študentski list
Ljubljana, 22. marca 1967
Letnik XVII
Številka 16
tribuna
ali je
profesorjem
kaj do študentov?
Umestnost glose oz. provokativnega vprašanja sem si zastavil po razpravi o Tribuni na filozofski fakulteti. Kljub dobri obveščenosti in želji, da se razprave udeležijo tudi profesorji, je bilo prizade-vanje fakultetnega odbota na FF zaman. Profesorjev ni bilo. Podobno, z izjemo VŠPV, pa je bilo na ostalih fakultetah. Gre tedaj zato, da si vprašanje zastavimo s širšega zornega kota. Tako vprašanje pa vključuje prisotnost aktivnega odnosa profesor — študent ? ce-lovitem pedagoškem procesu. In prav tu je bistvo nesporazuma. Vsaj praksa kaže, da si pod celovitim pedagoškim procesom zamišljamo različne stvari. Kakšna praksa? Praksa razmerja profesor — študent, ki je vse prej kot dialektiena, saj se izčrpuje v me-hanični prisotnosti zgolj predavanja in izpita. Ta dva elementa ne moreta biti zadostna celoviti in tvorni zasnovi pedagoškega procesa, kajti med njima in izven njiju ni v univerzitetni praksi in izven nje skoraj ničesar. Pisanje in razmišljanje o zunanjih in . širših družbenih vzrokih, ki so pripeljali do takega stanja, je bilo precej, medtem ko je zatajilo samo-kritično iskanje lastnih napak, neuspehov in slabosti. Intenzifikacija študija na univerzi, če smo resnično za načela družbene reforme, bo morala slej kot prej sprožiti konflikt in revolucijo v odnosu študent — profesor ali abstraktneje in še bolj celovito revo-lucijo subjekta in objekta. Revolucioniranje kot raz-krivanje resničnega položaja na univerzi lahko samo obogati    naše    spoznavanje    šibkosti    pedagoškega
procesa, ki se često pokriva z lažno znanstveno avreolo. Ni namen tega zapisa obsoditi vso pedagoško prakso, saj je dovolj znano in jasno, kateri pedagoški nosilci so presegli obsege tega kritičnega zapisa. Omenili smo, da se često pedagoški proces izpričuje zgolj skozi predavanje in izpit. In to je za mnoge naj-manj, kar so storiji in največ, ??? so lahko storili. Neredko slišimo med študenti: »Deset do dvajset let predava, objavil pa ni doslej ničesar, niti skript ni izdal«. Taka tragika ima seveda svoj zunanji videz in obliko, medtehi ko se v njej skriva institucionali-zirana struktura neznanja in pogosto element znari' stvene otopelosti.
Taki otopelosti je vedno lastna neprizadevnost, zanemarjenje dela s študenti, še posebej z aktivnimi, in večja angažiranost zunaj univerze kot pa na uni-verzi...
Seveda bo treba samokritično spregovoriti o štu-dentih. Tokrat je bil namen zapisa drugačen: spro žiti kritično osveščanje in tvornejšo konfliktnost na eni strani. Sprožanje tako študentskega kot pedago-škega hkrati, in ne na liniji front, bo šele uspešen začetek tistega procesa, ki bi ga lahko imenovali ustvarjalno sodelovanje. Zapis ni tedaj nič drugega kot poziv za dialog. Dialog zato, ker preprosto sode-lovanja ni ali pa ga je bore malo. Vrsta je na pro-fesorjih.
?. r.
Foto Joco Žnidaršič
2. STHAN ??????
»DEMOKRATIČNA DISTREBUCIJA KADROV?«
Pričujočo ost je moč razumeti tudi kot vprašanje predsedniku volilne komisije pri GO SZDL. Najbrž gre za nesporaziun. Kaj-ti, če to ni, če so volitve, ?-ed katerimi stojimo, resnično SAMO »demokratična distribucija kadrov«, se avtorju možnega vprašanja vsiljuje potrebnost še nekaterih pojasnil; Kdo je distributer? Kaj so v teni priraeru volivci? Koga in po katerih kriterjjih se distributira? Ali, mora posla-nee, ki je distributer, tudi koga predstav-Ijaii? ...
P.B.
MAJHNE SO TE STVARI
Bolan si. Prideš v študentsko ambu-lanto na Ilirski 2. Ura je dvajset minut čez eiiajst. V čakalnici sta kolegica in kolega. Potem pride še ena pacientka. Po desetih minutah se naveličaš čakanja in vprašaš kolegico, ki je prva, ali je v ordinaciji sploh kakšen paciert. Kolegica ti odvrne, da ga ni. Predrzneš si odpreti vrata ordi-nacije, kljub temu, da na njih piše NE VSTOPAJ BREZ POZIVA. Štiri gospe se mirno pogovarjajo. Rečeš jim: »Oprostite, mi čakamo.« Neka gospa ti odgovori:» Saj vemo.« Ko zapiraš vrata, te spremlja rah-lo ogorčen glas: »... kako so nesramni!« Sedeš in si misliš svoje... Cez pet mi-nut zacnejo gospe ordinirati.
Pacient b.p.
TRIBUNO UREJAJO:
FRANCE    AN2EL    (TEHNIČNI
UREDNIK),
VALENTIN     KALAN,     MARKO
POGACNIK,     TOIVE     PACNIK,
RUDl   RIZMAN    (ODGOVORNI
UREDNIK).   HERMAN    VOGEL
TRIBUNA   —   IZDAJA   UO   ZŠJ
—   UREDNIŠTVO   IN   UPRAVA TRG     REVOLUCIJE     l/II     — TELEFON    21-280    —    TEKOCI RAČUN     501-8-78/1    —    LETNA NAROČNINA    ZA     ŠTUDENTE DESET NDIN, ZA OSTALE PET-NAJST   NDIN   —   POSAMEZEN IZVOD 50 PAR — ROKOPISOV IN POTOGRAFIJ NE VRAČAMO
—   TISK   ČP   DELO,   LJUBLJA-NA,  TOMŠIČEVA   1,  TELEFON 23-522 —  POŠTNINA   PLACANA
V GOTOVINI
POZOR! IŠČEMO ...
Cenjeni bralci (lahko tudi bravci, če vam ugaja) Tribune (všteti vsi tisti, ki Tri-buno prebirajo kot mformator iz študent-skega življenja, kot uspavalno čtivo; tisti, ki ste se sami ali pa so vas naročili na Tribuno, ki jo uporabljate kot ovojai pa-pir ali pa celo namesto toaletnega)! Obve-ščajno vas, da se je na dan žena (praznik; če- ne gre za ugrabitev, ne igra večje vlo-ge) izgubil moški, o katerem nam je uspe-Jo dobiti uaslednje podatke.
Višina: 178, lasje: osiveli (kaže, da je to posledica strahu pred rotacijo), obraz: podolgovat (prav tako fenomen, ki se pojav-lja, če koga pitamo z lažnimj obljubami), usta: prevelika (z ozirom na dohodke), nos: grški (carinska deklaracija za po-slednji artikel verjetno izgubljena), ostalo: bp.
Ostale mere: pas (ker ima pred-sodek, bomo to mero diskretno zamolčali), prsi: 102 (neverjetno prikladne kotobešalnik za odlikovanja), meča: (zaradi nekonkurenč-nosti lahko ta podatek izpustimo). te po-novimo: 178, pred-sodek, 102 — ni po JUS.
Na dan izginotja je bil oblečen v kon-fekcijski suknjič, hlače in čevlje, katerih barve nj mogoče identificirati. Sliši na ime Lenart (neverjetno, kako redka postajajo lepa slovenska imena kot Lenart, Izidor, Gregor, Benedikt, Urban, Urh ... pardon, malo smo zašli). Spoznali ga boste tudi po tem, da se venomer trka na prsi, po če-mer sklepamo, da je borec iz leta 1960 ali pa še leto kasneje. Možno je tudi, da s tem deklarira članstvo v KP (mlaj.ši val, ker se starejši trka običajno po čelu). Nje-gova hrbtenica je prav tako tipično sloven-ska in se v gorajem delu upogiba v po-klon v snieri Zahod. Je sila alergičen na devize, kar lahko uporabite v najslab-šem primeru na isti način kot sol pri ko-zah ali fcravah. Ob primerni tovrstni de-vizni stimulaciji vam bo jeđel ne samo iz roke, ampak še kaj več. Prav tako bo ver-jetno, da ni nikoli protestiral in so mu termini oziroma nikalnice kot: ne, nikoli in  izrazi  kot:   ne  soglašam,  nasprotujem,
sem za nekaj popolnoma drugega, docela tuji. Njegov besedni repertoar obsega (kdo bi mislil) veliko debatnega materiala ali diskusijjskega medija kot: da, da da, kaj-pada, seveda, naravno, kako vendar ne, zadnji časa da itd. Ima silno razvit obču-tek za družbeni položaj. če ste slučajno po položaju višji od njega, ga boste spoz-nali po tem, da vas bo pozdravljal že na razdalji 50 metrov preden vas sreča in tudi potem, ko boste že mimo. V obratnem primeru vas bo tituliral celo z živaljo (vi osel, konj), pri tem pa bo posebej pouda-ril, da mu je žal, ker mora žaliti živali. Ce si ga dodobra ogledate, boste opazili, da malce škili. To bo posledica čakanja na pripomoček, ki mu pravimo očala in za katerega je kompetentno t. im. socialno. Njegov jezik ni več neomadeževano slo-venski, ker uporablja mnogo nerazumlji-vih tujk, ki jiti je pobral iz referatov, in druge i;rbohrvatizme.
