba poaje j | °biavi- xxxxxX <.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ? UPRAVA JAVNE VARNOSTI 'i NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto VODJE AVTOPARKA IN LAVNICE 2 l £ delovnih izkušenj. MEHANIČNE & Pogoj: visoka kvalifikacija avtomehanične stroke in 2 M' - v« zakon* Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje iz 23. • ^ jp ^ samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih?^ rnosti g nečastnih nagibov). ^ Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in ^'Vi{0 jerebo^3 £ pošljite v 15 dneh po objavi Upravi javne varnos , št. 1. Žxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx se**® cvxxxxxvxxxxxv*>x> '/ ^XXXXXXX^XXXVK^^^^X^^XXVX^XXXX^^^^XVSXXV^^^^^^X^^V ^ Odbor za medsebojna razmerja Ž RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA SENOVO objavlja prosto delovno mesto \ b 2 JAMSKIH OBRATOVNIH elektrika*"* 4xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxwxxxxxvvxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxv^\xxxxx'»< * ^vxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvsxxxxxxxxv^ 5 Pogoji: — končana poklicna šola elektro smeri — odslužen vojaški rok j! Poskusno delo 3 mesece. robKUbno ueiu o murcie. w*nskO Za poročene zagotovljeno komfortno druži star'°v anie’ ? za samske pa samska soba. 2 Rok za prijave je 15 dni po objavi. SREČNO! ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx'.xxxxxxxx »v*"' ^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvxxxxxxxxxxxxxxxx> .sloveni^ Delovna u>ciuviia organmizacija oo ŽIČNICA", Ljubljana, Gerbičeva 101' v i samoupravnih organov i OBJAVLJA za obrat v Ribnici prosta delovna mesta: 1) VEČ POMOŽNIH DELAVCEV \ 2) VEČ STROJNI H KLJUČAVNI Pogoj: KV str. ključavničar I ’ čaRJeV 3) ORODJARJA Pogoj: KV orodjar 4) OBRATNEGA ELEKTRIČARJA Pogoj: KV el. mehanik Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: ..SLOVENIJALES—ŽIČNICA" I GERBIČEVA 101, 61111 LJUBLJANA, p-P LJUBLJANA r Utnuiv/tvn iu i u I I I I *; r ■ 6 XXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXVC*XCVVCVXXVC»NxX PROSTA DELOVNA MESTA NUKLEARNA elektrarna krško -v ustanavljanju, 68270 KRŠKO A) oglaša prosto delovno mesto: ODDELKA FIZIČNEGA ZAVAROVA- VODJA NJA p°goji: ~ k°hčana visoka šola družboslovne smeri, let delovnih izkušenj, od tega 4 leta na področju družbene samozaščite, ljudske obrambe ali družbenopolitične dejavnosti. B) Objavlja naslednja prosta delovna mesta: REFERENT za fizično zaščito ' 5°?iana. s.rednia šola za delavce RSUZ, let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na ustreznih gospodarstvu ali v plovnih mestih v organih RSUZ Ufužbenih službah, _ Posebna zdravstvena sposobnost. Poskusno delo 3 mesece. Referent za uudsko obrambo «. 5°.nčana ustrezna srednja šola, .et del°vnih izkušenj, od tega 4 leta na področju ljudske - d družbenopolitične dejavnosti ali v JLA, _. . ebna zdravstvena sposobnost, nniesečno poskusno delo. Referent za požarno varnost - "°nČana ,višia ^°la ustrezne tehnične smeri, g rokovni izpit s področja požarnega varstva, Jet delovnih izkušenj, od tega 3 leta na področju Potarne varnosti. Poskusno delo 3 mesece. c> Išče več izvrševalcev za naslednja delovna mesta: 2 w5JA IZMENE namestnikov 3 ^RNOSTNIK 4^'LEC p-kontrolor 'Pesta s 23 navedena delovna Pod i. °: - 5°ef^na Srednja šola za delavce RSUZ, " star ®rnih Izkušenj, od tega 3 leta v organih RSUZ, 'Pose? 30let' " trimpJI3-Zc^ravstvena sposobnost (delo v izmenah). Pod 2 no Poskusno delo. " žaTeifn3 osn°vna šola, " So.delovne izkušnje, " Poseb Pridei° m,aJŠi kandidati, " odsHi?3 2dravstvena sposobnost (delo v izmenah), - trim *e.n Voiaški rok' Pod 3 ^Cno poskusno delo. " končana delavec> kandida,S0'a 23 935'106 Pri RSUZ (v poštev pridejo tudi " 2eželpn ■ so 9asilski častniki ali podčastniki), " Zaže|en 16 Uozniški izPit ,.C" kategorije, sti, e s° delovne izkušnje na področju požarne varno- " Posebna " °dslu5o 2aravstvena sposobnost (delo v izmenah), 'vPor®n vojaški rok, " ^ Pieso^ pr,dejo mlajši kandidati. Pod 4 Cn° Poskusno delo. ' končan " ® let da,Sred.nJa elektrotehniška šola - smer šibki tok, naPravah izkušenj, od tega 3 leta na elektronskih " Posebna 3 rad'°' oziroma telefonskih zvezah, r 3 hiesoA 2dravstvena sposobnost (delo v izmenah), s k Prijavn0-POSkuSno del0‘ lvljenjen;!e i0 ® dn' P° dnevu objave. Pismene ponudbe z orn Pošljite na delovno organizacija J^Sski list« ^0 družino CENTER >°Z//n? SV0JE JJ0'?n JED KORO- ANj' PREMAZ Z ^VOUNE TECTVLOM” 0pRA VI , PERDEC $7&&ANII< Ikppn*0 GORO 90, A$uT22-372 ^LoRaVLJENO Reter L CENTER GLASBENA ŠOLA ČRNOMELJ z dislociranim oddelkom v Metliki razpisuje prosti delovni mesti DVEH UČITELJEV za klavir (PU ali P) Prijave z dokazilom o strokovni usposobljenosti pošljite na naslov: Glasbena šola, Črnomelj, v roku 15 dni po jfnevu razpisa.__________ < N DELOVNA SKUPNOST OŠ VAVTA VAS objavlja prosto delovno mesto UČITELJA V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA ZA NEDOLOČEN ČAS. Pogoj: razredni učitelj, nastop dela 1.11. 1977. Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Brez socialnih razlik Novo mesto: Dedek Mraz za vse otroke enak TRŽAŠKI ZADRUŽNIKI PRI NAS — Delegacija članov kmetijske zadruge pobratene občine Dolina in Kmečke zveze iz Trsta je pred kratkim obiskala kočevsko občino, si ogledala nekatere kmetijske obrate na Kočevskem, udeležila pa se je tudi svečanosti ob 25-letnici ZKGP Kočevje. Na sliki: delegacija (6 članov) in tajnik OS Kočevje Drago Aupič (desni). (Foto: J. Primc) Na četrtkovi seji koordinacijskega odbora, ki skrbi za novoletno praznovanje otrok — sklicala jo je Občinska zveza prijateljev mladine — je bilo rečeno, da se letos ne bi smelo dogajati to, kar se je lani, ko so nekatere delovne organizacije poleg enotnega obdarovanja pripravile za malčke še dodatna presenečenja. Največje doživetje je za otroka vsekakor neposreden stik in dobra beseda dedka Mraza, novoletni program z rajanjem in lepo okrašenim prostori. Pri obdarovanju pa bi se moralo enkrat za vselej prenehati so- Še ni denarja za zadružnike „Dolga korona" bi med drugim tudi varovala slovensko zemljo na Tržaškem Kmetijska delegacija, sestavljena iz predstavnikov pobratene občine Dolina pri Trstu in Kmečke zveze iz Trsta, je pred kratkim obiskala Združeno KGP Kočevje. Udeležila se je prireditev ob praznovanju 25-letnice ZKGP in si ogledala nekaj kmetijskih obratov. V delegaciji so bili Mario Kosmač, Ljubo Petaros, Anton Petaros, Marjan Zerjul, Alfonz Guštin in Srečko Orel. Povedali so, da so tudi so tudi v Dolini pred dvema letoma ustanovili kmetijsko zadrugo, ki šteje 35 članov in ima 95 ha zemlje. Zadruga se imenuje „Dolga korona11, kot se imenuje tudi združeno zemljišče, ki sega od Doline pa skoraj do morja. To je edino preostalo res dobro zemljišče na tem območju, ki je primemo za živinorejo. Zadružniki pripravljajo tudi gradnjo zadružnega hleva. Imajo vse potrebne načrte in soglasja, a se je zataknilo pri deželnem odboru za kmetijstvo v Trstu, ki bi moral za financiranje razvoja zadruge prispevati do 70 oziroma 80 odstotkov posojila za dobo 20 let, kot je običaj v podobnih primerih, medtem ko bi ostalo zbrali sami zadružniki. V zadružnem hlevu bo prostora za 200 glav živine. Pašnike bodo razdelili na čredinke, ki jih bodo ogradili z električnimi pastirji. POD ENO STREHO DVA MUZEJA V brestaniškem gradu bodo uredili muzej slovenskih političnih zapornikov in internirancev in tako na enem mestu zbrali za sedaj še raztreseno gradivo. Pobudo za tak muzej v Brestanici je dala članica sveta federacije Lidija Šentjurc. Tako bodo politični zaporniki in interniranci dobili ustrezno mesto pod isto streho, pod katero imajo stalno razstavno zbirko slovenski izgnanci. Za internirance imajo v prvem nadstropju na voljo nad 700 kvadratnih metrov prostora. V drugem nadstropju prikazujejo v sedmih sobah trnovo pot izgnanstva, v osmi pa je začasna zbirka o vrnitvi v osvobojeno domovino. Oba muzeja se bosta dopolnjevala in ju bodo verjetno vključili v spominski park Kumrovec-Kozjansko oziroma v okvir tamkajšnje politične šole, saj dokumenti in posnetki zelo nazorno prikazujejo eno najtežjih obdobij v zgodovini slovenskega naroda. NOVI PROSTORI VIMPERIALU V imperialu v Krškem bodo še letos preselili proizvodnjo žvečilnih bombonov v novo proizvodno halo, ki jo ta‘ čas dokončujejo. V njej je za okoli 1700 kvadratnih metrov prostora. V starih tovarniških obratih bodo uredili obrat družbene prehrane s kuhinjo, sanitarije in garderobe. S preselitvijo v novo halo bodo povečali tudi število zaposlenih. Zc letos računajo na 15 novih delovnih mest, do konca srednjeročnega obdobja pa nameravajo sprejeti na delo še okoli 70 delavcev. TRI SPLOŠNE AMBULANTE V prizidku novega zdravstve-negasdoma v Krškem bodo dobile prostor tri splošne ambulante, zobna ordinacija ter ambulanta za nujne primere. Dokončano je tudi zaklonišče, ki je obenem uporabno za garaže. Po vselitvi v nove prostore bodo začeli preurejati stare in oboje povezali v celoto. 7-a to naložbo bodo morali odšteti osem milijonov dinaijev. Zadružniki so tudi sprejeli zahtevo strokovnjakov, da bodo vzrejali le sivo rjavo alpsko pasmo goveda, saj drugače ne bi bili upravičeni do deželnega posojila. Sivo rjavo plemensko govedo ie tu v mlečni kontroli. „Dolga korona“ je uklenjena med naftne rezervoarje in tovarno velikih motorjev, kar vse je že zgrajeno na nekdanji dolinski zemlji. Nekaj zemlje so izgubili Dolinci za sodobne ceste, pa tudi zdaj je v načrtu nova hitra cesta, la bo spet uničila precej njihovih vinogradov. Kmetijska zadruga je torej tudi prizadevanje za ohranitev slovenske zemlje na Tržaškem. Kaže pa, da tistim, ki odločajo, ta zamisel slovenskih kmetov ni všeč. Tako je denar še kar hitro na razpolago za ceste, vodo in elektriko, za kmetijstvo pa ne. J. PRIMC I ! * *» I * ! +\ Hvala za vašo kri, 9 ki rešuje življenja! Na novomeški transfuzijski postaji so darovali kri: 6. oktobra: Jože Udovič, Franc Luzar, Milena Žic, Stane Hočevar, Jožica Klemenčič in Rudi Redek, člani Novoteksa, Novo mesto; Marjan Mikec, Alojz Bučar, Marjan Kos in Franc Mavsar, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Jože Bratkovič, član Tnterevrope; Franc Cečelič, Marjan Andrejčič, Darko Trlep in JožeNovinc, člani Novo-lesa, Straža; Jože Grubič in Alojz Derčar, člana IMV Novo mesto; Jože Dušan Puš, član Novomontaže, Novo mesto; Franc Kastelic, član Industrije obutve, Novo mesto; Brigita Zupančič, članica Gorjancev, Straža; Jožica Nagelj, Danica Curl, Breda Breznikar, Katica Vrtin, Dragica Dular, Slavka Šterk, Slavica Femec, Alenka Kugler, Alma Šebenik, Marija Kovačič, Nevenka Gorjanec, Vito Mohorčič, Anita Drevenšek, Bojanca Ban, Zdenka Vcršnik, Jožica Kastelic, Tatjana Gore, Renata Gorenc in Milan Haralovič, dijaki Zdravstvene šole, Novo mesto; Marija Radovan, članica splošne bolnice, Novo mesto; Vesna Hajman, članica zdravstvenega centra, Novo mesto; "Janiča Laboda, Novo mesto. člana Novomontaže, Rozalija Bojane, članica Laboda, Novo mesto. 