Upamo, da vam bodo ti podatki zadosto-vali in da boste v množici podobnih lju-di opazili pogrešanega. Če bi vam to uspelo, vas prosimo, da to nemudoma sporočite na naš naslov. Honorar dobite prav tam.                                        F. Hedl
VELIKA NOČ NA MEDICINI (?)
Neki profesor z določene ljubljanske vi-soke šole (medicinska fakulteta) je izpitni rok za svoj predmet določil za dan po Veliki noči (27. marec). Razglas je že ne-kaj dni visel na oglasni deski. Potem pa ga je zamenjal drugi, iz katerega je bilo raz-vidno, da je izpitni rok postavljen za te-den dni nazaj. Izpiti so torej bili 21. mar-ca. Ta sprememba je baje posledica zaseb-ne pobude enega (1!) samega študenta. Sa-mo domnevamo lahko, da ji je botroval praznik vstajenja Gospodovega. Ce je ta domneva upravičena, smo mnenja, da ve-likonočne pobožnosti niso tako izčrpujo-če, da jim ne bi mogel slediti izpit. ?? pa izpit profanira velikonočne praznike?
A.B.
STROGO ZAUPNO - SATIRA!
Bil je striktno nepristranski. Vedno se je držal sredine, dokler ga ni nekoč sredi ceste povozil tovornjak.
Če bi bilo res kaj moči v besedah (kot so nas učili), bi bila Jugoslavija v vsakem pogledu najmočnejša država na svetu.
Da bi dokazal, da nima masla na glavi, si jo je obril.
Neki državi na zahodu je uspelo v dvaj-setih letih ustvariti gospodarski čudež. Mi smo v teh letih napravili čudež iz gospo-darstva.
Tudi na področju humorja je že opa-ziti delne rezultate reforme. Narašča štev?i-lo političnih in gospodarskih vicev.
Vedno smo za dialog. Samo ne z vami.
Zaradi ateizma je izgubil službo. Pri-znal ni niti direktorja.
F. Hedl
POPRAVEK
V 15. številki je bdlo v prispevku P. Ba-loha »Predlog za strakjovno sodelovanje« (str. 2) pomotoma zapisano ime Alojz Bajzl namesto Bajec ?????. Pravilno je taraj   BAJEC   JANEZ.
Zakaj se pa dere samo laško,  nemško, angleško ...? Vadi se. Slej ko prej bo moral kot sezonec na tuje!
aNnaiai nAisjNaaun
pisma
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO
V ljubljanski izdaji mariborskega Ve-čera 17.2. tJ. je bil priofočen intervju z našim kulturnim delavcem Milošem Mi-kelnom. V odgovoru na vprašanje, kaj bi vprašani napravil, ?? bi bfl generalni di-rektor RTV po nedavnem Pismu televiziji, je med drugim izjavil, da plačuje ljub-ljanska RTV za srbohrvaški dnevnik velik znesek (»menda en milijon za vsak večer«), V Večeru z dne 8.3. pa odgovorni ured-nik TV programa Igor Gruden pojasnjuje, da je podatek popolnoma netočen in da ljubljanski studio ne plačuje niti dinarja.
Vsi vemo, da je pri nas nacionaalno vprašanje še vedno resen problem. Čutimo tudi »protijužno« usmerjenost mnogih Slo-vencev, ki včasih preraste že v nacional-no nestrpnost (mimogrede povedano, iz-zivanje nacionalne nestrpnosti je po čle-nu 119 KZ kaznivo dejanje). Včasih zado-stuje že najmanjši povod, da se preide na to področje (v Nedeljskem Dnevniku pi-sec članku o preganjanju Bacchus bonbo-nov v Novem Sadu preide na slovenski denar, ki odteka v Novi Sad in tako dema-goško uustrarja odpor do Novosadčanov). Še huje pa je, če ti kdo v svojem boju za slovenstvo postreže s povsem iz trge iz-vitimi podatki, kot tov. Mikeln v navede-nem primeru. Ker dvomim, da je name-??? zavajal javnosi, se je verjetno zmo-til. Mislim pa, da intelektualec, čeprav sa-tirik, ne bi smel brez preveritve javno po-navljati govoric, ki krožijo po ljubljanskih kavarnah in foyerjih. Zlasti pa, ker gre za tako delikatno zadevo, kjer se tak poda-tek lahko zelo koristno porabi za propa-gando raznih reakcionarjev in separatistov. Avtorja Inventure 65 opozarjam, da je sa-tirikova naloga kritizirati RESNICNE po-jave.
Marko Ilešie
UREDNIŠTVU POLITIKE EKSPRES
Spoštovani tovariši,
Prosim  Vas,  da  objavite tole moje pi-smo.
Iz »Tribune« v Ljubljani sem izvedel, da ste dne 22. januarja objavili o meni dvorezno namigovanje o tem, zakaj nisem nastopil na rečern slovenske proze v knjižnici »Djordje Jovanović«. Po Vašem je bila družba iz Ljubljane premalo AKA-DEMSKA zame, izognfl pa sem se ji z IZ-GOVOROM, da bi lahko bral na večeru samo v slovenščini.
Pri tem gre oćitno za dve pusčici — ena leti na moj akademskj odnos do poklic-nih tovarišev, drapi ?? beograjsko publi-ko, ki naj bi po mojem ne razumela slo-venščine.
Po vsem tem mi ne preostane druge-ga kot izjaviti, da ne bom nikoli in ni-kjer nastopil na prrreditvi, če bo priredi-telj razposlal rabila z mojim imenom, ne da bi se poprej z menoj tudi zares dogo-voril. Ravno tako ne na prireditev, za ka-tero se do zadnjega ne bo vedelo, kakšna naj bo, ali bo treba brati ali ne, kdo bo še nastopU in podobno. Pridružujem si vso pravico — ne do kakšne AKADEM-SKE GESTE (po tem nisem znan) ali do NACIONALNIH PREDSODKOV, ampak do popolne osebne svobode glede tega, ali naj kot pisatelj nastopim na tej ali oni prire-ditvi — ne glede celo na to, ali so prire-ditelji zagrešili kakšno nerodnost ali ne.
In končno — lahko   bi   me   bili   javno povprašali, zakaj   na   večer   nisem   maral priti,  namesto da  neumestno  namistijete. Kot veste — živi"i v Beograd" S tovariskinp pO7 '-
Beao Au|*ančič
TRIBUNA STRAN 3
DA Bl IMELI KAJ BRATI
(Razprava o Tribuni na filozofski fakulteti)
-*
Kljub dovolj veliki »reklami« in še več-jemu brundanju študentov zaradi »slabe Tribune« je bila udeležba pri razpravi o Tribuni  na FP  (dne  16.  III.  1967)  prese-
netljivo majhna. Samo okoli trideset lju-di skrbi, ??? je njihov list »zašel«. Ver-jetno zaradi tega ta razprava ni bila po-sebno plodna in ni rodila skoraj nič toč-no določenih predlogov.
Po uvođu urednikov sodeč so ti hoteli, da študentje FF odgovorijo, zakaj so nezadovoljnl, kaj je slabo, kaj je potreb-no izboljšata in kaj je potrebno odpraviti. Odgovorni urednik Rudi Rizman je s svojiml besedami skuša dati smer pogo-voru o splošnih stvareh okoll Tribune. Dejal je, da list obsoja tista većina štu-dentov, ki pa ni nikoli pokazala hotenja, da bi pri njem sodelovala in ga poleg tega niti ne bere. Menil je, da Tribuna ne more biti samo prikaz študentskega žnvljenja, ampak so lahko članki, ki jih prinaša, le soustvarjanje študentskega živ-ljenja. O obvezni naročnini je rekel, da ne sodi v nivo razprave, saj- je eksistenca Tribune bilo mogoča zgolj na taj način in da je to odločba UO in ne uredništva.
Tudi Herman Vogel in ????? Pogačnik (kulturna urednika) sta dejala, da objav-ljata po presoji in notranjem nagnjenju, vendar je pomembnejše gradivo, ki priha-ja. To pa je paradoksalno: deloma prihaja ekstremistična literatura, deloma pa ??-manticistična. Bolj sta naklonjena prve-mu, ??? tako lahko soustvarjata, pa tudi zato, ??? dajejo tovrstni literaturi veliko manj prostora v ostalih slovensklh publi-kacijah. Tako lahko tudi aktivno ustvar-jata, namesto da bi le poročala ali po-vzemala. Odklanjanja, na katera vedno znova naleti objavljanje literature all ??-cenzij ter kritike, verjetno izvirajo iz splošne afinitete do sodobne poezije in slovstva na sploh. Vendar tudi taka lite-ratura danes obstaja, zato je težnja celot-ne kulturne rubrike pomaknjena v to smer.
Tone Pačnik pa je skušal odgovoriti na pripombo, da notranje rubrike ne iz-ražajo interesov študentov, ??? bi morale biti bolj informativne. Sodi pa, da je po-trebno objavlti tudi tisto, kar je v zvezi s širšo študentsko in drugo javnostjo. Ker pa je večina študentov tudi na drugih po-dročjih pasdvna, se skuša Tribima sama »izvleči« iz tega, noče pa prikazovati laž-nega stanja.
Prava diskusija se je začela šele z ostrim vporašanjem: »Ali uredništvo Tribu-ne misli, da je ta list popolnoma v redu in da razen večje aktivnosti ni mogoče drugega zahtevati?« Odgovorni urednik je na to dejal, da uredništvo sicer zagovarja svojo linijo (kar je pravzaprav razumlji-vo), toda s tem se nikakor noče zapirati pred   konstruktivno  kritiko  študentov.
Kultumi rubriki so očitali, češ da je ekstremna poezija večini študentov nera-zumljiva, razlaga pa razumevanje le-te še bolj otežkočajo. Herman Vogel, urednik kulturne rubrike, je odgovoril, da pesem sama po sebi nima pomena, da bi jo kdo razlagal. Večina ljudi pa a prioTi odklanja sodobno slovstvo, in se potem zanj več ne zanima. Zato dosJej ni bilo človeka, ki bi ga lahko približal bralcu. Ti namreč radi označijo za slabo vse, kar ni že vnaprej  razloženo.
Nadaljnja điskusija je pokazala, da se študentje zares malo zanimajo za Tribuno. Toda to nezammanje ni omejeno le na Tribuno, ampak je verjetno izraz na sploš-no zmanjšanega zanimanja za kulturno in družbeno dogajanje. Vprašanje, kako naj bi to splošno nezanimanje premagall, je ostalo še vedno nerešeno.
Nekolikokrat se je med razpravo po-javU nazor, da bi Tribuna kot štuđentski časopis morala pisati o tem, kar študente zanima, to se pravi, da bi se morala pri-, lagoditi njihovim interesom in nivoju. Ver-jetno izhaja iz tega predlog, da bi vsako številko uredila posamezna fakulteta — ??? je bilo na koncu (tako kot na eko-nomski fakulteti) odklonjeno, ??? to ni ??-šitev problema.
Ce je nivo Tribune res previsok, bi ga bilo najbrž dobro nekoliko prilagoditi več-jemu številu bralcev. Zato je potrebno list vsebinsko nekoliko popestriti in izboljšati njegov zunanji viđez ter opremo (razpo-reditev in razdelitev člankov, fotografij, risb ipd.)
Kot je bilo rečeno že na začetku — razprava o Tribuni na FF ni prinesla kak-šnih posebno novih pomembnih rezultatov, toda kljub temu lahko pričakujemo, da z večjim sodelovanjem dosežemo boljši kon-takt z bralci. 2e samo to bo gotovo ko-ristno.
-pkr-
FO ŠTUDENTOV MEDICINE O KONCEPTU TRIBUNE
V zvezi s sedanjimi razpravami o kon-ceptu Tribune je fakultetni odbor študen-tov Medicinske fakultete izoblikoval svoje stališče glede tega vprašanja in ga skle-nil objaviti v Tribund kot svoj prispevek k naporom za zboljšanje kvalitete sloven-skega študentskega lista.
1.  Ce  zasledujemo  koncept  in  vsebino Tribune  skoza  obdobje zadnjih  petih let, opazimo velik napredek. Iz časopisa, ki se je izčrpaval v poročanju o vseh drobnih in   nepomembnih  dogodkih   s   fakultet   in prinašal   bolj   ali  manj   zanimnve   štorije iz štuđentskega življenja, se je  razvila v list, fei se resno loteva reševanja in obrav-navanja pomembnih dražbenih in    đrugih vprašanj.
2.  Vzporedno   s   kvalitetno   rastjo   Tri-bune pa so se na njenih straneh pričeli množiti  članki,  ki za  objavo  v  časopisu niso  bili  zreli  in so  vzbudili  nezadovolj-stvo med bralci. »Okolje« esejističnih član-kov in modernih umetniških stvaritev    je dovoljevalo vtihotapljanje po obliki podob-nega,   po   vsebini   pa   mamj   vrednega   in sploh  nesprejemljivega blaga.  V zadnjem času je menda postala mera pođna,    kar je  povzročnlo  upravičen     revolt  mnogih študentov.  Ne moremo se  sbrinjati z ne-kritičnostjo uredništvo Tribune pri objav-ljanju   tako   imenovanih  umetniških  stva-ritev, ki    jim poleg tega odmeroa preveč prostora. Tega z ozirom na svojo kvaliteto ne   zaslužijo.   Poudaritd   moramo,   da   si žedimo   objavljanja   umetniških   del,   tudi takih najmodernejše smeri, smo pa proti brezsmiselnemu   eksperimentiranju,   ki bralce žali.
3.  če je pri umetniških delih vendarle nujno   mnogokrat   nejasno,   kaj   je   zrelo za objavo in kaj ne, in so pri tem možna
tudi zelo različna mnenja, je pa gotovo, đa je ena bistvenih odlik avtorja družbeno-kritičnega ali filozofskega sestavka jasnost in jezikovna čistost njegovega izražanja. Na straneh Tribune smo žal vse preveč-krat brali članke, ki se temu načelu niti od daleč niso približali.
4. Tisti sestavki, ki se ukvarjajo s ???-blematiko, povezano z bistvenimi vpraša-nji našega študentskega in kulturnega živ-ljenja, naše družbene ureditve in podob-nega, bi morali biti še posebej predmet pozomosti uredništva. če bi se uredništvo ne moglo samo odločiti o umestnosti nekega članka; naj bi se o tem pogovo-rili s predstavniki študentov, se pravi, undverzitetnim odborom. Ne bi pa radi napravili vtisa, se pravi, univerzitetnim odborom. Ne bi pa radi napravili vtisa, da smo proti dosedanjemu kritičnemu duhu Tribune, ki je navsezadnje lastaost vseh, posebno pa še naprednih mladih Ijudi.
5.  V Tribuni si želimo več člankov, ki bi   govorili   o  vprašanjih   študija,  social-nega in gmotnega položaja študentov ter drugih problemih z univerze.
6.  Ker so se v zadnjem času že mnoge stvari v zvezi s    Tribuno razjasnile, smo prišli  po  pogovorib. s  predstavniki  letni-kov do mnenja, da bi poseben zbor o Tri-buni na naši     fakulteti ne bil  potreben. Primemejši bi bil plenum na univerzštetni ravni, ki se menda pripravlja.
7.  Zavedamo se, da nosi velik del fcriv-de  za  delno  neustrezaiost  Tribune     pre-majhno sodelcrvanje študentov zunaj  ???-ga stalnih sodelavcev. zato upamo, da bo-do   sedanje   razprave   vzbudile  med   štii-denti večje zanimanje za udeležbo pri obli-kovan.ju njihovega lista.
KAJ JE KOMiSIJA
ZA ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA
ZŠ PRI UO
že sam naziv, ki ga ima komisija, po-vprečnemu študentu kaj malo pomeni. Venđar je prav, đa se komisija vsaj malo dvigne iz svoje anonimnosti in verjetno ?? dosedanjega  neopasnega  delovanja.
In s čim naj bi se letos ta skupina ukvarjala?
—  Odnosi med združenji in prizadetimi fakultetnimi  odbori   so   neurejeni.   Samo-upravni odnosi na fakultetah niso povsod enako  razviti. Volitve članov predsedstpa UO so v svojem bistvu vse prej kot ustre-???. Povezava med UO in FO je v glav-nem v rokah poštarjev.  Enoletni mandat članov predsedstva je prekratek, saj traja >mčna doba« novih članov skoraj pol leta. Dobrega   poslovnika,   ki   bi   določal   delo predsedstva,   ni.   Večina  študentov   sploh ne ve, kaj, kje in ????? je UO. (In to ni njihova krivda.) V čem je bistvo Zš m če-mu   reorganizadja?
S tem se sfcuša ukvarjati ta komisija. Skuša zato, ker sta bila na prvih dveh sejah le dva študenta. V dvoje se da po-govarjati, ne pa nastopati v imenu štu-dentov.
Doseđanji pogovori so rodili naslednje zamisli:
—  V kratkem bomo postavili vitrine * slikami o delu Zš v študentske dotnove s stavbo kazine. To naj bi bil majhen ko-rak k boljšemu  seznanjanju  študentov ? dogodki, ki večkrat ostanejo znani le oz-kemu krogu Ijudi.
—  Na FAGG in FNT naj bi fatatltetne odbore ne volili direktno, pač pa  bi ??? sestavljali občasno člani odborov združenj po oddelkih.