11. oktobra: Jože Šašek in Ivan Kragelj, Novo mesto; Jože Jakše, Marija Slak, članici Novoteksa, Novo mesto; Avgust Gradišar, Franc Berkopcc, Ciril Plahutnik, Jože Mlinarič, Jože Mum, Franci Luthar, člani Novolesa, Straža; Jože Mervar, Martin Rajk, Martin Hočevar, Marjan Frošek, Stane Cvelbar, Janez Kopina, Peter Mrgole, Martin Erjavec, Albert Lah in Srečko Fridl, člani IMV Novo mesto; Ivan Fink, član Gorjancev, Straža; Anton Jakša, Silva Jakša, Anton Petrič, Jože Štricelj, Jože Stariha, Ivan Križan, Stanp Adamič, Andrej Sever, Hermina Malnarič, Jožica Turk, Marica Turk, Marica Didovil, Judita Štangelj, Marta Simec, Cilka Avsec, Anica Petrič, Marija Golobič in Drago Šimenc, člani Iskre, Semič; Ivan Jakša, član IMV Semič; Alojz Smrke, član Mercatorja, Novo mesto; Janez Strajnar, član KZ Krka, Novo mesto; Marija Rodič, Martin Čeme, člana Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Jože Pavlin, član Hmcljnika, Novo mesto; Branko Štanc, član Iskre, Novo mesto; Ana Švajger, gospodinja iz Črnomlja; Franc Hrovatič, član Laboda, Novo mesto; Avgust Pribanjič, član Gozdnega obrata Podturn; Franc Volf, obrtnik iz Metlike: Stane Volf, ključavničar iz Črnomlja. r#i * S s 5 S s > s * s s NAJBOLJŠA JE ŽIVA HRANA — V Novem mestu seje akvaristika (gojenje sladkovodnih tropskih ribic) precej razmahnila. V betonskih kasarnah si pač želimo nekaj živega. Vodilni novomeški akvarist je nedvomno Stane Semenič, ki v svojih osemnajstih akvarijih goji tudi ribice. Od ikre do zrele ribe. Za uspeh tako zahtevnega posega v naravo pa običajna umetna hrana ne zadostuje, zato Staneta pogosto srečujemo v mlakah, potočkih in rekah. Lovi plankton, njegov plen so tudi tubifeksi - vrsta črvičkov, ki so prava ribja poslastica. (Foto: B. Budja) cialno razločevanje; vsi, tako vaški kot mestni otroci, tako tisti, katerih starši so zaposleni v tej ah oni delovni organizaciji, naj bi letos dobili darila enake vrednosti in ustrezna njihovi starosti. Lani je bilo obdarjenih 10058 otrok, sredstva za darila pa je prispevalo 100 delovnih organizacij in 67 samostojnih obrtnikov. Prispevek je bil enoten: 50 dinaijev na zaposlenega. Prav toliko bo tudi letos. Organizacija kulturnega sporeda, ki se bo vrstil cel teden pred novim letom, pa bo letos doživela spremembo. V želji, da bi bil stik med dedkom Mrazom in našimi najmlajšimi čimbolj pristen, se je rodil sklep, da bo dedek Mraz obiskal vsa krajevna središča v občini. Zato je potrebno k pripravi praznovanja pritegniti vse krajevne skupnosti, delovne organizacije, šole in vrtce na njihovem območju. Člani koordinacijskega odbora — mnogo vabljenih na sejo sploh ni prišlo - so sklenili, da je treba pritegniti k sodelovanju tudi tiste delovne organizacije, ki do sedaj niso pokazale posluha za otroško radost. Izvoljena je bila posebna komisija, ki bo takoj pričela delati. I. V. SPET PLES V BOŠTANJU Od preureditve dvorane v sevni-škem gasilskem domu tam seveda ni več mogoče prirejati plesov. Mladinska organizacija v Boštanju se je zato s precejšnjim uspehom lotila vsakoletnih plesnih vaj. Odziv je bil doslej ponavadi na začetku ogromen, do kraja pa si je brusilo pete bolj malo parov. Začetek letošnjih vaj bo v soboto v domu TV" -) Partizan Boštanj ob 19. uri. Tudi tokrat bo poučeval Marjan Lavrin iz Ljubljane. DENAR JE RAZDELJEN Minuli teden je zbor krajevnih skupnosti v Brežicah odločal o razdelitvi razpoložljivega denarja za potrebe krajevnih skupnosti. Za sofinanciranje vodovodnih programov so namenili nekaj nad milijon dinaijev krajevnim skupnostim na Bizeljskem, v Cerkljah, v Globokem in Mrzlavi vasi. Za rekonstrukcijo cest so razdelili 490 tisočakov. Pozabljeni pokojniki V Ribnici zadnje čase veliko zidajo. Stari trg dobiva že povsem mestni videz. Na-. predek je očiten in razveseljiv. Kaže pa, da ni vrstni red zidanja dovolj pretehtan. Urediti bo treba tudi ostalo, kar zahteva razvoj. Tako so zelo nujne mrliške vežice pri pokopališču, ki bi rešile marsikatero sedanjo težavo. Ribničani se srečujejo z nevšečnostmi skoraj pri vsakem umrlem občanu. Visoki stanovanjski objekti z ozkimi hodniki povzročajo mnogo težav. Če se udeležiš pogreba izpred hiše pokojnika, šele občutiš te nevšečnosti. Vse se meša: dolgo zvone-nje, pevci pojejo žalostinko, mimo pa ropotajo osebni avtomobili, tovornjaki in avtobusi, da sploh nič ne slišiš Nihče se ne ozira na žalni obred pred hišo in čakajoče pogrebce. Tudi ko sprevod krene, ni bolje. Vse vozi mimo. Kje je olika voznikov in spoštovanje pokojnika? Nihče ne preusmeri prometa ali ga vsaj za tiste četrt ure sploh ustavi Vsemu temu bi se ognili z gradnjo mrliških vežic. Zato bi morala imeti ta gradnja prednost. ANDREJ ARKO 00LFNJSKI LIST 21 TEDENS^-r m Četrtek, 20. oktobra - Irena Petek, 21. oktobra - Urška Sobota, 22. oktobra - Zorka Nedelja, 23. oktobra - Anamarija Ponedeljek, 24. oktobra - Rafko Torek, 25. oktobra - Darinka Sreda, 26. oktobra - Luce Četrtek, 27. oktobra - Sabina LUNINE MENE 27. oktobra ob 00.35 uri - ščip BRESTANICA: 22. in 23. 10. angleški film Hrup v avtobusu. BREŽICE: 21. in 22. 10. ameri-* barvni film Veter in lev. 23. in 24. 10. italijanski barvni film Zdra- ■MIŠ SLUŽBO DOBI ZAPOSLIM mlajše dekle za pomoč v kuhinji in bifeju. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Javite se osebno ali pismeno na naslov: Danila Vehovec, Bife, Poje 346, Ljubljana. IŠČEM žensko, ki bi bila pripravljena 6 ur na dan paziti enoletnega otroka na našem domu. Ponudbe pod „PLAČAM DOBRO“. IŠČEM varstvo za enoletnega fantka. Ponudbe pod „NUJNO“. TAKOJ zaposlim frizersko pomočnico s prakso. Frizerski salon Aleksič, Brežice. FRIZERSKO učenko sprejmem. Slavka Južnič, Drska 53, Novo mesto MIZARSKEGA POMOČNIKA, vajenca ali polkvalificiranega delavca sprejmem. Janez Lavrič, Zdešerjeva 9, Ljubljana—Polje. Samsko stanovanje zagotovljeno, plača po dogovoru. Prepričajte se! DEKLE, po poklicu prodajalka, išče službo v Kočevju, lahko v trgovini ali kje drugje v kolikor bo ustrezal poklic. Naslov v upravi lista (3382/77). STANOVANJA IŠČEM sobo v Novem mestu ali okolici. Majcen, Sp. Vodale 8, Tržišče. DRUŽINA nujno potrebuje neopremljeno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 23-336. USLUŽBENKA nujno potrebuje garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu. Plača dobro. Naslov v upravi lista (3293/77). MLAD PAR nujno potrebuje enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu ali bližnji okolici. Mijoč, Resa pri Karlovcu. he v Hong Kongu. 25. in 26. 10. ameriški barvni film Veseli gangsterji* KRŠKO: 22. in 23. 10. italijan-sko-francoski film Amazonke. 26. 10. ameriški film Ljubezen samo do polnoči. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 21. do 23. 10. nemško-jugoslo-vansld barvni film Vinetou II. 23. 10. ameriSka barvna risanka — matineja Popaj in njegova družina. 24. in 25. 10. nemško-jugoslovanski barvni film Ulzana, vodja Apačev. 26. in 27. 10. francoski barvni film Podivjana ovca. RIBNICA: 22. in 23. 10. ameriški barvni film Obračun pri O.K. Ko-ralu. SEVNICA: 22. in 23.10. italijanski film Polnočni obračun. 26. 10. angleško-ameriški film Marija Stuart. TREBNJE: 22. in 23. 10. nemški barvni kavbojski film Ulzana, vodja Apačev. -Og Ivan Mijoč, Viniška 29, Duga »pri " SESTRI iščeta ogrevano sobo v Novem mestu. Marija Fabjan, Glavni trg 2, Novo mesto. Motorna vozila ZASTAVO 750 de luxe, letnik januar 1977, prodam. Sandi Miku-' lan, ČZP Dolenjski list. PRODAM moped na tri prestave, registriran. Martin Osterman, Šmihel 50 pri Novem mestu. PRODAM tovorni avto fiat 620 B, letnik 1971. Ogled vsak dan v Cegelnici 37. Informacije po telefonu 21-623. UGODNO prodam zastavo 1300 generalno popravljen motor-, registrirana do konca marca 1978. Dam tudi na obroke. Naslov v •' upravi lista (3309/77). PRODAM fiat 1300. Jože Barbo, Mali Kal 3, Mirna peč. PRODAM traktor Ursus 42 in manjši kombajn. Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto. PRODAM tovorni avto TAM 4500, letnik 1957, skupaj ali po delih. Jože Cvelbar, Dobravica 26, Šentjernej. PRODAM AMI 8, letnik 1972. Cena 26.080 din. Željko Pirš, Senovo 141. PRODAM fiat 850 v nevoznem stanju, lahko tudi po delih. Oglasite se pismeno ali osebno na naslov: Stane PovSč, Češnjice 11,68231 Trebelno. PRODAM wartburg karavan (letnik 1974) ali menjam za mai\jše vozilo in trifazni elektromotor (7 KM). Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Elica Valen čak, Mali Kamen 17, Senovo. PRODAM 125 PZ. Thorževs Novo mesto, Mestne njive telefon 21-415. fl: UGODNO prodam Magerus Deutz 3 osovinec, kiper, letnik 1971, 232 KM, registriran za 12 ton. Ogled vsak dan od 16. do 20 ure. Anton Kocjan, Velika Cikava 16, Novo mesto. PRODAM zaporožca po ugodni ceni. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Matija Gotenc, Kristanova 34, Novo mesto. NUJNO prodam AMIJA 8, letnik 1972. Janko Vovk, Potov vrh 37, Novo mesto. PRODAM avto Ford escort, 50.000 km, dobro ohranjen. Anton Kump, Bršlin 1, Novo mesto, telefon 21—102. PRODAM škodo, letnik 1973, v nevoznem stanju, skupaj ali po delih. Stane Zorman, Lukovek 10, Trebnje. PRODAM traktor Fendt (15 KM), hidravlika, kosa. Petan (Rožman), Arnovo selo 24, Artiče. PRODAM ŠKODO, letnik 1969, in fiat-zastavo 750 T kombi, oba registrirana do junija meseca 1978. Žvab, Lokve, Črnomelj. PRODAM austin 1300 po delih ali kompleten, po ugodni ceni. Franc Krusič, Poljane 22, Dol. Toplice. PRODAM NSU 1200, letnik 1970, dobro ohranjen. Andrej Kovačič, Brestanica 197. PRODAM platišča, gume in verige za AMI, diano ali spačka ter švedske varnostne pasove. Hadl, Cankarjeva 34, Novo mesto. PRODAM po delih osebni avto NSU, tip 110/1200. Silvo Šobar, Dobindol 20, Uršna sela. PRODAM ŠKODO, letnik 1970, po zelo ugodni ceni in enofazni hid-rofor 1(120 litrski) Ema Krnc, Dol. Kamence 23, Novo mesto. Ogled vsak dan popoldne. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1974. Franc Krhin, Kosova 2, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen traktor Porsche (25 KM). Slavko Murn, DoL Prekopa 5 Kostanjevica. POCENI prodam škodo, letnik 1967, prevoženih 71.000 km, v voznem stanju. Lahko tudi po delih. Kastelic, Trdinova 5 a. UGODNO prodam škodo 110, letnik 1974. Informacije po telefonu (068) 76-294. UGODNO prodam spačka, letnik 1973. Informacije na telefon 23-867, Novo mestb. POCENI prodam austina 1100 v voznem stanju, neregistriran. Informacije od 18. do 20. ure. Damjanovič, Majde Šilc 19. UGODNO prodam Oat 750 lux, letnik 1971. Anton Brezovar, Repče 9, Trebije. PRODAM zastavo 750, letnik 1973. Jože Kavšek, Dol. Težka voda 21, Stopiče. PRODAM FIAT 750, letnik 1971. Regerča vas 17 a, Novo mesto. PRODAM Wartburg letnik 1971. Cena po dogovoru. Informacije na telefon 22-534. PO UGODNI ceni prodam zastavo 750, letnik 1973. Informacije dopoldne telefon 22—131 ali popoldne na naslov: Marjana Lušina, Bela cerkev 13 pri Šmarjeških T oplicah. UGODNO prodam zastavo 750. Maijan Rodič, DoL Kronovo 9, Šmarješke Toplice. FIAT 126 P, prevoženih 6000 km, prodam. Informacije na telefon 22-568. PRODAM OPEL KADET, letnik 1970. Peter Mrgole, Klenovik 35, Škocjan. PRODAM FIAT zastavo 750, letnik 1975. VeL Brusnice 12. PRODAM SIMCO 1000 LS, letnik 1976. Kerin, Podbočje 11. PRODAM Lado v zelo dobrem stanju. Telefon 72—362 po 17. uri. PRODAM dobro ohranjen fiat 124 S, letnik 1970. Ponudbe pod šifro „400.000.-“. PRODAM zastavo 750, letnik 1968, registrirano do 21. februaija 1978. Regerča vas 98, Novo mesto. Ogled popoldne. UGODNO PRODAM MAN 850 kiper, letnik 1967, registriran do avgusta 1978, zelo dobro ohranjen. Ima blokažo diferenciala, hid., volan in sedež in Kadet letnik 1975 (rumen), kot nov, registriran za eno leto. Longar, Rumanja vas 30, 68351 Straža. PRODAM zastavo 101, letnik 1974. Alojz Mežič, Mah Podlog 17, Leskovec. PRODAM zastavo 101, letnik 1974. Stane Kavšek, Dobe 13, Kostanjevica na Krki. PRODAM SIMCO 1000 GLS, letnik 1974. Brdar, Drejčetova pot 29, Novo mesto. PRODAM RENAULT 8, letnik 1956 v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (3388/77). PRODAM Volkswagen 1200 J, letnik 1974 ali zamenjam za zastavo 750 z doplačilom. Ogled v petek, 21. oktobra, po 14. uri. Naslov v upravi lista (3392/77). PRODAM PRODAM globok .otroški voziček po ugodni ceni, in dolgo belo poročno obleko št. 40. Krivec, Kettejev drevored 49, Novo mesto. MOTOR za NSU 1200, prodam (49.000 km). Cegelnica 36, Novo mesto. PRODAM jedilni in semenski krompir Igor po 2,20 din. Jože Mihovec, Sp. Senica št. 2, Medvode. PRODAM avtoradio japonske izdelave za 2.000 din. Informacije v soboto in nedeljo. Viktor Potočnik, Otovec 13, Črnomelj. PRODAM skoraj nov kombiniran otroški voziček. Informacije na telefon 22-567. Naslov v upravi Usta (3377/77). PRODAM belo poročno obleko št. 40. Dragman, Dol. Kamence 2 a, Novo mesto. PRODAM enoosno traktorsko prikolico kiper (3 tone nosilnosti). Naslov v upravi lista (3391/77). PRODAM ali vam naredim novo ležečo tračno žago za razrez hlodovine. Milan Bitenc, Cankarjeva 27, Kamnik. PRODAM jabolka jonatan, kanadke in bobevec po 3 din. Naslov v upravi lista (3294/77). PRODAM uporabno črpalko za gnojnico. Cena 25.000 din. Franc Tratar, Hrastovica 21, Mokronog. PRODAM električni radiator. Telefon 23-186. Šegova 14, stanov. 