—   Na   vseh   fakultetah   so   študentski predstavniki     v     pedagoško-znanstvenem svetu, razen na fakulteti ?? elektrotehniko.
—   Mandat  predsedstva   podaljšati  na dve leti. Letno se menja polovica članov. Predsednik  je  izvoljen  vsako  leto.   Vsak visokošolski zavod nij bi imel pravico do enega kcndidata, le FAGG, FNT, ekonom-ska in filozofska po dva.  Od teh bi bilo v pređsedstvu 11 študentov. Vsak kandidat bi moral govoriti na skupščini največ tri mintite  o čemerkoli   (Bojazen,  da kandi-datov ne bi bilo, ker član predsedstva iz-gubi preveč časa, naj obtažim s podatkom, da  dobi  vsak  ćlan  mesečno nagrado od 0 do 200 Ndin, predsednik in sekretar pa po 500 Ndin, ter ???? možnost, da se uđe-ležuje raznih seminarjev — tudi v tujini.)
To so začetki našega letošnjega dela.
VREDSEDNIK KOMISIJE Matjaž Traven
NOVI PROSTORI ZA CŠK
V stari stavbi na Poljanski cesti, ???? je imel do lanskega leta svoje prostore Univerzitetni od-bor ijubljanskib. študen-tov, so po mnogih letih prosjačenj iin mo-ledovanj dobili svoj klubski prostor ceij-ski študentje.
Precej velik prostor so z manjšo adap-tacijo preuredili v estetsko urejen klubski prostor. Na steni so tri večje slike, ki predstavljajo zgodovinsko podobo mesta Celja, celjsko Ctnkarno in abstrakten pri-kaz sveta. Osem klubskib. miz s stoli, te-levizor, radio in gramofon pa revije in časniki, to je inventar, ki bo služil štu-dentom pri njthove.m življenju v klubu. Celotni stroški prureditve in nakupa in-ventaxja so narastli na milijon in pet-sto tisoč starih dinarjev, vendar bi ta vsota bila neprimemo večja, če ne bi štu-dentje z prostovoljnim delom naredili veliko stvari, ki bi jih drugače bilo po-trebno kupiti. Del sredstev sta prispevaia celjska občinslka skupščina in Občinski sinđikalm svet, ostalo pa so prispevali štu-dentje sami. Tako je ta klubski prostor skupna akcija celjskih političnih organi-zacij in n.jenih predstavnikov ter kluba celjskih šludentov, saj so oboji z veliki-mi napori dosegli to, da so celjski štu-đentje, ki študirajo v Ljubljani, po dol-gih letih dobili prepotreben prostor, ???? se bodo Iahko v prostem času sestajali, prirejali razne prireditve in sploh v večji meri razvijali klubsko življenje, ki je v zađnjem   Ietu   skorajda   zamrlo.
Tako 4ehko upravičeno prdčakujemo, da bo klubsko vodstvo v novih pogojih, ki jih ima, začelo z načrtnim delo.Ti, ki smo ga do sedaj tako pogrešali. Prostor ne sme samevati in biti prazen ali namen}en samo skupina ljuđi. S sođobnimi oblikami dela m iTaznovrsLncstjo tefa naj se v klub privabi čimveč študentov, se jih na ta način poskuša zđruževati in tako razvi-jati pravo klubsko življenje. Klub mora postati pravo torišče dela, ne pa, da bođo prostori morda v prihođnje samevali ali pa se sprevrgli v igralnico kart in pribe-žališče »nezaposlenih«.
Vsi 'ti pomisleki so zgolj dobronameme narave, ??? pa resnično ne želfjmo, da bi prišlo kdaj do poloma, ki ga je celjski študentski klub že doživel ki si potem ko-maj  opomogel.
T. V.
sedmi pečat
Po lastnem odrskem delu scenarij in režija Ing-???   Beirgman.
V tem filmu, za katerega si je Bergman izbral ?? nioibto odsta.vek iz Janezovega raizodetija, igra glav-ni junak, vitez Antonius Block, šah s smrtjo. 2e sam naslov filma, Sedmi pečat (poslednji, ki zapi-ra knjigo v božji desnici) nam, će bi tudi izpustil to okolnost, pove, da Bergman v filmu ne želi pri-kazati prekipevajočega boja življenja, ampak glo-dajoč življenjski boj — spoznanje. V skladu s tem zagledamo na platnu kot prvo svetlobo skozi vihar-no nebo. Orel, ki temu prizoru sledi (ki leti po sre-di neba in kliče: gorje, gorje prebivalcem na zem-lji). je v negibnem zraku — v Bergmanovem miru — razpeta črna slutnja nad svetom, dopolnjujočim se s sončnim vzhodom. V tem prologu pokaže zdaj Ec.-gman oba junaka, viteza in njegovega oprodo, ka-ko ležita kot mrtva vznak na skalnatem obrežju pred morjem, medtem ko se njuna konja paseta na valovih. K tem uvodnim prizorom očitno sodi šele na koncu filma povzet tekst iz razodetja: . . . in zgorela je tretjina zemlje... in nekaj kakor ve-lika, v ognju goreča gora je padlo v morje; in tret-jina morja je postala kri . . . in padla je z neba velika zvezda ... in zvezdi je ime pelin . . . (in mno-go ljudi je umrlo od voda, ker so ogrenele).
Vzšlo sonce prinese dan: smrt na začetku filma, v epilogu, ko odpleše mimo igralčevih oči s skle-njeno vrsto svojih žrtev, novo življenje, v katerega se odpravi tjavdan živeči par s svojim otrokom. V tej zamenjavi smrti z ždvljenjem je skrita skriv-nost našega bivanja, se zdi, da nam s to svojo po-vezavo začetka s koncem filma govori Bergman. Živ-nje ne dopušča vprašanj in to nam — trmasto sprašujočim — ker se nismo hoteli ukloniti njemu, odkrije smrt, bi morda bila njegova v filmu ves čas prisotna misel.
In smrt jih sili, da se drže za roke, hoče, da plešejo ... veter se zaganja vanje iu dež jim spira z lic grenke solce na njihovi poti v temo, nam go-vori igravec Jof, ki jih zavzet gleda, preden jim s svojo ženo Mio — potem ko ga je s spogledljivost-jo in kancem nejevolje kot običajno zavrnila: Ti pa tvoji prividi! — ne obrne hrbta in se napoti soncu naproti.
Kakšen je tedaj Bergmanov odnos do tistih, ki odhajajo v temo, do viteza in njegovih? To vpra-šanje je osrednje vprašanje filma in odgovor nanj njegova prava vsebina Najneposredneje nam odgo-vori Bergman v svoji iskreni spovedi: Gnus in gro-za me je svoje podobe. Praznota je moje ogledalo. Z njegovim spoznanjem pa se sooćimo iz zadnjega odgovora smrti na vitezovo zagrizeno spraševanje ob sežigu čarovnice, ko mu prizna: Nevednež sem, in hkrati razširi oči, da začutimo: izrečena je sod-ba. Je bilo potemtakem vitezovo življenje brez po-mena? Da in ne, nam govori Bergman. Da je bilo, za to priča njegov antipod, oproda Jons, ki se je v Sveti deželi zapisal hudiču in prepričuje viteza ob pogledu na umirajoče dekle; Zdaj so njene oči odkrile praznoto, da ni bilo, Jof, ki ima videnje. In da je bilo oprodovo življenje jalovo, priča vi-tez, ko mu v odgovor kliče: Ne! Ne! To ne more biti res, da pa vendar ni bilo, Jofova žena, ki se posmehuje moževim prividom. Oba sta sojena — pravi Bergman — ker sta iskala. Zato je njuno življenje nesreča in spravljata v nesrečo vse, s ka-terimi prideta v stik. To edini odkrije Jof, ki v prividu zagleda, kako vitez šahira s smrtjo, in ???-strašen pregovori ženo, da pobegneta. Jof in Mia ubežita kosi -— pravi naprej Bergman — ker je Jof norec, ki ima za žen<5 pamet. Te nore pameti se kuga, ki vihra nad deželo, ne more lotiti. Mia ga rada posluša, kadar klati svoje neumnosti, Jof pa je pripravljen zaradi nje takoj pozabiti nanje. Tako oba verujeta in ne verujeta in brez spraševa-nja živita drug drugemu v srečo. Kako je mogoče molčati sredi kuge? To je mogoče, nam odgovarja Bergman, ker ljubita. Zakaj ni bilo to mogoče vitezu in drugim, ki so tudi Ijubili? ??? niso do-volj ljubili: bodisi, da so premalo kot vitez, ki se je na bogoslovčevo pregovarjanje odpravil od doma na križarsko vojno, ali kovačeva žena, ki je šla v gozd s Skatorn, bodisi, da so preveč kot vitezova žena, ki je zvesto čakala svojega soproga v gradu, ali kot kovač, ki je bil od obupa pripravljen ubi-jati. Premalo ali preveč, to je vseeno, nam zatrju-je Bergman. Ranljivi so, kot je Skat, ki hodi svoja pota, neranljiv, in sato vsi skupaj podvrženi smrti. Niso v svoji neranljivosti ranljivi in v svoji ranlji-vosti neranljivi, kot sta Jof in Mia. Zato so, na-mesto da bi prejeli obilje, prejeli revščino iz izo-bilja. Toda miloščina, ki so si jo priberačili na stopnicah palače, v katero niso stopili, se ne da pri-merjati z razkošjem, ki jim je bilo v njej na raz-polago. Njihova je in vse, kar imajo. Ko jih v kolu vođi smrt, vedo, kolikšno ceno so plačali za svoj dvom, strah, nemir, vednost in ravnodušnost; te bridkosti Jof in Mia v svoji vsakdanji radosti ne bosta nikoli okusila. To je spoznanje, ki prevzame viteza pred porazom v partiji s smrtjo, ko z nasme-škom gleda, kako Jof in Mia bežita od njega. S tem spoznanjem" odgovarja smrti, ki jo vznemir-ja njegova zamišljenost: Znenada je vse vseeno. — Zaradi njega ji odgovori na vprašanje, ?? mu je odlog napravil kaj veselja: Je, je, in ženi: Ne, ni-česar mi ni žal, samo truden sem.
Kakšno je tedaj Bergmanovo življenjsko izku-stvo, na podlagi katerega je napisal dramo in po-snel film? Kakor je iz povedanega razvidno — da nihče ne more imeti vsega. Na lahko prejme vsak, ki se ne zapusti, kakor so se bogoslovec Raval in bičarji, samo svoj delež radosti in bridkosti. Da pa ta po vitezu razglašena vseenost ni istost: da je tistemu, ki mu je zmeraj dana rađost, celo v bridkost (kakor Jofu in Mii v njunem skupnem življenju), življenje sreča, onemu pa, ki mu je vse-lej prisojena bridkost, še v radosti, nesreča. To sta, izpoveduje Bergman usodi, ki iraata vsak svo-jo pot: prva pozabljenja, druga spominjanja. Tretje usode — posrednosti — pa ni. Samo voda, ki hla-di, je in ogenj, ki žge. Zato so Ravel in bičarji v oblasti zemlje, svoje neposrednosti — nasilja, o katerem pojeta med vriščem s kurjega dvorišča
o katerem pojeta Jof in Mia, ko sta med vriščem s kurjega dvorišča končala pantomino o ljubezni, z odTa množici: Dan je rdeč, riba pa mrtva... do-
kler jima za stihom črni stoji, stoji na obali, ne vpade v vižo procesija s svojo obsodbo: Strašen bo dan plačila, priča David in  Sibila...
Sekvence, ki jih gledamo v tem delu filma, mi dajejo dovolj ????? za misel, da je po Bergmano-vem izkustvu na tem svetu prisotnost vse: nebesa, pekel in nič.
Nebesa nam Bergman razkrije s primero. Za-čutimo jih, ko postavi Jofovim videnjem ob stran Mio z otrokom. Takrat, se zdi, kot bi nam klical: Glejte, kaj so nebesa! Uresničena neresničnost. Glejte, Devica Marija z Jezuščkom je stopila na zemljo. Vsa narava je pridržala dih, ko je šla mimo Jofa in se mu nasmehnila, zdaj pa naenkrat hodi okrog, kot bi bilo to nekaj vsakdanjega. Kaj ni to nezaslišano? In mi mu moramo pritrditi: Da, če so sploh kaj, so nebesa Mia, ki ji je za ozadje Jofovo videnje. — čakajte, se nam v odgovor na-smehne Bergman in nam pokaže Mio, kako se za-gleda v Jofa, ki si v travi zraven nje nekaj popeva in se je ravnokar ozrl proč. »Bodi tiho,« pusti, da ga v tem hipu Mia razigrano zaprosi, »bodi čisto tiho!« »Saj sem... saj sem čisto tiho,« si smehlja-joč se govori Jof med čedalje neslišnejšim brunda-njem. Ko zastane, reče Mia na glas v tišini: »Lju-bim te!« da se zdrzne, čeprav bi moral pravzaprav nekaj takega pričakovati. Mi pa moramo v eno reči z Bergmanom: »Mia, ki je Jofa zraven sebe spravi-la v videnje, je podelila zemlji večnost in dopolni-la nebesa: nezavedno razkrila v zavesti.«
Pekel nam predstavi v vizijah. Procesija bičar-jev, onemogla in tarnjajoča med na vseh koncih sukljajočih se dimih, spominjajočih na vampirje, duhovnik, ki se histerično zadira na gledalce, opi-minjajoč jih na skorajšnjo smrt, in sprevod, ki se med bičanjem spet opoteče pod križi naprej na svoji poti skozi pusto zemljo so predstave nepre-maganega jaza, ki je v zemlji pokopan obsojen v zemljo, brez upa v večnem krogotoku ploditve. Se-kvenca v krčmi, ko med razbijanjem korcev pljuska pijača kvišku med plameni bakel pri Jofovih no-gah. ki mora na mizi oponašati plesočega medve-da, pa ga kaže v deliriju njegove nebrzdanosti, ka-terega dirigent je Raval. Jaz, ki se obseden od svo-jega konca sprošča, kolikor more, da se v pljuskih izliva in požrešno migljajoč izgoreva v temo.
Nič pa doživimo z vitezom in njegovim oprodo. Njiju in njene družbe ne pobere kuga kakor Ra-vala, tudi živi ne ostanejo kot Jof s svujo družini-co, ampak jih odvede sinrt v stvarnost, v kateri ni solz ne smeha ne strasti ne upa ne brezupa. Kakšna je ta stvarnost, nam pokaže Skat, ko obesi lobanjo na brstečo vejo.
Kot vidimo, torej obstoje po Bergmanu nebesa tako, da zmeraj hkrati so in jih ni, pekel, da zme-??? je, nič pa, da ga nikoli ni. Ceprav je te bivanj-ske možnosti Bergman, kot smo lahko opazili v analizi, s skorajda znanstveno doslednostjo izpeljal v njihovih protislovjih, ki so jih v filmu ponazar-jale nastopajoče osebe, mu nihče ne more očitati shematičnosti ali teznosti. To se mu je nedvomno posrečilo zaradi resnice svojega izkustva in svoje umetniške moči. Vendar pa je na redkih mestih videti, kakor da se je zbal teh očitkov, in je, kot na primer v prizoru, ko se dajeta kovač Plog in igralec Skat, skušal vdihniti svojim osebam življe-nje na ta način, da je izkoristil situacijo. Ta ce-nena rešitev, v bistvu nasprotna daljnosežni za-snovi dela, ne udarja samo na dan iz celote, am-pak vnaša vanjo tudi zmedo. Na delu, kakršno je Bergmanov Sedmi pečat, se pač pozna sleherna, tudi najmanjša malomamost; včasih je celo dovolj, da ga popolnoma skazi. Bergmanu se sicer to ni zgodilo, vendar so zaradi takih spodrsljajev njegove osebe izgubile nekaj na svoji življenjski pristnosti, film sam pa na svoji celovitosti. To pa je tudi edi-no, kar bi mu lahko očital. Jedrnatost, s katero osuplja, dvoumnost v najpreprostejših šalah, s ka-tero resni obraze, in skrbno zasnovana celota, so gotovo odlike, ob katerih zbledi omenjena slabost.
Boris  Paš
det sjunde jnseglet
Smrt: »Prišla sem pote. Si pripravljen?« Vitez: »Moje telo je pripravljeno, jaz nisem.« Nasilje duha se plačuje z nasiljem telesa. Kuga je spreobrnjena križarska vojna. Kdor je pripravljen umreti za vero, bo umrl s svojim telesom. Dokler vitez dvomi v svojo vero, se pravi v samega sebe, mu neprijazna smrt popušča. Ko pa se njegova vera izkaže, ga smrt matira. Glumač doživi privid v kate-rem vitez šahira s smrtjo, obrne voz in se s svojo Ijubljeno ženo in otrokom, smrti izogne. Vitez beg opazi, vendar pusti, da ga srečna družina zapusti. Ves veren izgubi igro razuma. Smrt pa mu obljubi, da ga ob njunem prihodnjem srečanju pokosi. Vitez sedaj realizira svojo vero; po desetih letih se vrne na svoj dom, k svoji ljubljeni ženi — kako čudovito veren je ta prizor! — ves truden in miren. Njegovo telo se je po dolgi poti ustavilo, njegova vera je našla svoj cilj. Ta prizor je onostranski, vitez pravi, da je tntden, toda prišla bo smrt in mu odvzela težnost. Vse tri verne ???? (sp emljali so viteza štirje: dva moška in dve ženski) pelje smrt na pla-no. Tam zaplešejo mrtvaški ples.
Ko vitez sreča dekle, obsojeno na smrt, ker je s hudičem občevala, jo vpraša, njo, Id je v zvezi s hudičem, naj mu kaj pove o Bogu, saj, če kdo pozna Boga, ga hudič najbolj pozna. »Na drevesu sedi konj in kikirika.« Je to komu razumljivo? Kdor razume smrt, naj dvigne roko.