14, Novo mesto. PRODAM novo spalnico v furnirju (japonski jesen). Darko Zaletel, DoL Kamence 53, Novo mesto. PRODAM štedilnik na drva. Milana Majcna 1. Popoldanski ogled. PRODAM slamoreznico na dva klina in 4 lesene raztegljive karnise. Naslov v upravi lista (3310/77). PRODAM kavč in dva fotelja. Jankovič, Matjana Kozine 59, Novo mesto. UGODNO prodam kosilnico Berto-lini z vozičkom in mlatilnico s popolnim čiščenjem. Ivanja vas 8, Mirna peč. ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE proda rabljeno hotelsko opremo. Prodaja bo v soboto, 22. oktobra 1977, pričetek ob 10. uri v prostorih zdravilišča. PRODAM dobro ohranjeno otroško posteljico z jogijem. Trdinova c 21. PRODAM štedilnik na olje. Nuša Koblar, Ragovska 16, Novo mesto. PRODAM lovske puške 8 X 57 in rusko bokarico 12/12-70. Pavel Kmet, Stari trg 5, Trebije. Ogled vsako popoldne. PO UGODNI ceni prodam 12 čebeljih družin lahko tudi s panjem. Jože Črtalič, Rakovnik r, Šentjernej. PO UGODNI ceni prodam (tudi na kredit) enonadstropno, delno opremljeno stanovanjsko hišo v Brestanici (125 m2). Ogled možen po 15. uri. Naslov v upravi Usta (3335/77). RAZNO UPOKOJENI samski zidar išče gospodinjo. Naslov v upravi Usta (3331/77). POROČNI PRSTANI! - Za lepa in modema poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlataiju v Gosposki 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! DEKLE, staro od 20 do 24 let, če si žeUš resne ljubezni in prijateljstva in če rada hodiš na izlete, se oglasi pod šifro „LEPŠE JE V DVOJE“. STAREJŠE DEKLE, 50-60, z gotovino, iščem. Dogovor. MiUca Povhe, 68274 Raka. & kupim KUPIM rabljeno leseno barako. Javite na telefon (068) 72-083 od 13. do 14. ure. ENOSOBNO aU dvosobno stanovanje v Novem mestu kupim. Naslov v upravi Usta (3295/77). VODNO ročno črpalko, črpalko za gnojnico in rezervoar za gnojnico (lajto) kupim. Naslov v upravi Usta (3301/77). KUPIM staro kmečko hišo z nekaj zemlje v okolici Novega mesta. Naslov pustite na upravi Usta (3342/77). KUPIM hrastov aU smrekov gozd. Naslov v upravi Usta (3356/77), POSEST PRODAM leseno gospodarsko poslopje, kozolec, senik. Goričar, Slivje, Podbočje. PRODAM dve parceU na lepi razgledni točki na VeL Vinjem vrhu pri Šmarjeških Toplicah, primerni za vikend in vinograd. Oglasite se v Vinjem vrhu pod Upo v soboto aU nedeljo. PRODAM hišo, dvorišče, vrt in njivo pri Dobovi. Pojasnila dobite pri, J. Kubed 9, 66272 Slov. Gračišče, Koper. EmSSH Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, strica in brata VIKTORJA GRANDE iz Zaloga pri Škocjanu št. 5 se iskreno zahvalj ujemo Kliničnemu centru v Ljubljani - bolnica v Trnovem za skrb in nego, krajevnemu odboru ZZB NOV iz Škocjana pri Novem mestu in njegovemu predsedniku tov. Tomažiču, Prostovoljnemu gasilskemu društvu iz Zbur pri Novem mestu in članom tega društva tov. Peršetu in Lisjaku ter vsem ostalim darovalcem cvetja in tistim, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče Zale v Ljubljani. Žalujoči: žena Alojzija, sinovi Edvard, Franc in Stane z družinami ter sestri in drugo sorodstvo Zalog pri Škocjanu, dne 11. oktobra 1977 18. oktobra minevajo 4 leta, odkar nas je nenadoma zapustil naš ljubi mož in zlati oče MARTIN VINDIŠMAN iz Stranske vasi pri Semiču Kruta usoda te je nenadoma ločila od nas. Brez slovesa si odšel na pot, s katere ni vrnitve. Očka, tvoja brajda že četrtič zori, vdano te čaka, tebe pa ni. Tvoji najdražji mmrnm CVETKI ERŠTE iz Novega mesta in CVETKI ERŠTE iz Črešnjic iskreno čestita za njun minuli dvojni praznik nekdo iz Črešnjic. DRAGI mami URŠKI TRAMTE-““ TOVI iz Ruhne vasi 7 za njen praznik iskreno čestitamo in ji žeUmo še mnogo zdravih let vsi njeni otroci z družinami. NASI dragi dobri mami CILKI SLADIČ z Dol. Kamene za 70. rojstni dan iskreno čestitamo in ji žeUmo še veUko zdravih in srečnih let. Otroci: Lojzka s Tonetom, Joži z Jožetom, Justi, Dragi in Franc z družinami. DOBREMU in skrbnemu možu in očetu TONETU GAČNIKU iz Sel pri Ratežu žeUjo za 50. rojstni dan vse najboljše, posebno pa zdravja, žena Štefka, sinova Marjan in Zvone ter hčerka Nadi. Iff OBVESTI LA I OBVEŠČAM vas, da sem odprl gostilno „Pod smreko" v Potoku ob cesti v Dolenjske TopUce. Po-stregU vas bomo z domačimi jedmi in dobro pijačo. Se priporočamo! Jože Colarič, telefon (stanovanje) 21-360. OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem odprl*delavnico za previjanje elektromotoijev. Na zalogi imam tudi motorje za pralne stroje. Se priporočam! Ivan Priselac, BršUn 11, Novo mesto. LPREKUCt^ MILAN NEMANIČ, Drašiči 30, McUika, prepovedujem hojo in pašo po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ZDENKA AVSEC, Pod Triko goro 31, Novo mesto, obveščam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredil moj mož Anton Avsec, Pavlinova 17, Krško. VIKTOR RANGUS, Gor. Stara vas 17, Šentjernej, prepovedujem pašo in hojo po mojem travniku na Lopati. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ZAHVALA V 36. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mamica, hčerka in sestra VIDA _ MAJETIC iz Kočevja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znan“® sostanovalcem za podarjene vence in cvetje ter sprems zadnji poti. Posebna zahvala tovarni Melamin, Iger so wu pripravljeni' nuditi kakršnokoU pomoč, celotnemu koi Petrola, osnovni šoU in župniku za opravljeni obred. . rtem Ne moremo pozabiti besed tovariša Dorka Klariča ob oap grobu. Vsem še enkrat hvala! ulefvo Žalujoči: mož Anton, hčerka Bojana in drugo sorod V SPOMIN 15. oktobra je minilo prežalostn0 leto dni v bolečini v naših srcih,, ^ nas je tragično zapustil np .*^ j ubij eni sin, brat, vnuk m o«a JOŽKO RAPUŠ iz Novega mesta gostinski delavec v Kopru Dragi Jožko, skrita sila te je iztrgala od nas, ko 5-°?!^*tako ljubiL kraj z željo, da se čimprfej vrneš v rojstni kraj, ki si g» smrtjo. Tvoji načrti so se končali s kruto in mnogo pr :ce da *e Neizbrisne so v naših srcih bolečine spričo « jQm Pa 'F nikoli več ne bo med nami. Ostali smo sami in tihi, . se naW prazen in nepriljubljen. Ko obiskujemo tvoj tihi d Rohnelo znova v srce vtopi resnica, da v predaljnem kraj H >aVSem, 1° tvoje bo srce ljubeče. Misel na te bo ostala večna, se ga še spominjate. ^ Neutolažljivi: mama Milka, oče Jože, brat > mama, žena Željka s sinovoma Vanjem in Anj ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, stare mame in sestre mame> ANGELE BRUNSKOLE roj. VENETIČ iz Gabra pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, id znancem, posebno pa sosedom za pomoč, zadnji ste jo v tako velikem številu spremili na nj posebna poti, ji podarili vence ter nam izrekli sožalj• hvala dr. Kohnu iz Semiča. Hvala vsem, Ki J” radi in jo boste ohranili v spominu. hčeri® Žalujoči: mož Žan, hčerka Regina z Trisa z družino, sestri, brat, vnuki in nečaKinj Gaber pri Semiču, Ljubljana, Vrčice, Offterdingen, Reutlingen DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško P°4etfc pOLENJS^^g mesto - USTANOVITELJ LISTA: jbCinste »°^eSt0, R>6" Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, MetUka, N Sevnica in Trebnje. .,„r»vlianja- IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upr« ^ nik: Slavko Lubšina. . : odgov01™) Ria UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (^avn'8 uiedn%udj3’ nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovorne* BojanTePp«)r Bačer, Andrej Bartelj, Maijan Bauer (urednik K j0žica Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago R gkofl in Alfred ileznik. Oblikovalec Priloge: Peter j^tn3 propaganda: Janko Saje, Marko KUnc. . 5 din iv» IZHAJA vsak četrtek - Posamezna stevuKa ^ p - pM naročnina 169 dinaijev, polletna naročnina, J0laijeY vnaprej — Za inozemstvo 340 din aU 20 __ peviz"1 (oz. ustrezna druga valuta v tej 52100-620-107-32000-009-8-9. vrednosti) dol° iuu-ozu-iu/-jiuuu-w7-o-7. jin 1 Cfll ■“\n P' OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 dw, ^ 1 cin ijijnj* ani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani vsaka e(Jica »ni 7S0 din _ Vsak mali oglas do 10 bysed 43 ou ^ do P* za 7n ven <1 mih> m (11’liLSC V 031* ide**? u-~Za w droge oglase ta oglase 1^>«5* od 15. 10. 1977 - Na podlagi nwcnJ za D01 IS SRS (št 421-1/72 do 28. 3. 197 J strani strani 250 din beseda 4 din. cenik št 9 od 15. 10. 1977 - Na poaiagi informacije IS SRS (št 421-1/72 do 28. 3. 1*' ^ list ne plačuje temeljni davek od prometa proizv tf0VC&n TEKOČI RAČUN pri podružnici SDKV>nrf 52100-601-10558 - Naslov uiedništva: 68Wi ^y talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - N (O08) • stav.efi’ Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, J, fil*111 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo ggjviu filmi in prelom: ČZP Dolenjski Ust, Novo me tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 22 DOLENJSKI MST St. 4) (1472) Radio ljubljana i^TCK. 20. OKTOBRA: VL-matineia- 9-°5 Radijska v °tStopi9°' 9.35 Ljudsko & k J zborovski glasbi. 10.15 § 0 il1 P° Čem? 10-45 Želii ■' Visi “.tu uu vosi :^Ci t4'40 Enajsta šola 15.45 |ij)$ 7 Pogovori. 16.00 Vrtiljak. opernih odrov. 19.35 Nblnm 19.45 Minute z Vov vl0neta Janša. 20.00 !'•«. 2) An?1- 21.00 Literarni % v r ^Pe melodije. 22.20 Vt?°*maČi ‘ZVedbi' 23'30 OKTOBRA: 8.08 ? 2a 9.05 Radijska Ne ,?toPnjo. 9.30 Iz Nov in « lje jugoslovanskih K J? nafodnosti. 10.15 Kdaj, m P° čel"? 10-45 I H?®1 U za 80Ste >z r® 2 nrt,„ ’n Priljubljeno. 2%^stri. m s°listi. 12.30 Sovič; I 12.40 ~ “g- Terezija n ^ mra njiv za sladkorno ilne godbe vam Llovek in zdravje. ^ ^fIVljica-14-?0N^ ksT **4H J aiauKUiiiu Pp. 13 cn ™}alne godbe vara Člo-vek in zdravje. H'3? Naši „TY"“ posiusaicem. 5^%io u i*šalci Cestitaio in S05*- 16.00 I I Minute , hko noč, otroci! F4?°'“C0w““ vj^o. 23.05 Literarni ?®čjo, ‘15 Jazz pred mJ^-.GKTOBRA: 8.08 9^s te 9-05 Konkski ^M]adma pqje. 10.15 » PO čem? 10.45 ifjfr n.03 Sp!? 23 naše goste iz C Goill dem na radiu. v ritmu. 12.30 IfflF Maline .~ ing. Milica Ve£T? v domačem vrtu. t abečpX,a'i1. naPevi- 14.05 v ■ 14-25 S pesmij l9.4c ^ Lahko noč, M*nute z ansamblom ŽSSS5 >n. do 14. oktobra so v lile: Ema Andrejko, - Dra- *z 1 omačevca . . Gin. . 8Thi Banca t-lpolJac : Nari,,?esman iz Bedra Jjtko z Otoka -^ i Olga fe iz Bobovice - • Remn 1C* 12 Sevnice - gp“s k Male Jazbine NL ' SaS"^ Stermecld ? E,' Rozalija Volk s - ln Maroa Kukec Francija. - CESTI- , Vjj. t bre,fiški bolni-H K Spbe^ Jomšep, kmeto-S tJPuh, g"Je vasi. Star 74 let; ^ i? r?*! l0»a iz Sromelj, ^et^diovca 5eli^ ln ,stat70ietUP°k°Jenec iz Za- Atija Sossa. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. NEDELJA, 23. OKTOBRA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalcu 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT — studio Skopje. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 24. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?. 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Filej: Pomen divjega sadnega drevja in plodonosnega grmovja v gozdu. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca s planšarji. 20.00 Tultumi globus. 20.10 Operne aktualnosti. 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 25. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. .9.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Radovljica. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti — Boris Praprotnik: Sodelovanje živinorejcev in strokovnjakov pri zb olj še vanju krmljenja govedi. 12.40 Po domače. PIONIRSKI ODRED NE POČIVA Pionirski odred Moše Pijadeja na naši šoli je pridno začel z delom, saj v njegovem okviru deluje kar 18 krožkov. Imeli smo že dva pomembna dogodka: 2. septembra smo vsi učenci prisostvovali svečani zaobljubi vojakov v cerkeljski garniziji in skupaj z vojaki pripravili kulturni program v gasilskem domu, 29. septembra pa smo imeli pionirsko konferenco; pregledali smo delo v preteklem šolskem letu in se pogovorili o novih delovnih programih. Veseli smo bili, da je bil tedaj med nami tov. Mikelnauer, skojevec, španski borec in partizan, soborec književnika Toneta Seliškaija, po katerem se imenuje naša sola. Opisal nam je dva zanimiva dogodka. Delo našega pionirskega odreda je v teku; vrsto nalog bomo skušali opravit kar najbolje. Se ta mesec bomo ob občinskem prazniku pripravili proslavo, ob dnevu mrtvih pa okrasili artizanski grob na pokopališču v se udeležili spominske 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Radijska univerza. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Obiski naših solistov. 19.35 Lahko noč otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mladi levi. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.15 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT - studio Zagreb. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrtijo. SREDA, 26. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Mirko Leskošek: Pozimi ie nabava gnojil najcenejša. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 Loto vrti|ak. 18.05 Odskočna deska. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnideršiča. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 21.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. V času od 6. do 12. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Rozalija Kranjc iz Presladola -Majdo, Tončka Humek z Gradišča - Andreja, Zdenka Gole iz Kamenice - Franca, Vida Piletič z Viha - Aleksandra, Sonja Mittag iz Šentjerneja - Alenko, Zdenka Jamšek iz Šmarjeških Toplic — Slavko, Jožica Kapš iz Regerče vasi - Rebeko, Emilija Hočevar z Jerman vrha -Renato, Marija UrSč z Rdečega kala — Andrejo, Bernarda Džudovič iz Šmihela - Tanjo, Ljubica Lovrič iz Umaga - Anito, Andreja Spilek iz Starega trga — Katjo, Terezija Vidmar iz Dolnjega Kota - Dušanko, Ana Vranič iz Pribanjcev - Martina, Jožica Stancar iz Zalovič — Ireno, Cvetka Cerček iz Gorenje vasi -Andreja, Marija Dimeč iz Velike Loke - deklico, Ana Kobe iz Pristave - deklico, Veronika Hrovatič iz Vrha pri Dolžu - deklico, Anica Groznik iz Šentjanža - dečka, Terezija Parkelj iz Prečne - dečka, Emilija Potočar iz Dolnjega Polja -dečka, Silva Pirc iz Gabrijel - deklico, Ljubica Sprajcar iz Bosavcev -dečka, Antonija Ahlin iz Puščave — deklico, Anica Starešinič s Preloke — dečka in Ivanka Konestabo iz Trebnjega — dečka. — Čestitamo! TELEVIZIJSKI SPORED OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 72. letu starosti zapustila naša draga sestra in teta JOŽICA PUC upokojenka Od nje smo se poslovili 13. oktobra na pokopališču v Ločni pri Novem mestu. Žalujoči: sestra Francka z družino in nečaka Bogo in Marinka z družinama Novo mesto, Ljubljana, Heeiien Četrtek, 20. oktobra: 15.00 Šolska TV: Projekcije geografskih kart (do 15.20) (Lj) — 17.25 Čudoviti svet muca Filemona, barvna risana oddaja (Lj) — 17.35 Obzornik (Lj) — 17.50 Modri plašček, nadaljevanje in konec (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Skrivnosti morja, barvna serija (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Li) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Borštnikovo srečanje, prenos iz Maribora (Lj) -20.30 F. Rudolf: Koža megle, predstava SSG Trst (Lj) - 22.00 Propagandna oddaja (Lj) — 22.05 Miniature: Tartini - Vražji trilček, barvna oddaja (Lj) — 22.25 TV Dnevnik (Lj) PETEK, 21. OKTOBRA: 15.00 TV v šoli: ponovitev (do 16.00) (Zg) — 17.15 Križem kražem (Lj) - 17.25 Pisani svet (Lj) — 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Cez tri gore: Šentjeraejski oktet, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Narodni parki, barvna oddaja (Lj) -19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) — 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 P. Cripp: Družinske vezi, barvna nadaljevanka (Lj) - 20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Razgledi (Lj) — 21.25 Propagandna oddaja (Lj) - 21.30 Policijske zgodbe — serijski film (Lj) SOBOTA, 22. OKTOBRA: 15.45 Nogomet Čelik : Radnički - prenos, (Sa) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) — 17.35 Obzornik (Lj) - 17.50 Sto dni po otroštvu, barvni film (Lj) — 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Ples vampirjev, barvni film (Lj) — 21.25 Moda za vas (Lj) — 21.35 Propagandna oddaja (Lj) — 21.40 TV dnevnik (Lj) - 21.55 625 (Lj) - 22.35 Zabavnoglasbena oddaja (Lj) OPRAVIČILO Ker nismo iz RTV Ljubljana pravočasno dobili celotnega televizijskega sporeda, ga objavljamo le deL Bralcem se za pomanjkljivost opravičujemo. UREDNIŠTVO DL pai Cerkljah in svečanosti. MARIJA VEGELJ OŠ Tone Seliškar Cerklje ob Krki ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in ded JOŽE RUKŠE iz Hrušice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala za lepo udeležbo na pogrebu ZB Gabrje, Brusnice, Kostanjevica in Mali Slatnik. Enaka zahvala tudi pevcem, upokojencem iz Gabrja, godbi in pevcem iz Novega mesta, kakor tudi govornicama Boltezovi in Povšetovi za ganljive besede. Hvala tudi vsem ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Žalujoči: žena Ana, sinova Tine in Tone, hčeike Anica, Mici, Fani in Lojzka z družinami, sestre, in drugo sorodstvo ter vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega o četa JOŽETA OŽANIČA iz Oskrta št. 5 pri Vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, poletju PTT Tozd Kočevje, podjetju SGP Zidar-Tozd Kočevje za podarjene vence in za izrečeno sožalje, organizaciji ZB Vas-Fara za poslovilne besede in dekanu za obred. Žalujoči: žena Marija, sin Matija z družino, sin Jože z družino, snaha Marija z vnukinjami A M V SPOMIN 17. oktobra je minilo prežalostno leto, odkar nas je v 11. letu cvetoče mladosti za vedno zapustil naš zlati sinček SLAVCI PAVLIN z Vel. Slatnika Vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate svečke na njegovem tako preranem grobu, iskrena hvala Neutolažljiva: mamica, ati in drugo sorodstvo ''''''iiiiiiiiiiiimimMiiiniHiiHiimMmmmMmmMimiMHmmmimHmmHimmmmmiimimiNMmiiimiimHimmmMHmimm b 0 Pom tem Potu brez zgovorne tovariši-b ■ Priče eni’-^Se nac*eJa sreCati dragega in se W *i kme^im pomenkovati. Če začne zali« .'j e v», pogostoma v tuje hiše na hi!S fant ’ ^er išče prilike, sniti se z ljub-v> jg ,0tP- Takih znamenj bi vam naštela & 2a„Vam, ali se bojim, da mi ne bote ji: ^lenjou0nipa nečem govoriti.14 otrdel Ju^ezen je sploh jako strastna, k ’ ne u*rav kratka. Strastna je zato, ker se ivt *ataiev *e P” starših krotiti svoje poželen-3>eti ® sv°j° vo'j°> podlagati se tuji «v°ljenjg P°Pfaševati za svet, prositi za kako ^ruiri a^°r delajo in govore vse po svoji l^t je ?e> se godi isto tudi v ljubezni. Prva J 1 vsaki večji jav« P em na taksna naloga ''J zbora- Sl moškega Pf ^ si velja bo pokazal, au nadalje prizadevati- n Jesen Jesenska bera ie pa res bogato- mm «0 """ uredništvo narave, ki tudi našn sta se Marko Straže, na gprniem lahko Poh™ L. posnetek** Franca Gut^r . kom hrUŠ ^.r0dila obrou"~ ti pravi lu7ia'natoPae%tj oktobra, V, ne*® uh vesa žeh°ffie ob 0\[°St^e niaf h - plodih. spodM^efl Rozman (W y tizanske u mestu, ki [ nenavaden P" k(f rfr storža: irrte ■' - izrastkov. dar,‘ ).■ o. KO SOOČI POLNE MOGOČNEGA ROGOVJA žir pada na tla kot težke deževne kaplje. Prileti čuk, se usede na vejo, zavriska. Polhi utihnejo, trepet zajame polšjo družino. Izza drevja pokuka bleda luna, pronica s svojo srebrno svetlobo skozi veje, se ogleduje v studencu. Neopazen in tih capljam proti javoru; zakrpan je do tal, kot star berač. Nisem sam: jaz, luna in moja senca, trije dobri prijatelji. Zenice so polne v vid zapičenih dreves. Lep večer je, vse se je umirilo, misli so čiste in jasne. košut. Našli so svoj prostor, Jelenov studenec, pašo in vodo. Oči so polne zasanjanega rogovja, srebrnih žarkov in drevja. Jelen ovohava zrak. Na srečo ne kurim v koči. Po človeški koži vonja, pa se le umiri. Razpet je med dva leskova grma, videti je kot demon. Veje smrek lovijo lunine žarke in dušijo topot parkljev premikajočih živali. S svojim mogočnim rogovjem se jelen premakne. Odpre se nov prostor, mkališče. Kot da bi slutil, da se bo na tem prostoru odločil njegov boj. Tišina šepeta, sliši se le muljenje sočne deteljice, košute se pasejo kar naprej. Na drevo poleg koče prileti sova, kakor da hoče biti sekundant. Prastara jelka stoji na svojem mestu. V večno tihi drži jerebika v nočni čas molči. Oglaša se mlajši jelen. Močan glas pretresa nočni gozd. Ni se še umiril. Stari jelen še molči. Rogovje skrije v senco temne smreke, spremenil se je v molk. Oči pasem na štirinajsteraku, vznemirjen je, obrača glavo in posluša. Kar naenkrat močno zaruka, strese se koča, strese se bobnič v ušesu. Pa še enkrat in še večkrat. Izzivač še enkrat zaruka, stopi iz gozda na piano, se približuje starejšemu jelenu. Privzdigneta se grivi, vrata nabrekneta. Sklonita glavi k tlom in se premakneta drug k drugemu. Rogovje zadene eno ob drugo, zarožlja. Bojevnika se široko razkoračita in nekajkrat z zamahom suneta. Nihče ni popustil. Sta približno enakih moči, tolčeta se, spoprijemata in mukata. Na vsake toliko časa odideta vsaksebi in z jeznim renčanjem strmita drug v drugega. Tišino moti rožljanje rogov. Mlajšemu priteče kri iz smrčka, skupil jo je. Tekmeca sta tako zatopljena, da sploh ne vidita, kako se jima gledalci razhajajo. Po dvanajsti rundi zmaga starejši jelen, ki s svojim rogovjem zada nasprotniku hud udarec. Premaganec odhaja ves zlomljen in zmučen. Zmagovalec prevzame trop, stopa na čelu. V lunini svetlobi je videti kot kralj bogov. Prične se pasti, cel trop napolni prostor. Slišim, kako muli travo, se premika. Stirinajsterak je silno privlačen, tisti krasni izzivalni rogovi. Nosi jih z brezbrižno eleganco, obrača glavo in zavzema razne položaje. Čudovit smisel za vse lepo me prevzame. Košute se pomikajo počasi naprej, po poseki navzgor. Hrbet starega jelena je skrit za deblom, glava z veličastnim rogovjem gleda iz teme. Jelen se premakne, trop za njim. Slišim goste korake odhajajoče živali. Iz samotnih vej se posamič sukljajo na tla poslednji listi. Topli veter prinaša duh jelovja in smrekovja. Ne stojim več v kuhinji, sanjam, oči scy«toe mogočnega rogovja. PETER VOVK Veličastno odmeva glas od Mestnega vrha, vsega me prevzame. Čutim veličino jelenjega ruka prav od blizu. Gledam skozi okno od koče, polno srebrne lunine svetlobe. Z zavitim in pritajenim glasom se prikrade v dolino mlajši jelen. Iz tal zraste mogočna slika glave z rogmi. S senco od lune mi je dana njegova podoba. S sinjim odsvitom smrek na poseki se mi zdi še lepjflP**“ i Italijan' 2 ,as odkr'1^ ,o prv'*1 \ 'nik"hše B SO J'h ~ „Tov. Miloša Poljanška, prosim." „Ga ni, je v Beogradu. Vprašajte prihodnji teden." Naslednji teden se dogovoriva. Popisan koledar je imel še nekaj prostega časa šele naslednji