Zgodba teče po dveh tirih. En tir sta vitez in njegov oproda, drug glumaška skupina. V neki vasi se srečajo, odslej bo njihova usoda skupna. Ne pa tudi pot. Zakaj glumač in njegova žena sta že onstran (v ljubezni?), ostali pa morajo šele transcedirati to življenje, ki je hkrati tudi smrt.
Ta pa, ki je iz življenja goljufal ljubezen (drugi glumač, ki se je zapletel s poročeno koketno žen-sko), mora nemudoma umreti. Toda banalna smrt vzame le njegovo telo... To telo pa bo nemara rodila veverica.                                                  *. G.
radivoj pahor ni konca
Pesem   rne   nitooli
ne izpoje do dna
slaba   pesem
v meni ni konca
pika   ali   vpnašiaj  je   forma
žalostina   pesem   ni   rešitev
?????   ne   ?????   upora
zauipamje je sax«  in kletev
ostaja
Saij se ne izkničiš
če vp^iješ
besede
besede
tisoč besed
V   tebi
osftaja
netoj   veonega
smrt
poskusno popnilo medicincem in drugim
ubij
Kadar prideš nazaj
me moraš ubiti
v   srcu  je   niož
za   dobroto
Ubij me
v sircu je pesem
zmrovairi  meso in  kiri
ujemi v svoje dlani
pesem boš slišala
če me uibiješ
proeiim nož je v meml
tadeusz nowak: psalm nespečnosti
kot zver diši po česnu Konji v dimu v travi Jezdeci za postno jed koljejo privide
Očetove razprte oči rekine razprte oči Detli klešejo Oljčni gori zlato oko izpod lesene veke
IMak se vsipa v svit svit kaplja v črešnje reka teče čez oči Zbujen v sanjah vidim mrtvi sen v dolini
Bližam se mu z žezlom z obsekano brezo in s telesom snetim z žeblja jutranje hlebce vozijo Enega so mi dali v rokah sem ga razlomil v spanec Pasji vonj dežja Nebo
psalm sna
Nad črno rano vode slišim v snu krik šoje Tam mali ptič v velikem črešnje z mano gloje
A svit že ve kaj mora priti še preden bom v jutru odprl oči Rdeče jabolko v meni poskakuje sem z vbitim nožem na senu leži
In svit vidi čigave pete
od zemlje v jutru črnijo
in s kom se v dremežu napaden
z nožem igram Sanje ždijo
odmaknjeni psalm
Tako se ne ljubi Tako se žganje pije Tako se petelina kolje pred Zdravomarijo V rano po svitu so vzšle tri Marije od žolča zbledelo telo poljubljat hitijo
A tebi se v njem vse odmika: sen in stopnice ki bežijo iz blodenj Judeževo telo se godi tako blizu da slišiš britev na žilah vode
Izbrala in prevedla Katka Šalamun Biedrzjcka
vemu umu nerazumljivo!«;    »
4.   »stalna šolčnost, sarkazem in cinizem, ki ??? lahko čutimo v mnogih člankih«;
5.   ».Okolje'   esejističnih   člankov   in   modernih stvaritev je dovoljevalo vtihotapljanje po obliki po-dobnega,  po vsebini  pa manj  vrednega  in   sploh nesprejemljivega  blaga«;
6.   »ena bistvenih odlik avtorja družbenokritične-ga ali filozofskega sestavka« je »jasnost fn jezikov-na čistost njegovega izražanja«;
7.   »mi   takšne   umetniške   rekreacije  ne  želimo ?? nočemo.«
Kaj nam bistvo teh pripomb pripoveduje? Naj-prej, da ?????? opraviti s skrajnje nestrpnimi in omalovašujočimi sodbami, ki nas prav nič ne ob-vezujejo, da bi jih skušali ovreči, ker se same za-nikujejo, ali pa nas zavezujejo le toliko, da bi lahko nanje odgovorili enako nestrpno, pavša&no in zveličavno. Nadalje nam te misli govorijo, da se za njimi skriva neki pogled na kulturo sploh in umetnost posebej, da pa se razodeva v izredno bledi podobi in ves v okviru take emocialne reak-cije, ki smo jo doslej poznali pod imenom utili-tarizma, gćdenja ?? namenskosti, v tisti nemočni, a avtoritativni podobi torej, ki sluti, da nekaj ni prav, ne ve pa, kako naj bi bilo prav. Na vseh sedem ugovorov bi seveda lahko izčrpno in na ši-roko odgovarjali, vendar je vprašanje, aii bi bilo to na taki ravnini pogovora pametno. Zakaj vsebi-na kulturne rubrike v Tribuni Je za ???? kritike očitno Se vnaprej taka, da je tudi morebitni poskus upravičenosti ne bi mogel osvoboditi; še naprej bi jo z narekovaji postavljali na manjvredno rav-nino.
Zavoljo tega smo prisiljeni opustiti resnejšo po-lemiko, omejujemo se na nekaj dodatnih pojasnil,
(Zapis ob drugi pesmtzUrki Cvetka Zagorske-ga Molčeči cvet, ki jo fmor izdal v samozaložbi ob   koncu preteklega ?)
»Takale abrobna kiAm dejamija so ab vsej splošni malopomemtonOf toliko značilnejša, koli-kor pomenijo n^ugotovifl odstotek neblagoslovlje-nih usbvanjiainiih niapoxo#itveganij, ki zanje v stiru-gah kanformističsnih adinv — bodimo adkiriti: zmeraj bolj zgolj inteAo sfcupiasikih in komer-cdalno kombinatorskjih -«Domjda ni več prostara.«
S temi besedami je rateteriziral svoj ?????? vstap v abliki krajižne i fce v slovensko kailtunno jamnost Ovetko Zagarsd h kljub temu, da ima avtor taikanele poskiuse, t je izdajamje kmjižnlh zibirk v samoaaložbi, i obrobna kulturna deja-???« (vsekaikor je avtar te trde ugotovitAre prišel na podlagi spoznaoj v ietenem in abiroikratizi-ranem založniškem sii u na slovemskern!), se vendarle z njegovo — z visetaakor bridteo in ???-feresljivo .— ugotovitivioo moremo in niti ne sme-mo sfcninjati. Vsetaakor gre preareti dejsffcva, ki prav v zadmjih letih p &i čudni logiki vlada v slovenski založniški dir , Avtorji (cela vnsta jib. je iai med njimi celo lamun. Miškot, še ???? Zajt itd.) so neđvamn otopaii nad trdostjo in aavijuganostjo procesov tauterijev, ki so na dnev-nem redu založničarjev ! časom so opuipali nad n/jihovimd obljubami in t oprijeli neuiradne poti izdaje svojih zbirk: po Bmotsaložbe. Kaj avtx>rje »žene« v samoesaložibo, potrebno posebej ponav-Ijati. To so znana dejs In prav vsa ta dejstiva so pripeljala do samoa ? poti tudi Cvetka Za-gorsikega, resda staneij literarnega ustmrjalca na Slovenskem, vemdair adi tega prav nič manj pomembnega od ostalflj ss je, da gre za razlđike, ki se pojajvljajo prediva ? izraznem načdnu initecr-pretacije, vendar so v melju le na istem izho dišču: povedati svetu ( tašanjih sveta in življe-nja z dirugačniimi srecU ki merili, kot to delajo dmuge ustvarjaline paino Deđo, ki ga ustvarjamo in ga ustvarimo (tu g ? literajrne usbvarjalce, glasbemike, likovne ?? Sce), je trefoa pokazati bralcem, poslušaloem, telcem, kajti ustvarjati samo zase je nesmiseJ tega dela. Treba je pno-dreti širše, v mediiij, v terem živimo iin ki zanj usitjvarjamo. Na Sloven ? je pot od ustvarjaloa do potrošnika zafpletein ? vsem ovmkom (to se pravi: s pamočjo sa iložbe) pa je lahko dvo-rezen meč: nehote lahiki jstane iadajaaije v samo založbi nekakšna miođi auha (za neJkaj zbirk v
laoskem letu, pa čeprav se avbortji sklicujojo na angažirainosit svojih del^ bi že lahko to trdili!), ali pa da se takšnih, mimo uradnih žeginioiv rojenih zbirk oprimeijo čodine cemaike kot nekakšnih mo-denniih ?????????? obroik in s tem rnamjvredinega dela. Mnogo kinijig, ki so iašle v samozaložbi, teh divoje degstev močno demantirajo; recimo pred leti Zajčeva zibirtea, pa šalaramov Potaer in ne naaad-??? v mič manjši meri tudi zsbiaika Cvetka Zagor-skega  Molčeči svet.
Zagorskl je trideset pesima, ki so nasitale v letih 1940 do 1965, razdelil v pat razdielkov: Bronasti je-zdec, Rekviem, Molčeči svet, Kod vodi pot in Tre-ba bo. ????? je zbirka pregled avtorjevega pesnl-škega ustvarjanja od njegove prve pesniške zbirke (Bog umira, 1939, Manibor) pa do danes. Vmes je izdal v knjižni obliki pod skupnim naslovom In minila so leta novelo šesta sila ter sočasno mnogo pisal za Mladino, prevajal in tmdi abjavljal pesmi v Problemiih, Naših nazgledih, Obzomiku, ???? itd. Tuidi pesmi v zadtiiji zbicrki so bđHe že povečimi abjaivljene ia tako pomemi zbirka v bistvu pregled pesnišfcega iisitvarjanija Cvebka Zagorskega v zad-njih peifciodvajsetiih letih.