torek. Pot iz dolenjske v slovensko prestolnico je polžja, ta dan pa še mokra in meglena in privoščim si nekajminutno zamudo. Šolski zvonec je že umiril hodnike gimnazije Ivana MILOŠ „ POLJANŠEK Cankarja. Napotim se v drugo nadstropje, kjer mi v tajništvu pokažejo vrata, za katerimi je naš Dolenjec. Delovna soba je prostrana, izpolnjena z eno samo veliko mizo, pokrito z mapami in papirji, nadvse urejena. Spomin se za hipec povrne v gimnazijska leta. Samo za delček, v naslednjem hipu se že stisneta roki. O sobesedniku vem le- troje: vnet pobudnik gibanja glasbene mladine, predsednik prosvet-no-kulturnega zbora... boril se je, da bi današnji hotel v Brežicah nosil prejšnje ime Narodni dom. Začnem pri zadnjem in spoznam človeka. „Narodni dom je bil pred vojno steber boja maloštevilnih Slovencev, ki so živeli v Brežicah in se niso strinjali z narodnostno politiko Avstrijcev in Schulvereina, ki je temeljila na strateški devizi „Bruecke nach Adria". Brežice so bile takrat najbolj južna točka stare Avstrije. V Narodnem domu, ki je preživljal burno zgodovino, so se leta 1941 naselili Nemci. Motilo jih ni samo ime, temveč tudi čudovita arhitektura slovanske secesije. Preoblekli so ga in poslej ni nikoli več dobil prvotnega videza. Nekaj let po vojni so hoteli biti Brežičani ..turistično atraktivni" in so dali stavbi ime Hotel Turist-Očital sem jim. V imenu Narodni dom je mogoče več simbolike in tradicije. Menda je to ime danes vtisnjeno le nekje v notranjščini." Nerazložljiv pogled skozi leče in lepo utečena beseda, gib rok, ki le redko pomaga pojasniti izrečeno misel, poudarjajo popolno mirnost in preudarnost človeka, ki mu je okupirana Dolenjska že prve dni hlapčevske nepokornosti izrekla negostoljubje. V prvem transportu zavednih Posavcev se je našel še fant, komaj sprejet v SKOJ. Nekaj zatem je skušal v Ljubljani nadaljevati začeto pot trgovca. Še isto leto, decembra 1941 je bil izključen iz dveletne trgovske šole. „Nismo hoteli pozdravljati ,po njihovo*, 1. decembra pa smo organizirali v šoli stavko in Italijani so šolska vrata zaprli. Izključenih jih ni bilo samo 14 ali 15." Ker ni hotel v mladinsko fašistično organizacijo, so ostala vrata trgovske šole zanj zaprta. Zaposlil se je v tovarni in gibom rok prepustil nepokorščino misli. Postal je sekretar ..četrtega kvarta" v Šiški. Jeseni leta 1942 je bil ponovno v klopeh trgovske šole, maja naslednje leto pa so učenost zamenjale rešetke šempetrskih zaporov, zaslišanja, ki so rodila obsodbo, temni zapori koprskih jetnišnic, od tam pa je bil tran sportiran za žičnate ograje taborišča. Trgovsko šolo je po vojni nadomestila večerna gimnazija. Želja po srednji šoli je bila kronana z maturo v Celju. V času ..drugega posojila", ustanavljanja zadrug, ekonomske blokade in informbiroja je bil Miloš Poljanšek sekretar partijske organizacije v Brežicah. Želji po znanju še ni bilo zadoščeno. Ekonomija ali slavistika? ..Zmagala je slavistika. Usmeritevvpe g poklic je rodilo spoznanje, da Potf|e?u!. |U družba več humanosti. Tako sem bil .?.aJ . t profesor začetnik na brežiški gimnaziji, P ^ profesoroval in se ponovno preselil ,zas a^^ Ljubljano." Tam so mu ponudili mesto1na — - - leti zatem je bil Miloš PoJarfc* 1957..leta. Dve leti zatem je u.■ -----------9'7nan' namestnik predsednika Zveznega sveta stveno raziskovalno delo Avda Huma. ^ Kadar govori o mladih, je kritičen, pr > celo preveč. Mar res? Dehumanizacija veških odnosov, obnašanje mladih -inteligence, ki zadnji dinar porabi zavr e obilico praznega prostega časa pa za i,, (že že, tudi to mora biti), mladine, . več pozdraviti in ki je postala tako d a in sebična, da starejšemu ne odstopi n na trolejbusu. „-nravil- „Če združimo kopico teh drobn|h jča nosti, dobimo premalo osveščenega n . in mladenko. Premalo se zavedamo P . pa tudi starši - da je zabava, sP.r0S®.“»j| 'js|aj-življenje' posledica nečesa, kar si zas prej delo, resno delo, potem pa zabava- . ^ nja mladež iz 5. ali 10. nadstropja m '^va. šola vse in da potem preostane samo { Ni več časov, ko je študent, dijak za J ^ namenil namesto večerji knjigi ali d miadega, I iški predstavi. Danes je prva skrb nj kako nabaviti ,ta prave' kavbojke, a zavesti, bi morali napraviti do. j®5iv|:a kri-obvezne." Postane mi nerodno, saj pratike, upravičene kritike moja 9en®[a” \ain je gog pa še doda: ..Kjer je doma v..tako ^ možnost mladega za nadaljnje šolanj P vl s tem (delom - op.p.) tam se o ^ju odnos do dela in življenja." In ravn P . nja tiste vsebine, ki naj bi izpolnila vrzi ^la-mladih, se je srečal z gibanjem g dine- j o rad vrača Kjer koli je že Dolenjec, vedno hrUpa, domov. Uiti iz mestnega življena " drdranju telefona in vsaj za dan ai "j^ja, biti" na delo, se vrniti v objem domačega du z družino postoriti vse potrelxio zado- pomeni nabiranje novih moči, izj -jVOmil( voljstvo in sprostitev. Poleg tega im ganjeni še eno veliko ljubezen - glasbo. prad- kongresu ga je ta pripeljaleJ™ Dobil Pf sednika Glasbene mladine Jugosl^ i ‘ -e pfad-je še eno novo priznanje in dolzn°-j skupščin' sednik prosvetno-kulturnega zbora p SRS. |GqR VIZJAK VOJAŠKI KOTIČEK GOVORI RADIO OSVOBODILNA FRONTA V Ljubljani so med italijansko okupacijo na pobudo organizacijskega sekretarja CK KPS Toneta Tomšiča sestavili tajno radijsko postajo, ki so ji nadeli ime ..Kričač". Poslušalci so ga prvič slišali 17. novembra 1941. Kljub velikim naporom italijanskih in nemških oblasti, da bi ..Kričača" odkrili in uničili, jim to ni uspelo. ..Kričač je poslal v svet več kot 45 oddaj, ki so trajale po 15 minut Oglašal se je vse do aprila 1942, takrat je nehal delovati, ker so italijanske oblasti izdale nalog, da morajo prebivalci oddati vse radijske sprejemnike. ..Kričač" je bil radijska postaja Osvobodilne fronte. Slavnega obdobja radia „Kričač" se spominja dr. Milan Osredkar, ki je bil takrat študent. „Nekega novembrskega dne me je vprašal Milko Goršič-Fečka, kakšno anteno imam doma, češ da bi rad pri meni nekaj poskusil. Brž sva bila dogovorjena, saj sem imel pod streho dobro anteno, ki sem jo napeljal pred nekaj meseci. Povedal mi je, da bodo pri meni namestili novi oddajnik Osvobodilne fronte. Dopoldne pred nameravano oddajo smo znosili v mojo sobo aparat in ga popoldne preizkusili. Bile so tri škatle, na dveh straneh odprte, izdelane s preprostimi pripomočki in precej groba Oddajnik ni bil lep, pač pa učinkovit. V njem je bilo vsega le pet elektronk; ena v usmerniku, dve v modulatorju in dve v samem oddajniku, pa še nekaj tuljav in žic. Na prvi pogled je bilo videti vse vkup zneseno in v naglici sestavljeno, vendar je oddajnik imenitno deloval in zelo veliko zdržal. Kasneje je, nekoliko predelan, še dolgo rabil partizanom, ki so z njegovo pomočjo vzpostavili tudi zvezo z Vrhovnim štabom. Z njim je bilo treba precej pazljivo ravnati, kajti če si se dotaknil žic, te je streslo. Zato je dal Drago Hartner—Hari izdelati tri lesene zabojčke, v katere smo oddajnik varno spravili. Dobre pol ure pred prvo oddajo je pritekel Fečka z besedilom Marjana Vesenjaka, ki je bil določen za napovedovalca, a smo ga zaman čakali. Ker Fečka ni maral, da bi se že prva oddaja začela z zamudo, sem vlogo napovedovalca prevzel jaz. Še preden sem utegnil vsaj na hitro prebrati pripravljeno besedilo, sem že moral začeti: Govori radio Osvobodilna fronta ... Fečka je s slušalkami na ušesih sedel poleg mene in skrbel, da je oddajnik v redu deloval." Tako se je začela prva oddaja radia Osvobodilna fronta ali ..Kričača". Tistega dne v novembru 1941 je imel „Kričač" sveda še malo poslušalcev in med redkimi so bili Osredkarjevi bratje v sosednji sobi. Seveda niso vedeli, od kod oddaja prihaja, čeprav bi bilo treba samo ugasniti sprejemnik, pa bi slišali pravi glas iz bratove sobe. Milan Osredkar ne ve povedati, ali so Italijani poslušali že prvo oddajo, vsekakor pa je dejstvo, da so naslednjega dne vdrli v elektrotehnični seminar (tam je bil oddajnik sestavljen) in začeli pobirati študente. Osredkarju je uspelo pravočasno se izmuzniti, rešil je tudi oddajnik. Prve mesece je bilo oddaje radia „Kričač" razmeroma težko ujeti, ker ni oddajal na vedno isti valovni dolžini. Z boljšimi antenami, radio se je moral seveda stalno seliti po Ljubljani, pa se je stabilizirala tudi frekvenca oddajanja. ..Kričač" se je zanesljivo in redno oglašal na isti valovni dolžini. To je prišlo prav tudi Italijanom, ker so ga laže zasledovali. Seveda so bili Osredkar in tovariši na to pripravljeni, varovali so jih obveščevalci. ..Kričača" je bilo dobro slišati do tri kilometre daleč, na večji razdalji je nastopil tako imenovani mrtvi pas, kjer se je slišalo malo ali nič. Pač pa so ..Kričača" spet lahko poslušali na večjih razdaljah, prišle so celo vesti, da so radio Osvobodilne fronte ujeli v Ribnici, Beogradu in celo v Marsa Matruha v severni Afriki. Tudi oddaje so se izboljšale. Miloš Brelih je prinesel od nekod čisto majhen gramofon. Poslej so lahko oddajali tudi glasbo, tako imenovani zaščitni znak radia „Kričač" je bilo namreč v začetku tiktakanje. Ko so dobili gramofonček, so za začetek zaigrali „Naprej, zastava slave", za konec pa „Hej Slovani". Včasih so dodali še kakšno pesem. Med igranjem himne na koncu oddaje je Osredkar vsakokrat recitiral Prešernove ..Največ sveta otrokom sliši Slave..." Himno so malo stišali, da so se verzi bolje slišali. Še posebno so se hoteli postaviti za Prešernov praznik, oddaja 7. februarja naj bi izjemoma trajala eno ura Takole se spominja dr. Milan Osredkar: „Mnogo nam je bilo do tega, da bi Prešernovo oddajo povsod dobro slišali, zato srrib šli k Matulovim pod Gradom, kjer je bila antena sorazmerno visoko napeta. Že popoldne smo vse pripravili, nato pa sva se s Harijem dogovorila, da bo ob peti uri oddajal tiktakanje, jaz pa bom na kakšnem sprejemniku kontroliral valovno dolžino in kakovost sprejema. Ker običajni sprejemniki nimajo preveč natančne skale, sem se dogovoril z inženirjem, ki je bil v službi pri ljubljanski radijski postaji (pod upravo italijanske El AR), da pridem v njihove prostore. In šlo mi je na smeh, ko sem na uradnem laškem sprejemniku preverjal delovanje našega „Kriča- nreglavic- ča", ki je Lahom povzročil Edin.J Prešernova oddaja je potekala nem ^ se j neprijetnost nam je Povzro^'.l.9rtrT,0 ga ^'di sredi pesmi ustavil. Pozabili jbnj nez9° . Celourna oddaja je bila kljub tej^^^. ^ tak za nas lep uspeh, saj so poskušali vse mogoče, da bi nas Zanimivo je, da so bili P°.r-:- Lju^j Italijani prepričani, da oddajni ^le Ne J* omislili akumulator in baterije- j^jti in policiji se ni nikoli posrečilo z gia ča" in tistih nekaj ljudi, ki pot}**, in Osvobodilne fronte skoraj P°' n0stoliu,,bih okupirani Ljubljani ter uživa« » |jub|jan> zaščito več kot dvajsetih zaveO - družin. , DOLENJSKI LIST ^ANKA SLADKEGA S SL AN IM MERAG \ ^ ^SK VID 20 Pit Kovačine PLAV m K CRESV PLAVNI 326 4tORABROVICA ^ a ) Banja. Grožuja Arcič LOZNATl BATA J HI Rt Pržuni 77 M VALU N j \ \ Perska LUBEHlCe*6, ^Brkljač : \ • 42? A L \ \ \ \ I J Mali Bok podolič\ f\ \ \\ \ s 11 r , A “ Helm. : hSV.IVAN e. * SV. M KOLA ■■ VIDOVIČI , VRANA _R.tKoludar 46 Rt Tiha Rt Kijac Tanki rt 7 5i »R-seka jelovi c a \i .