Avbor je opiravil iizsbor po svoji lastaii presotji. Lahko mu verjameimo, da je bil pri ksboru strog. Veodar vseeoo celotm zibirika ni sklenijena, kom-pafctina celoto, saj so med posaimeiznimi pesanimi vse prevelike kvalitetsne naapoike. Ta priponubia gire pred^sem na ????? prvega dela zbirike, kijer so na-tisnjeine pesmi stjarejšega datuma iin ?? je — tako damnevaim — avbar uvrstil v zbiriko samo zato, k©r mu je šlo za prikaz njegove pesmške ustvair-jalnosti skozi petindivaoset let. To je dolga doba in še poseibno pri Zagoo-skeim se v nijegovem pe-sniškeim ustvarjanju ????? precejšetn napredefe med poezijo, iositvar.jeaio pred petindvajsettml leti, in poezijo zadinjih let. Nedvomno Je Zagarsiki na-pravil ogromefn kiorak naipreij v svoj'eiin razvoju. Ne gre toliko za oblikovno obdelavo pesmi( ki so še bolj ali manj obdelane s tiradicioiialiniiimi prijeimi, kolilkor za poglobljen iai izosfcren pogled avtorja na dioločeoa življenjska vprašanja. Predivsem tu je ofii-ten napredek. Kaže se v najobsežnejšem in kivali-tetoo naomoičnejšem osredojem delu zbirike Molčeči svet in v razdelku Kod vodi pot, kjer je predvsem pesem Šel sem pesnik izredno sugestivna in an-gažirana, sao z izredmo močjo prlikaže stainje pe-snika v damaišinjeim mehaniziirainiem svetu, kjer te vsa odtujeinost in nezmiožnost medsebojnega ko-miuniciranja pripelje  do:
ki bi mogoče vendarle spodbudila bolj pošten po-
govor o kulturi v Tribuni.
Kar zadeva uredniško detio, je potrebno pove-dati, da se urednika pri objavi seveda odločata po neki svoji prepričanosti in svoji notranji afiniteti do takih ali drugačnih umetniških smeri, da pa se ne ravnata po kakem apriornem konceptu v ti-stem najbolj vsakdanjem političnem ?? aktivistič-nem smislu. Gibati se morata le v okviru uresni-čevanja celotne Tribune, naslanjati se moreta edi-nole na gradivo. Le-to prihaja iz tistega dela štu-dentov, ki se izraža na način umetnosti. Negacija umetniške vsebine potemtakem ne more prizadeti kulturne rubrike same, pač pa je to negacija de-favnosti tega dela študentov (za ilustracijo: v le-tošnjem letu se je v kulturni rubriki oglasilo še okoli sto sodelavcevj in to pomeni odrekanje pra-vice do njihovega bivanja in uresničevanja. Odlo-čilno vodilo za kulturna urednika pa vendarle ob-staja: to je soustvarjalnost, kar pomeni, da naj Tribuna dodaja slovenski kulturni situaciji, naj jo bogati, ne le poroča o njej in živi od nje. Iz tega poteka verjetno videz, da velja prednost soustvarfanja ?? ne informativnosti, novim umet-nostnim prizadevanjem, ne stereotipnim. Pravimo prednost, ker se pojavljajo na straneh kulturne ru-brike vendarle skoraj vsa umetniška prizadevanja, tudi dokaj tradicionalistična. ??? dvoje skrajnih možnosti daje gradivo samo. Seveda bi bila dosti lašja pot ta, da bi nadaljevali stereotipna umetni-ška prizadevanja: tako bi ustregli večini bravstva, saj je več kot očitna splošna slovenska nagnjenost do romanticistične in nepresenetljive umetnostt. Spomnimo se na primer samo, da je občinstvo vselej prebiralo kakšnega Stritarja, Gregorčiča ali Aškerca, ne tako pogosto pa Prešerna, Jenka, Ket-teja itd., ki so navse&adnje ohranjali avtentično slovensko miselnost in ustvarjalnost. Iz tega pre-pričanja   torej   dobivajo  v   kulturni  rubriki   svoj
» ... Fočemu spet vzmemiriltd
ta mimi oibraz
ta   spoikojni   iziraz
mošikega zrelih let                            N
Premeril je daljo spustiil  girezilo presodil svet in se obesil ? vetfo.. ?
Osredinji del poezlje Ovetfea Zagorskega je v vprašanju, kaj naj še dela pesmfik v današnjem sveitu, kjer pesnik ne hodi z nožem po sveftu, kjer mora poslušati »???????? tovornoatoov /s peskom /oemenitom/ železom/ za gradmjo siveta/ tn gleda..
Fodoben motiiv ???????? tudi pri Mategu ???? v ciiklu pesjni Sel je popotmk sikiozi atomsiki vek /... vsepovsod, ?????? je segalo ofco, betan ira železo, želeao tn betan v najrazličmejših oblikah .../ in že nekaj leit ???? pri Tometu Oufarju v pesml Železobetan.
Sforatika, gre za obravnavajnje prostora, v kate-??? se ???????? in časa, ki ga živimo. Silovilt tempo ??????? nas sili v mehiansko življernje, tojer človek pozabi na »fcraik reik /preproge polj/ mehki obrisi gora...« Clovek postaja vse bolj odvisen ad predm©t3ov,  postoja  modemi  suženj.
Zagoirski je to bolečino pretsr^ljivo izrazil v srednijem ciklu, kjer s pomočjjo braških motivov kot osrednjjih niti svou'e poezije uporablja atottialno podoživljanje prostora, v katerem se nahaja. Gre za neko logiono omejenost, kjeir si in od koder ne raoireš, in ta omejeini prostor positouSaš izrabiti do konca. Kako ga izsrabiš, je zadeva človeka sa-mega. Pesnik je eden izmed teh so-bivajočih in eden izmed tistihr ki na poseben način posltoušajo ratabiti to majhnost, to omejenost, ta betoin in že-lezo t©r reiziultate svojega napara dati tiidi dnugim, ki tudii biviajo ta proštor, vendar si sami ne znajo pomagati pri reševanju  le-teh  problemov.
Iin poezija Cvetka Zagoorskega ni poezija molče-čega sveta. To je poezija, ki je izredno doživefta, na svqj načm tiudi angažirana in tudi aktualna. Vse pomiainijkljivosti, ki prihajajo na dan ob tej zbiriki (neeiniOitinost), posftanejo netanatne ob resnici, da zbirika s svojo angažiramo prisotnostjo v tem prostoru in damašniiem času daje bralou miiogD v©6 kot marsikajteira zbiirika, ki jo lcrasi uradni pe-5at fcakšne aaložbe.
Tooe  Vrabl
prostor sodobnejša (ekstremna, aoantgardna) ustvar-jalna prizadevanja, ker ima lahko na ta način Tri~ buna svoje upravičeno mesto v slovenskem kultur-nem prostoru. Najbrž namreč ?? mogoče zanikati, da se je skozi kulturno rubriko Tribune vendarle uveljavilo nekaj sodobnih umetnostnih tendenc, pa najsi bo to vizualna, topografska poezija ? risbo, ali pa vrsta kritike, ki ni zgolj opisna, marveč ust-varjalna, tendenc torej, ki v drugih slovenskih ča-sopisih in revijah zavoljo takih ali drugačnih ra-zlogov ne morejo na dan.
Če se zdaj povrnemo h kritiki, ki leti na tdko usmeritev kulturne rubrike v Tribuni, moramo po-noviti, da zoper njeno apriorno nenaklonjenost ne moremo nič, da določenega pogleda na umetnost, ki izhaja iz take nenaklonjenosti, nočemo in ne moremo spreminjati. Paradoksno pri tem je le, da se spet srečujemo s pojavom, ki za slovensko kulturno zgodovino ni nov — to je znani indispo-nirani pogovor medicine (psihopatoiogije) z umeU nostjo — ?? ki se je izkazal na primer zelo dra-stično ob Podbevšku ali šalamunu. Nikakor nočemo odrekati pravice pogovora o umetnosti komurkoli, nerodno pa seveda je, če se pogovor spremeni v sojenje, in še posebno, če so podlaga temu sojenju izfcljučno kriteriji kot »normalnost«, »zdravi um«, »blago«, itd. Nesmiselno bi bilo v- tem trenutku spet ponavljati staro pesem o iracionalnih, nercu zumskih in podobnih sestavinah umetnosti, staro pesem o nasprotju med ukalupljeno obrtniško mi-slijo in računom ter pesniškimi vizijami. Vznemir-ja nas le, ker lahko za vsemi očitki razberemo gla-sove tistega razumarskega skepticizma, po katerem umetniškim hotenjem ni mogoče verjeti, preden jih ne legalizira bodisi javno mnenje, bodisi znan-stvenikov račun. In še korak naprej, očitno gre spet za poskuse, da bi umetnosti zapovedali tisto vulgarno namembnost, ki bo za naš konformizem koristna in uporabna.                        Herman Vogel
človek iz hongkonga, zatem morituri in nazadnje posmrtni prizor iz alphavilla
V  filmu ČLOVEK IZ HONGKONGA se uprisort-telji tega filma norčujejo iz gledavcev. Gledavci bi se morali norčevati iz samega sebe, namesto tega se dogaja, da se norčujejo iz cineastov. »Kako so neumni,« pravijo, »mislijo, da bomo vse požrli.«
Pomen, kakršnega so v filmu določili ustvarjcd-ei, se tako spreminja v pomen, ki ga filmu določijo gledavci. To pa lahko pomenl: oli, da vsebuje ??? oba pomena, ali pa, da ne vsebuje nobenega.. Ker je rezultat v obeh primerih enak, je alternativnost le navidezna.