• 328 & .MAPTIHŠČlCA m j^us iV 5v*UZkM /\ KOROMAČU A 34 MIHOLJAŠClCA Rt Sv. Duh riVAN 50 MIŠAR & VISOKI \\\'B£LEd /.Bojnak '■ ■ .A224 a 20 2 Kunfin s K MARTI M U5TR/NE * 42 L. Ustrine RtMeli SV.MIHOVIL p letali jn si .V- ki je z vseh strani obdan z ■j Ntj krjn.'mi valovi Jadranskega morja, leži i$i Prauiu . ,1 3lobeli Vransko jezero; domači-'VariJ'JO Vrana » ^tatn6 . a‘ Znanstveniki trdijo, da meri n^Prečf93 kilometra, kar seveda pomeni, da V rne|U do*9° °ekaj več kot 5000, široko V ^ soh°u ^no Jezero več ali manj, reče na J v vrancL. nastr°jen turist. Pa ni tako. s kem primeru ne. Jezero Vrana je Ckrasa sJ?letja in tisočletja sladkovodna C, ska|’ J-93 briie burja, sredi tistih ostro-ffibti SV 1 komaj skromni bilki dovolijo pa yQri °2' kalček, se bohoti neskončna Prave vode. i ^ rr'etr0u (SU ali Lo5inJ'u _ °ba otoka loči le lA \/r 'r°k, umetno ustvarjen preliv — se 0' Vsgi.ns e9a jezera hočeš nočeš moraš V^&ga ica ^apljica, ki priteče iz pip, je iz L>e^ra- Sladkovodno kraško jezero je 0. Ustrnl ehidrantov na svetu, njegova zmog- V 9°sto6 ljudem. Toliko je namreč v taui ,,nj v na obeh otokih. Pozimi vodovod V ^Orriaif- de'a". zadovoljiti z vodo okoli ^S°i?ra6 . Prava malenkost. Znanstveni^ Unali. da je v jezeru nenehoma okoli i|j. v kubičnih metrov vode. ^ica s,Voc*0 prinese dež! V jezero se zliva eV, ar 32 kvadratnih kilometrov skalna-^nj i/a tem 9olem krasu pade na leto le ijrdar ;e 1 meter dežja na kvadratni meter, lN>y kuh/-^0V0^' v iezer0 nateče kar 21 ^ ijon °'^nih metrov vode. Odteče je okoli v kubičnih metrov. Prebitek ie še vedno tri milijone. Voda namreč tudi odteka in izhlapeva, poleg tega pa je tu še vodovod. Večina vode odteče v morje. Jezerska gladina je v povprečju 12 do 13 metrov nad morsko. Učenjaki domnevajo, da se sladka voda enakomerno prebija skozi kraško skalovje, enakomerno po vsem obodu jezera. Vsako sekundo odteče v bližnje morje pol kubičnega metra sladke vode in jezero je kljub temu neuničljivo. Če ne bi nikoli več padla niti kaplja dežja, bi bilo jezero suho v 12 letih. Ko bi to prenehalo, ko bi se vreme zboljšalo na povprečen meter padavin (dežja) letno, bi bilo jezero spet polno v desetih letih. Znanstveniki so kot otroci, včasih si privoščijo tudi take izračune. Vransko jezero je svetovna kraška posebnost Že kras je sam po sebi nekaj posebnega, vsaj v naravoslovnem pomenu besede. Vransko jezero pa je posebnost med posebnostmi. SLAMO, KO SE RAZTOPI Merili in proučevali so ga Italijani, Avstrijci, Angleži, Nemci in tudi domači ljudje bistrega in raziskovalnega uma. Med drugimi je zanimivo vprašanje, kako to, da je Vransko jezero vsemu navkljub vendarle rahlo slana Odgovor je podoben Kolumbovemu jajcu. Po golih skalah, ki služijo jezeru za zbiralnik, biča tudi burja. Za slednjo pa se ve, da prinaša morsko sol. Sol se v deževnici raztopi, zvarek odteče v jezero. Vransko jezero je namreč za sladkovodna jezera nadpovprečno slano, čeprav čutila žejnega ali umazanega tega ne občutija Odvečna slanost pa je spoznavna samo v učenjaških epruvetah, ki merijo delce miligramov. Voda iz pipe je kot voda — ali pa več ne poznamo studenčnice. Kar se podatkov tiče, je omembe vredno tudi, da je jezero globoko povprečno 40 do 50 metrov, najnovejša in največja globina pa je več kot 70 metrov. Glede globine so učeni možje dokaj razdvojeni (čeprav gre samo za nekaj metrov razlike), vendar to ni najbolj debel kamen spotike. Največji problem je vsem litrom dežja na kvadratni meter in kilometer navkljub dokazati, da se jezero Vrana res hrani samo z deževnica Stoletja in tisočletja. Še vedno namreč bije ljudstva glas, da priteka izpod obalnega Velebita močan potok, ki napaja jezero. Učenjakom pa se dozdeva, da ni tako. Znanost pač terja pozitivne ali negativne dokaze. Oboji so enako dragoceni. Če se zdaj povrnemo k Vranskemu jezeru, je nekako nerazumljivo, da trdijo znanstveniki, kako da je jezero tako tesno nepropustno, da voda navzven samo enakomerno pronica po obodu, navznoter pa lahko mimogrede spusti tudi mlade jegulje. Jegulj je namreč v Vranskem jezeru obilo. Bolj ali manj odraslih. Zanimivo pa je vsekakor, da potomcev sposobne jegulje v Vranskem jezeru ne morejo na debelo morje. So razpoke, ki jih visoka sladka voda ponuja morski, pretesne? JEGULJE BREZ POROČNEGA IZLETA Vse kaže, da ima prav ljudsko izročilo. V Vransko jezero kakorkoli došle jegulje zagotovo ne morejo na medeni mesec ali teden v Sargaško morje. Takrat, ko bi morala biti njihova svatov-ščina, se v Vranskem jezeru, ki očitno nima širšega izhoda na globoko morje, jegulje samo nemočno vrtijo v tesnem ljubezenskem obroču, ki ne da niti enega potomca. Ribiči tridjo, da ima sveženj jegulj, ki jim je Vransko jezero odvzelo možnost samo sargaških ljubezenskih skrivnosti, volumen nekaj kubičnih metrov. To je en sam splet mesa. Z energijo nabitega, vendar neplodnega mesa. In to je, vidite, ena od možnosti pozitivno dokazljivih nalog znanosti, to, da jegulja v jezeru Vrana ni zaradi brezmadežnega spočetja. Sicer pa se je znanost dokaj dobro izkazala. V vseh smereh in globinah je izmerila kisik, povprečna temperatura vode je v vseh letnih časih izmerjena do desetinke Celzija natančno. Pozornost Vranskega jezera je sicer manjša od Jadranskega morja, vendar je vidljivost še vedno nekaj metrov večja od vidljivosti v Bohinjskem jezeru. Kisika je v vseh globočinah dovolj, ravno tako tudi planktona. Nekaj desetin članov ribiške družine „Ščuka" trdi, da so v Vranskem jezeru tudi do 30 kilogramov težke ščuke. Če se le malo potrudiš, po desetih metih manjše od štirih kilogramov ne moreš dobiti. V jezeru so tudi linji; zanimivo je, da se prav tako kot ščuke hranijo pretežno z rakci, ki so podobni našim rakom koščakom. Ribiška posebnost je, da linji ne razkopavajo dna z gobčkom. S prsno grodnico rijejo po peščenem dnu za rakci. Poleg ščuk in linjev živi v jezeru tudi neke vrste rumenookica, ki doseže več kot kilogram teže. Dognano je, spet znanstveno, da raste ščuka v Vranskem jezeru dvakrat hitreje kot v vseh drugih jezerih tega sveta. Nenavadno je tudi, da so pol njene hrane rakci koščaki, druga (slabša) polovica pa ribji drobiž. Jezero je pač uravnoteženo, klima primerna, drsali pa se po Vranskem jezeru v zgodovinsko zabeleženih časih še niso. SLOVENCI NISO DOBRO ZAPISANI Ribolov je dovoljen samo članom ribiške družine „Ščuka" ali pa njihovim ribiškim gostom. Oblastem v Malem Lošinju tudi to ni preveč po volji, saj je jezero pravzaprav naravni vodovodni rezervoar, vendar se ljubitelji trnka zagovarjajo, da bi se sicer ribe brez njihovega poseganja v naravno ravnotežje preveč razmnožile in ravno s tem ogrozile vodovod. Slovenci niso dobro zapisani na jezeru Vrana, in to zaradi ribičev. Ko je bilo jezero pred leti še odprto za splošen ribolov (lovili so tudi z mrežami in parangali), so nekateri posamezniki v nekaj dneh nalovili tudi po 200 kilogramov ščuk, jih posušili in odpeljali domov. Tako ravnanje je seveda daleč od športnega ribolova in varstva narave, ki ga sicer ribiči tako zavzeto zagovarjaja PRISTOP PREPOVEDAN V VSEH JEZIKIH Pristop na jezero Vrana je uradno prepovedan. V vseh mogočih jezikih. Oblasti se boje onesnaženja, vodovod nima filtrov ... Dostop na obalo je poleg redkim ribičem dovoljen le še domačinom, ki imajo na pobočjih nad jezerom ovčje pašnike. Govori se, da bodo zaradi higiene pašo v kratkem prepovedali. Domačini trdijo, da ovce ne onesnažujejo jezera. Še celo več, njihovi iztrebki da gnojijo sicer revno poraščena skalna pobočja in ohranjujejo rastlinstvo. Njihov argument je tudi, tega jim prav nihče ne spodbija, da so domačini največji varuhi Vranskega jezera. Že zaradi svojih koristi, precej pa tudi zaradi samote, ki jo žele ohraniti tudi vnaprej. Poleg tega trdijo, da lahko pobočja nad jezerom prehranijo samo strogo omejeno število ovac, če bi ga prekoračili, bi se ravnotežje med rastlinjem, ki ga osmukajo črede, in gnojem, ki ga dajo, porušilo. Ob jezeru živi tudi kolonija beloglavih jastrebov, menda edina v Jugoslaviji. Našteli so okoli 30 teh zaščitenih mrhovinarjev, ki se hranijo z mesom poginulih ovac z bližnjih in daljnih pašnikov. Čudovito in hkrati grozljivo je videti te veličastne ptice, ki dosežejo čez razprte peroti dobra dva metra. Da ne bi bilo preplaha, je treba dodati, da so znanstveniki in domačini ugotovili, da se hranijo samo z mrhovino. Poginula ovca je čez nekaj ur oglodana do belih kosti. S tem so jastrebi tudi koristni, saj so neke vrste naravni higieniki — če se že ljudje pri vodovodu ne zmenijo za filtre, ki pa menda zares niso potrebni. ZAKAJ OB JEZERU NI NASELJA _ Nenavaden je tudi odgovor na vprašanje, zakaj ob tako velikanski zakladnici pitne vode, ki je na krasu še posebno dragocena, nikoli niso zgradili naselja. Odgovor je pravzaprav preprost. Ob vročinah jezero strahovito izpareva, komarjev je na milijarde milijard. Oktobra, novembra in decembra pa je jezero pokrito z več kot 200 metrov debelim slojem megle. Megla sega do robov kotline, v kateri je voda. Z vrha vidiš namesto jezera vode jezero megle. Megla sega včasih dobesedno do oči opazovalca, ki gleda z visokega pobočja. Plast megle razpiha šele januarska ali februarska burja. Tako nekako je z Vranskim jezerom, še ne docela razrešeno uganko sladkega s slanim. In kar prav se mi zdi, da k njegovim bregovom ni pristopa. Vsaj nikoli ne bo počitniških hišic, umetne ljubeznivosti hotelirjev, gotovo bi izginili tudi beloglavi jastrebi. Ali pa bi jih kupovali v trgovinah s spominki. Izrezljane iz lesa ali vlite iz plastike. Upamo lahko, da bo narava vsaj enkrat močnejša od grabežljivega človeka. Komarji, neznosno poletno izparevanje in zimska megla so njeni učinkoviti zavezniki. Vsaj v primeru Vranskega jezera. Če vode iz jezera seveda ne bo popil vodovod... Z njim pa je poleg že omenjenega med drugim tudi tako, da vasici Vrana, ki je dala jezeru ime ali pa ono njej, vode ni privoščil. Najbrž je nekdo na občini zamahnil z roko: „Za tistih nekaj starčkov, ki še žive, se pa že ne splača polagati cevi!" MARJAN BAUER Samotni mlini in njihovi gospodarji, ponavadi molčeči in vase zaprti mlinarji, so bili v preteklosti izvir raznih zgodb, polnih skrivnosti in srhljivosti. Takoj na začetku zadnje vojne pa so odmaknjeni mlini postali zbirališče, skrivališče in varno zavetje prvih upornikov — partizanov. Belokranjec Anton Klepec je pred vojno podedoval mlin in žago na Lahinji v Pustem gradcu. Od vasi odmaknjen mlin, ki ga z ene strani ščitijo lepi gozdovi in od koder še danes ne pelje naprej nobena cesta, je prav vabil takrat še redke partizane. Prvega obiska se sedaj upokojeni mlinar in žagar, 64-letni Klepec še živo spominja. „Proti koncu 1941 je bilo, ko sem šel okoli dveh ponoči iz mlina domov. Iz teme se je izluščila senca in človek me je ogovoril: ,Dober večer, lahko pri tebi prenočim? ' Po govorici sem vedel, da je možak Belokranjec, vendar ga nisem spoznal. Nič ga nisem spraševal, vedel pa sem, da mora biti eden tistih, za katere smo slišali, da so se uprli Italijanom, ki so zasedli Belo krajino. Pri meni je ostal več dni. To je bil Matija Bahor iz Dragovanje vasi, ki je pred vojno precej hodil po svetu, delal kot rudar v Holandiji, bil v Rusiji in se seznanil z revolucionarnimi idejami. Med vojno se je še večkrat oglasil pri meni," je začel pripoved Klepec. PARTIZANI SO VSE PLAČALI Bahor, ki je imel zvezo s kočevskimi partizani, je vedel, komu lahko zaupa. Čeprav je bil to prvi Klepčev stik z ilegalcem, sta hitro našla skupni jezik. Kmalu zatem so k mlinarju v Pusti gradeč prišli kočevski partizani. „Bili so bradati možje, prišli so v zavetju noči, s sabo so vodili mule," se spominja Klepec, ki jim je priskrbel zrnje koruze, ječmena, ajde, rži. „Temu smo rekli zmes in iz te moke smo takrat pekli kruh; pšenični je bil samo za praznike." Vse, kar so odpeljali, so partizani plačali po takrattnih cenah. Klepčev mlin je postal njihova oskrbovalna postaja. „Včasih pa so tod okoli hodile tudi italijanske kolone. Vedno so me Italijani spraševali, če so v hosti komunisti, jaz pa sem samo odkimaval. Seveda se na moj odgovor niso zanesli in so me prisilili, da sem šel z njimi skozi hosto kot nekakšen talec; na drugi strani so me pa izpustili." Seveda pogosti obiski in tovorjenje hrane iz mlina vaščanom niso ostali skriti. Te govorice so morale priti tudi na ušesa Italijanom in v začetku avgusta 1942 so Klepca z več drugimi domačini jrijeli in odgnali v zloglasno taborišče na Rabu. „Prepričan sem, da me ni nihče izdal, saj so se ljudje zavedali, da jih za tako izdajalstvo čaka smrt. Partizani so me namreč večkrat spraševali, če koga sumim, da bi me lahko izdal. Enega smo se res bali, vendar se je tudi ta zavedal, da bi bil ob življenje, ko bi samo pisnil. Italijani tako niso imeli proti meni nobenega trdnega dokaza, sicer bi me takoj ustrelili. Seveda pa je bilo sumljivo, da sem imel v mlinu več tisoč kilogramov zmesi." MLINAR JE BIL KRUHA LAČEN Vso hrano, pripravljeno za partizane, so Italijani pred Klepčevimi očmi, preden so ga odpeljali v Črnomelj, uničili. Česar niso pojedli konji, to so zmešali z razbitimi šipami, tako da ni bila več uporabna. „Vse so mi uničili, od celega legla prašičev so pustili samo enega. Takrat še nisem bil poročen, imel sem pa že izbrano sedanjo ženo. Žalostno je bilo, ko mi v zapor v Črnomelj ni mogla prinesti niti kruha, ki ga mlinarji res nikoli nismo stradali. Čez tri dni mi je prinesla pečenega prašička, tistega, ki je edini ostal od celega legla. Tudi brez kruha se je še kako prilegel..." mirno in zbrano pripoveduje Klepec. Rab je Klepec preživel, vendar se nerad spominja grozot. „Endi Sladič pa je eden mnogih, ki so podlegli strahotam taboriščnega življenja. In če pomislim, zakaj je Sladič sploh moral v internacijo! Italijani so nas v Pustem gradcu že pobrali, kolikor so mislili. Bili smo že zunaj vasi, ko jim je tisti, ki mi je bil že vseskozi najbolj sumljiv, rekel, da so enega pozabili. Vrnili so se in pobrali še Sladiča ..." Ob tem spominu se mlinar zamisli. Kot da mu je še danes žal, da bradatim možem, ki so v začetku vojne z mulami prihajali v njegov mlin po zmes, ni povedal, koga se boji. Če bi to storil, Sladiču ne bi bilo treba umreti, saj nihče drug ne bi Italijanom prišepnil, da so enega pozabili. Na Rabu so se Belokranjci držali skupaj in si res bratsko delili vse, kar so dobili od doma, da so lahko preživeli. Le tistega, ki je takrat pokazal na Sladiča, ni bilo veliko med njimi; delal je na lažjem mestu, stran od oči svojih rojakov. Italijanska nagrada za usluge? Ob razpadu Italije je bil Klepec eden od porotnikov- na sodišču, ki je sodilo enemu od vodij zloglasnega taborišča. „Kača je bil, ta colonello; govorili so, da je grof in operni pevec. Nismo ga mogli obsoditi na smrt, kar bi za svoje ravnanje z interniranci vsekakor zaslužil. Res je bil kača, tudi na sodišču se je znal izviti. Pokazali pa smo mu, da smo nad njim in njegovo grofovsko in operno kulturo; sodili smo mu po vseh predpisih." IN S1ARINOSLOVEC ELEKTRIKA ZA GLAVNI ŠTAB Še preden je Klepec prišel z Raba domov, so ga v Dragatušu, v osvobojeni Beli krajini, partizani mobilizirali in tako je tudi uradno postal partizanski mlinar. „Delal sem v svojem mlinu, ga vzdrževal, mlel za partizane, tako kot prej šeni imel pravico jemati merice, vse pravilno in pošteno," pripoveduje. V začetku aprila 1944 se je Glavni štab preselili v Dragatuš. Pred vojno v teh krajih ni bilo elektrike, Glavni štab pa jo je moral imeti. Klepec je imel v mlinu in na žagi vodno kolo, se pravi pogon. Partizani so prinesli dinamo, ki ga je vrtelo to vodno kolo, in iz mlina je v Dragatuš stekla elektrika. Tako je Klepčev mlin postal prva partizanska elektrarna v teh krajih. „To elektrarno smo oskrbovali jaz in dva partizana, ki mi ju je dodelil Glavni štab. Medtem sem se poročil, tako da sta bila partizana lahko pri meni tudi na hrani in stanovanju; onadva sta dobivala od partizanske intendanture pripadajoči del živeža, midva z ženo sva doma nekaj pridelala in priredila, dali smo vse skupaj in lepo živeli." Takrat je tudi Klepčeva domačija dobila elektriko. „Saj ni bilo ne vem kaj, žarnica je pa le svetila, kar je bil za tiste čase že skoraj čudež in veliko razkošje," pravi kleni možak. Izdajalec je Nemcem sporočil, da je Glavni štab v Dragatušu, vendar so se partizani pravi čas umaknili, Nemci pa so kraj stra^° . I bombardiranjem. „Ko se je Glavni s ^ $ j so partizani vzeli s seboj tudi dina z(1jške# spet brez elektrike. Pa ne dolgo, z ^ $ aviona, ki je padel pri Suhorju P . v0jr( dobil dinamo in tako sem imel z za tistf svojo ,elektrarno'." Pa še eno rfZ gra*1 čase si je privoščil mlinar iz “ ^ Vinko Vrščaj, nadarjeni elektrote K|epeC? pri Črnomlju, mu je naredil radi o in i« lahko poslušal London. „Brnelo, . žgalo je, vendar sem dobro napenja ( slišal najnovejša poročila s fronte . • • I ZVEDAV IN IŠČOČI DUH Po končani vojni se je življenje P* vsakdanje tirnice. Od vasi odmalknje n8iagi^ se ni zadovoljil le z delom v rnlm ^e\o^ naravi je zvedav in iščoč duh. grobeS3' zemlje je večkrat naletel na razne kljub temu s človeško roko obde zaiet^f kakršnega sedaj v teh krajih ni naj i- ko f te stvari in razne črepinje zavrg- obcje|arw razmišljal, bolj je spoznaval, da ti ^ ^oio kamna, te črepinje nekaj pomenu - poznavalcu nekaj povedale. ciišal s> „Pa sem se začel zanimati za tj ufrfir so prav na moji zemlji, tu na J kopali že v Avstro-Ogrski; da so h^0 kopali ze v Avstro-ugrsM, -- j0 živeli staroselci in da je prav nad^11 polotoku nekoč stal grad, ki je ;n stafl' tudi vasi Pusti gradeč," razlaga.mmna jn čreP!> sloveč. Klepec je začel te kose ka o n3jd spravljati, skrbno jih je očistil, ° . str0ko'f > Belokranjski muzej; k njemu so p |jenos% ki in potrdili njegove domneve o stvar' m krajev pred davnimi stoletji. « h anjm s3\Ln dal v muzej v Metliki, nekaj pa J1 , z3 v muzej v Metliki, ne*dj h- r ^ z3 mi toliko pomenijo, da jih ne denar." IZKOPAL ZLATNIK KRALJA MATJAŽA , jzKOP3 leti je mima y Korvinua’> zlatnik ogrskega kralja iviauj<» dobro UJ- kovnjaki so ugotovili, da je izrea v y njen," kaže svetleč se cekin. N » « « jamskem gradu je videl dva raV bojne k0t kosa, kot ju ima sam. „Del ka™ .. ohrani^ ki sem ga izkopal jaz, je celo bo j ^ tisti, ki ga imajo v Predjamskem g ^09ru razne dele kamnitega orodja, Krog < S^%5, Klepčeva mlin in žaga “^aj |jnS|cih }. Lahinja ne obrača več težki . a p mlinar si je zaslužil pokoj. M.rovat^K ^ Brez dela postopati je zanj t0' jk prVe {0v. obsodba. Partizanski mlinar in_ . p0|n kranjske zasebne ..elektrarne je dorTia * tj, „Vedno je treba kaj postoriti, ^ 0kde ^ posestvu. Zemljo, ki je ne more dva eje sem pogozdil; zasadil sem ve vedn?J,< pja smrek. Vabijo me izkopanine, u ^aje • govorijo o nekdanjih Prebi*alf! je stoj'cfk0|i j« vrhu grička nad okljukom Lah J o ^ v katere portal je vklesana letnic -m staro pokopališče. „lz mlinskeg ^grl)epi\ ^|*acijo °V V Nemčiji Pr-V0 večjo žensko pNiijo v Imenom, da se žene enakopravno iwu^'Paciia•t'^no živ|ienie< J’e nekdo dejal: Ca t,8^ k l Je nevarna, potrebno je namreč ^ Pokr 0 tudi videti kot ženske." Pušči- k^vliarA118 ,neslo90. na nedorečenost boja Ji l6?*1 sto|et- 'n svetovljanske pravice. Po ta v®č ohU latl.*co danes zapišemo, da v Evro-je n , yo,ilne enakosti žena na zahodu C ^aterik Svicarskih kantonov) in posku-J*!*" vzhodnih držav nismo dosegli. ij{jr?i. le (jg ?Ja,Pa je pri tem naredila korak 8i. družbena stvarnost še vedno caplja rAravaDr i't| ■ 4 globi aV-ne diskriminacije žensk je samo ^ef trebg n° ’n kompleksnost problemov, ki iS^°bvi h nadaljnjem družbenem razvoju m p°lno n i?' c*a k' dosegli enake možnosti da Sp .Ve'javitev človekove osebnosti ne V«B|'em j*. bi se sodelovanje žensk v uskladilo 0rnšiA- 4 USK|adilo z materinstvoi • ženska, delo, družina, družba) SKNAsRj moška i|5^o Sj L^ji danCer *a^ko razlagamo podatek, da je v Do«A-Zapos*en'b skupno 43,1 odstotka l^e Q 03 teh pa je vključena v samo--,tot a?e družbenopolitičnih skupnosti pa a)< delovnih organizacij (8,9), še '„'"auQflt° .številke njihove (ne)aktivnosti. i tev Ve|ja tudi za članstvo in delo IvR cla -1 organizacijah. Ali to |,'9? Je politika res bolj moška kot CSk, da . H v* n ° v Poteklem mandatnem K ^le9at °Vomež*V^ena' kaže, da ni tako. Tudi pri-C%)v , nje volitve so pokazale, da bo 47 C ^evi|0PHS*en'tl novomeških žena zastopalo V ^^tavl Morda nekoliko presene- 'V ^arwt-a pa se vprašanje njihove resnične '®VT' fnno^0 **' da S° iene Z de,e9atskim i nerešenih težav, njihovo širše ve|j.V družbenopolitično življenje je Premik v miselnosti, kar je za “*3nio x_:__________ V razpravi o vsakdanjih problem(čk)ih zaposlene žene in matere, ki sta jo v novomeški Tovarni zdravit Krka pripravila novinarja Bojan Budja in Igor Vizjak, so sodelovale: Darja Colarič, predsednica koordinacijskega sveta ZSM v „Krki" in pobudnica številnih akcij na družbenopolitičnem področju, Majda Kraševec, vodja službe računovodstva, Vilma Manček, sekretarka 00 ZK v „Krki", Joža Miklič, vodja centra za avtomatsko obdelavo podatkov „Krke" ter kulturna in družbenopolitična delavka, Ivanka Morosini, pomočnik direktorja farmacevtske proizvodnje, aktivistka v sindikalni organizaciji in predsednica sekcije za proučevanje družbenoekonomskega položaja žensk v občini, Jasna Peče, vodja zdravstvene službe v Zdraviliščih in delegatka zvezne skupščine SFRJ, Marjeta Potrč, direktor kadrov-sko-splošne službe, Rožca Šonc, vodja kadrovskega oddelka, in Katja Štimac, ki skrbi za obveščanje delavcev v „Krki". v °Po>n'^° Pridobile. Ne samo da jim je *L> rir,/.1*' na probleme otroškega varstva Herespnih 1p?av niihnvn $ir£p ^ernh30*8 ionskega vprašanja" še pose-( fravnosv0- ena je izstopila iz papirnate J5 je v J' v Vsakdanjo, od uspešnosti njene-,V%erij ^nogočem odvisen tudi naš socialni , al0 razvoj. pa vendar je vse to še veliko >ihn0 ^|>ega ov|ro pri opravljanju njihovega se m anstva pomeni danes izobrazba, oramo miselnosti, da je srednja šola dekletu dovolj, da v poklicu išče zgolj denar za svoj obstoj, ne pa dela, ki koristi tako njej kot družbi. Kako so si to vprašanje zastavili v tovarni zdravil „Krka"? Izhodov je več. Najprimernejše je prav gotovo izobraževanje ob delu. Od 154 žena, ki so se odločile za takšno obliko šolanja, jih je tudi že 52 pridobilo želeno izobrazbo, 57 pa jih še vedno študira. V primerjavo: izmed 105 moških se jih lahko le 18 pohvali s končanim šolanjem, 50 vztrajnežev pa še ostaja v šolskih klopeh. TRADICIONALIZMU IME FEMINIZEM To je ena pot Druga se začenja že mnogo prej, z družinsko vzgojo otroka. Slednja je bila do danes v veliko primerov napačna. Še posebno dekleta smo usmerjali le v določene poklice, njihova beseda je bila pri izbiri življenjske poti sila skromna. Tako smo prišli do posebne oblike družbenega tradicionalizma, imenujemo ga tudi feminizem. Kot potrdilo: tekstilna industrija, industrija predelave papirja, tobaka, domača obrt, mar niso to poklici, ki jih danes nekateri imenujejo — ženski? Otroku je beseda staršev in učiteljev „sveta". In to prednost danes vse premalo izkoriščamo. V dobro otroka, družbe in nenazadnje plodnejšega reševanja ..ženskega vprašanja". Jasno je potemtakem, verjetno nam je to vsem znano, da je izobrazbena struktura ženske delovne sile slabša od moške. Neprimerno manjša je potem njena možnost „selitve" iz ene delovne organizacije v drugo. Grenak zaključek: žena je pahnjena v določene poklice in s tem tudi v že vnaprej določeno delovno sredino. Eden primerov diskriminacije žensk je torej pred nami. Skušajmo ga skupno odpraviti. Kako? V prvi vrsti z zagotovitvijo socialne varnosti, takoj zatem pa stopiti na prste tistim razpisom prostih delovnih mest, ki pomenijo hudo kršitev zakonskih določil. V sredstvih javnega obveščanja naletimo na primere oglasov, kjer je med pogoji za razpis navedeno: prednost imajo moški kandidati. Mar sta si zakon in vsakdanjost res tako različna? In končno je potrebno ženi zagotoviti še vse možnosti, da lahko mirno in brez skrbi zapusti svojo družino. Gre za izenačevanje pravic med možem in ženo. V nasprotnem se v njej že nehote zasidra kompleks manjvrednosti. Že pred desetletji, ko je mož, takrat glava družine, odšel v tovarne za zaslužkom, je družina izgubila pomemben element: prenehala je biti proizvodna celica. Mar bo s ..pobegom" žene ostala še bolj okrnjena? Doslej je veljalo, da žena drži tri vogale pri hiši. Družba jo je sprejeia kot delavko, uslužbenko, toda ali je sprejela nase tudi del njenih družinskih opravil? Kakšna bo torej nova družina? Z zgodovinskega pogleda je za družino osnovno, da gledamo nanjo kot na po vsebini in obliki spremenljiv družbeni odnos. Patriarhalna družina je pobegnila svoji ..večnosti" in z odpravo privatne lastnine so bile podane osnove za popolno enakopravnost žene. Žal pa je ravno napredek družinske zakonodaje pogostokrat še brez pravih nosilcev. Gotovo je, da bo družina še naprej osnovna celica življenja. Ko pa govorimo o njenih spremembah, še nimamo natančne ideološke usmeritve. Gotovo je le eno: spremembe so in bodo. KAVALIRSTVO JE DOMA V DRUŽINI Družinske odnose moti še vedno precej kavalirstva — ne v negativnem smislu. Moški pogostokrat poprimejo za „žensko delo" iz usmiljenja. Žena je v njihovih očeh nežnejše bitje. Solidarnost iz usmiljenja je potrebno spremeniti (v zavesti) v solidarnost iz potrebe, občutka. Ravno v Sloveniji smo v zadnjem času v družinskem odnosu med možem, ženo in otrokom naredili velik napredek. Zakaj bi negovala bolnega otroka venomer le mati? To pravico daje zakon sedaj tudi očetom. Koliko pa se je resnično poslužujejo? Na spremembe v temeljni celici življenja bo gotovo vplivala s svojo usmeritvijo tudi družbena akcija in pomoč. Slovenci smo se med prvimi odločili za daljši porodniški dopust. Prav sedaj se mnogo govori o delovni dobi žene—matere. Mnenja so različna. Nekateri zagovarjajo misel, da bi bilo potrebno izenačiti žensko delovno dobo z moško in omogočiti ženi v dobi materinstva, se pravi takrat, ko pomoč najbolj potrebuje, daljši porodniški dopust (2 leti). Takšnega mnenja pa bo tudi nova zakonodaja, ki prav na tem področju prinaša nekaj novosti. Prav zanimive so izkušnje zadnjih let. Žene se pogostokrat odrekajo zakonski pravici o dolžini porodniškega dopusta, predvsem ženske z višjo in visoko izobrazbo. Vzrok: bojazen, da ne bi bilo moč nadoknaditi vsega, kar so med odsotnostjo z delovnega mesta izgubile. Pogostokrat jo namreč delo, ker pač zanjo niso našli zamenjave, počaka, dogaja pa se celo, da jo ob vrnitvi v delovno sredino čaka drugo delovno mesto. Na ta problem bomo še pogostokrat naleteli vse dotlej, dokler ji sredina, v kateri žena živi in dela, ne bo omogočila strokovnega izpopolnjevanja tudi ob negi otroka. Izhod je torej korenita preobrazba tako ženske kot moškega in konec koncev tudi družbe. Slednji se tako obeta še ena ..pridobi-tev": prav verjetno je, da bi podatek o upadanju rojstev v Sloveniji dobil novo podobo. NOVO MESTO POVSEM NA REPU Nekje smo omenili, da je ženi še kako potrebno zagotoviti socialno varstvo. Drži. Ne razumi-mo pa ga preozko! Ne samo varnost materi, posebna skrb naj velja otrokom. Nasploh je otroško varstvo v novomeški občini velik problem, republiška lestvica nas na tem področju postavlja povsem na rep. „Krka" je tukaj primer zase, dober „model" ostalim delovnim organizacijam; ki jim zakon sicer narekuje skrb za jasli in podobne ustanove kot dolžnost. Vključitev v organizirano gradnjo vrtcev, kamor so letos vložili 150.0")0 din, jim je prineslo 20 novih prostih mest za otroke. Resda ta številka še zdaleč ne zadošča za vse potrebe, vendar gre krivdo iskati predvsem pri lokacijah za gradnjo in — kje bi drugje? — pri denarju. Ti vzroki so pripeljali v Novem mestu že do takšnega zaostanka na tem področju, da ga je skoraj nemogoče nadomestiti, še posebno če pogledamo številke prihodnosti: Novo mesto bo imelo okoli leta 2.000 že približno 80.000 prebivalcev! Ostanimo pri otroku in materi. Vizija bi bila torej pričakovati rešitev v pospešeni gradnji vrtcev in podobnih ustanov. Varstva je treba iskati drugje. Toda koliko bo mati pripravljena ..popustiti" pri čustveni navezanosti na otroka in družino, saj bi ji popolna enakopravnost nalagala tudi funkcije, ki jo bodo za dalj časa oddaljile od doma (seje, sestanki, seminarji, strokovno izpopolnjevanje)? Pogled naprej kaže, da se bo s skrajševanjem delovnega dne (tudi 5 ali celo 4 ure na dan) družinska vez celo krepila, ne pa slabila. Trenutno naša družba doživlja korenite spremembe, njihovo oblikovanje pa zahteva celega človeka, veliko presedenih ur na sejah. Jutri, ko se bo naš družbeni razvoj ustalil, takšnih težav ne moremo več pričakovati. Seveda le, če bo čustvena vez družine grajena na na novo oblikovanih in pravilnih vezeh med družinskimi člani. RAZVEZA JE BOLJ 30LEČA ZA MATER Pogostokrat iščemo vzroke za vedno večje število zakonskih razvez v zaposlovanju žensk. Upravičeno? Žene pravijo, da ne. Razveza je za mater neprimerno bolj boleča kot za moškega. Čudna trditev, pa vendar: žena z razvezo neprimerno več izgubi, nekaj zaradi naše kamenite tradicionalnosti, nekaj pa, bodimo odkriti, zaradi otroka, ki v veliki večini primerov ostane njej. Delež, ki ga mora plačevati oče, je namreč premajhen, mnogokrat pa mu ga s številnimi olajševalnimi okoliščinami še zmanjšajo. Poleg tega so najznačilnejši vzroki za ločitev že znani: materialna šibkost, duševna nezrelost itd Pa še priznanje iz ust žene: mnogim je socialna osamosvojitev že tako stopila v glavo, da je prenekatera ločitev posledica njene ..vzvišenosti" (mislimo ženo — op. p.). Ko govorimo o ženah, ne smemo pozabiti še na dekleta. Tukaj naletimo na zanimiv pojav: ..žensko vprašanje" se začne pri moških. Dokler se slednji ne ..vrine" v življenje dekleta, bo ta svojo morebitno družbeno poslanstvo zadovoljivo opravljala. Potem nastopi tista znana fraza, ki vsebuje nekaj ljubosumnosti: ..Sestanki ali jaz (moški)!" Dekle se zaradi ljubezni pač odloči za slednjega. Rešitev je torej preobrazba moške miselnosti. NAJ BO »ŽENSKO" SAMO ROJSTVO Torej še enkrat: problem ženske emancipacije ni zgolj problem žensk, marveč v veliki meri tudi moških in družbe nasploh. Potrebujemo še en dokaz? Če je ženska na vodilnem delovnem mestu (resda je takih primerov bore malo), bomo ! le stežka našli strokovnjaka iz vrst moških, ki bi bil pripravljen z njo tudi sodelovati. Moški s(m)o pač še zmeraj trdno pre iričani v svojo avtoriteto, pogojeno s tisto „patei familias". Celo v Krki, kjer aio od skupnega števila vseh zaposlenih 60 odst , žensk, se jih je med vodilne delavce preLiio ie 19 odstotkov, med vodstvene skorajda polovica. Pa čeprav je ..Krka" prav na tem področju storila v primerjavi z ostalimi delovninv, organizacijami velik korak naprej. Sklenimo! Brez žen tke, matere, žep.e, dele A 3, uslužbenko in de.-gatkj, so n?Si družbeni cilji nedosegljivi Že Charles Fourier je p.ed dvema stoletjema napisal: ..Stopnja osvoboditve ženske je stopnja osvoboditve .jucistva v neki deželi nasploh." Dodajmo samo še, da bo žensko vprašanje rešeno šele tedaj, ko bo „žensko" samo še rojstva DOLENJSKI LIST O ZGODOVINI — Spomeniki so globoko zamrznjena zgodovina; Alec Guiness — Konference so sledovi zaviranja zgodovine. Henri Troyat O DELU — Človek bo vzljubil delo, ko mu ga bodo prepovedali. Odgovorni za družbene reforme bi morali o tem dejstvu nekoliko več razmišljati. Karl VVeitler — Če delo res plemeniti, bi raje ostal običajen državljan. Paul Flora ODENARJU — Sam denar ne prinaša sreče. Zagotovo pa pomaga, da si nesrečen na prijeten način. Jean Marais — Denar ne pomeni nič samo tistemu, ki ga ima preveč. George BernardShaw ropotarnica O 2ENSKAH — Žena oprosti vse, vendar nas pogosto spominja, da nam je oprostila. Karl—Heinz Boehm — Ne razumem, da so ženske vses bolj gole, čeprav modni kreatorji in tekstilne tovarne žive iz dneva v dan bolje. Peter Sellers — Gentleman je moški, ki lahko opiše žensko, ne da bi upofabil roke. Alec Guiness brez besed Ena izmed drobnih skrivnosti, ki letošnjo ženo delajo moderno tudi v lanskih oblekah, je bolera čez rožasto srajčno krojeno obleko s širšim krilom in in širšimi rokavi oblečemo žametast bolero, zraven pa barvno ustrezne škornje, pa smo tip-top za katerokoli popoldansko, pa tudi ne strogo gala večerno prireditev. Ravno tako pa isto kombinacijo lahko uporabimo za službo. Bolero se letos nosi tako rekoč povsod. K bluzani na a * dolge hlače ali k ozkim in popetim hlačam in čez pulover. Bolero bomo videvali pri večernih oblekah, modni kreatorji ga slikajo celo čez plašč. Bolero je kajpak lahko različen, tako po kvaliteti nin vzorcu blaga, kot po obliki. Zelo priljubljena kombinacija, ki se hitro uveljavlja, je rožast žamet za krilo in bolero. Pri mlajših bo bolero segal malo manj kot do pasu ali do pasa, pri starejših in ne povsem brezhibnih postavah se lahko podaljša v neke vrste brezrokavnik. Domiselnost bo pri tem majhnem kosu garderobe še kako odločilna! Kaj menite o rožastem boleru, obrobljenem z žametom, ali pa o žametastem boleru, okrašenem z vezenim šopkom? Lahko je tudi čez in čez prešit Lahko ima gumbe, lahko drobne trakce, da jih na prsih spnemo. Med sto jtiož-nostmi lahko vsaka najde zase najbolj primerno. RIA BAČ ER ŠPIRO RADULOVIČ Grenka rastlina, ki zraste do 1 m visoko, ima dlakave liste in rumene cvete, zbrane v okroglih kimajočih glavicah, je tako znana v domačem zdravilstvu, do jo pozna veliko ljudi. Morda je manj znana prava vrednost pelina kot zdravila. Cvete od julija do septembra, nabiramo pa liste in cvete, še preden je pelin povsem razcveten. Sušimo ga v senci. Vsa rastlina, zlasti pa cvetoče mladike, vsebujejo hlapno olje, čreslovino in tudi strupeno grenko snov absintiin, kar vse vpliva zlasti na živčevje prebavil. Pelinov čaj, ki ga pripravimo iz 3 do 5 gr na skodelico vode (samo poli-vekl) pijemo dvakrat ali trikrat na dan. To pomaga pri pomanjkanju teka, pri glistah in boleznih, ki imajo v tem svoj izvor. Dajemo ga bolniim na in črevesju, pn in črevesju, h ■ ^ povračanju, dnsk ^|fiih ročajo ga tudi P effl trih, ledvicah in * žolčnem mehurju. Pri nas je znan tu tu namočen pelin P vino, ki ga hvalijo**^ sredstvo za tek. " treba pred jedjo _arTienje količinah, k' s zdravljenju. perutninski solata Recept kako pripravimo piščanca malo drugače, kot smo vajeni, nam je povedala Mihaela Tomšič, gostilničarka iz Dobruške vasi. Perutninska solata je pikantna jed, privlačna tudi na oko, in jo ponudimo bodisi kod predjed prf slavnostnih kosilih ali večerjah, lahko pa tudi kot samostojno jed. ..Očiščenega in slanega piščanca dušimo do mehkega. Ohlajenega očistimo od kosti in zrežemo na rezance. Pose- sicer zavržemo, ^ ko porabimo za ^j, . 7a dand3 j„ ie Morda je za Hi to, Morda je dj to, svet pomennbn |£) «a ^ piščančja sola« ^ na jed in da J znuuj priložnosti, ko k jtl V„ r^meravafffO 'Znafi priioznuan, • jZp,i. u0, in nameravam ^ fl ^ ček ali ** *£ prlfjji* zato, ker J° ld,,njkU P° Prej in v hlad* B. da pridejo gostJe Mihaela Tomšič bej pripravimo pikantno omako. Majonezo, na koščke zrezane kisle kumarice, šampinjone (iz konzerve), gorčico, poper, naribano čebulo in malo belega vina narahlo pomešamo. Na koncu dodamo meso, na paličice narezane beluše (tudi iz konzerve) in še enkrat rahlo premešamo ter solimo po okusu. Tako pripravljeno solato oblikujemo v piramido, jo potresemo s sesekljanim peteršiljem in okrasimo z zeleno PSI til smo ]ClVni problemi Jetrne vede I ^tei« kniiino ni' kjer Predstavljanih, Se _ novosti slovenskih Nnost z,.epa ne P°nudi h°teoretič^i P^Sa.nje 0 lite-N prevon',.kr!Jl.gi' Pa naj ^ ra?i 3 domače delo. ^*&£!!V°l:,,,akSn* redkost na