Vsebina nekega filma vsebuje dvoje: naj* prej sebe, potem pa še tisto, kar je v sebe (vase) vzeto. Ta v je tisto iz filma prihajajoče, potem ko je vanj odšlo. Posebnost filma človek te Hongkonga je ta, da se je v, o katerem govort-mo, v tem Jilmu izgubil. FUm ga je najbrž posrkal vase, tako da je jilm v temi pomeni, ki so mu ga določiii ustvarjalci nenadoma brez vsebine. Ta svetli trenutek filma gledavci seveda takoj razgra-bijo in filma (sebe) ?? več. Film ima novo vsebino — nova vsebina ???? film.
V  svezi s sodobnimi filmskimi izrazili se pogo-sto oportunistično   zatrjuje,  da ima moderni ??? već pomenov, kako vsak gledavec s svojim angai-majem po svoje prispeva k razrešitvi filma in tako glede na prej. če raimamo s temi iznajdbami snO' bistične kritike, potem filmu takoj izropamo težko priborjeno svobodo (svojo bit), ki je v tem, da ni nikoli v tem. Vrednote in strahote vidimo, gledati jih pa ne moremo.
V    filmu   MORITURI   se nekdo pred soigravd močno prenareja, gledavcem pa to ni neznano. Re-snica tega prizora je ta, da se ne ve (tako kot to ne vedo soigravci), ali se igravec prenareja ali ne. Tako so gledavci po krivdi ustvarjavcev, ki so for* sirali  vsebino, oropani resnice fUmskega.
Ta zapis je povsem izmišljen. Potrebno distanco do pravkar gledanega je mogoče ohraniti ? magič-no besedo: »Jajčka«.
.                                         L <*
Zadnji čas doživljatamnnska ?? likovna po-doba kulturne rubrike \????, hkrati s tem pa seveda tudi kulturnamtoika, nenavadno ostro in odklonilno presojo. ???? jo predvsem štu-dentje medicinske fakvM fglej pismi v 12. in današnji številki), Visomk ?? zdravstvene de-lavce in v manjši meri vmtugi. Kritike na račun kulturne rubrike so domo skupinske. Potekajo ?? takšnih ali drugačnmrt&stav, kakšna naj bi 9 bila kultura v Tribuni, ?? naj bi bila umet-nost za študente, kako rmi jo pisali njeni ustvar-javci itd., poteka potemMR te očitnih moraličnih in apriornih presojanj. ??? prav zategadelj vna-prej očitno, da bi bilamttrna beseda, sleherna misel, ki bi potekla iz ???, to je nemoralič-nih in neapriornih predmo kulturi in umetnosti, neuspešna, vendarle tvemto poskusno pojasnilo, ker pogovora ne zavračtk ampak ga želimo.
V ta namen moratnomrej povzeti poglavitne očitke in kritike na račmtlturne rubrike, ki so formalne  in vsebinske ?^?1??)  narave:
1.   »abstraktni umetntm odmerja Tribuna pre-več prostora in poudarm
2.   »duhovni ???????????  študentov filozof-ske fakultete, ki so očitmnHi Tribuno za torišče, na katerem lahko po ??? izlivajo svoje glo-bokoumne domslice m ????'«;
3.   »večina &metniškil]mpevkov, kot so razne ,pesmi',  proza in v notm času  razne  risanke ,umetnine'«, so »popoln fljjfiseZ in nepotrebna po-raba papirja. Npr.  v zej(lL številki, op.) Tri-buni je izšla  .pesem' ?? Hanžka,  pri kateri se človek resno sprašujeMlahko normalen človek sploh kaj takega ustvamdi risarija nad to pe-smijo je v enakem stilufmo, ne smiselno, zdra-
»
6 STRAN   - TRIBUNA
trahtut © foik&b&rbi
Traktat o bikoborbi je traktat o prvinskem nekega obdobja kulture sveta in, ??? se pisec tega traktata nahaja sredi tfstega obdobja, ni čuda, če se predmet t-raktata kaže kot nekaj dokončnega, kot neko vedno ponavljajoče se tn vendarle končno stanje. Takšno naj bi bilo tisto, ??? se kaže kot večno in prav zaradi tega lahko že uvodoma preberemo zadnji stavek, namreč:
»in nič drugega o tem, rimljani
in nič prekletega, prekleto
vse je že zdavnaj zavoženo
dasd se učna doba nesmrtnosti še ni pričela«
(Prizori in leta)
To je nemara izraz nekakšne človekoljubne oziro ma svetoljubne resdgnacije. Avtor govon o tem, kako se je ob neki priložnosti znašel (ali on ali oseba, o kateri piše v prvi osebi ednine) sam pred svetom, kako je bilo to »samevanje pred svetom« dosti dolgo in kako so ga nekoč v tistem času obiskovala goveda. Tedaj se je lahko obrnil na neko drugo bitje, čeprav ni bilo človeško, in je imel vedno več razloga za to, da ga je imenaval prav za človeškega. čutil je sveto grozo pred neznansko ravnico živalskega 6ela. Moral je seči z ???? po njem (prvič po nekem dragem čelu razen po svojem), po tistem ogromnem čelu, na ka-terem se je njegova ???? ??? zgubila. Moral ga je otipati. Kako si velik, je rekel. Vendar je pogledaJ oikrog sebe, ??? se je zavedal poganskosti svoje žeje. Njegovo občuđovanje je bilo srhljivo. V hipu je bil povsem ujet v svetu in ne več sam pred njim. Prav tako ni prešlo njegovo spoštovanje đo nevarnih ro-gtw tega izrednega bitja, prav tako se je zleknil ot> njegovi toplotd. Potem sta se menila ure in ure.
Namreč, to sta bila dva predstavnika istega, dva predstavnika edinega, vsak je predstavljal svojo vr-sto. Bila sta ista pred vsem, a svojevrstna v posa-meznostih in to, da sta predstavljala vsak vojo vrsto, sta kot predstavnika dveh različnih vrst predstavljala vsak po en člen svoje vrste, bila sta dvoje stvari. Bila sta dve stvari, ki sta se ujeli s tem, da je samo ena od njiju imela moč poimenovanja, bolje poveda-no, zavest o moči poimenovanja, zavest, ki jo ie obujal strah in spoštovanje pred veličino drugega. Tako je bilo od 6asa do 5asa slišati besedo »bik«, sicer ne kot očitek, ampak bolj kot obžalovanje. Za-
kaj to lepo čelo, zakaj te velike oči? Spomin na pre-tekla izkustva je izvabljal taksna vprašanja. Spomin na neogibnost takšmh izkustev. Ponavljali so se do ločeni prizori iz Indije, določeni prizori iz novosad-ske klavnice, obnavljala se je neogibnost takšnih pri-zorov, neogibnost skrajnosti, neogibnost neogibnosti.
Spanija ni biia šele na koncu. Po dosedanjih be-sedah sodeč, sploh ni bilo fconca. Zdi se, da je toliko središč sveta, kolikor je na njem posameznosti, tako da je mogoče govoriti o nekakšni svetovni španiji, o svetovni bikoborbi. O obsednem stanju sveta Se-ville! Pri tem ne gre za nikakršno dozdevnost, ampak so vsa ta posamezna središča »središča istega«. Ne gre za njkakršen prenesen pomen bikoborb, ampak za dejansko razmerje med svetim tn obvladovanjem svetega. Oziroma gre za temeljno. In samo človeška revščina rabd nenehnih, vidnih in čutnih dokazov o tem temeljnem in od tod ta rentabilna poživinjenost. Poživinjenost, ki seveda pozna svoje meje, ima svojo estetiko, svojo veliko umetnost, svoja tisočletja, svo ja velika imena, velike slikarje rn komponiste, pesni-ke in pisatelje in seveda toreadorje velikih aren in seveda idole, bogove iin polbogove in seveda veliko, surovo žejo po krvi, žejo po visoki ceni krvi spričo njenega dejanskega brezcenja, spričo dejanske br&z-krvnosti in zato ta družbotvorna poživinjenost kot najbolj rafinlran izraz svobode kot tempelj razpa-dajočih vrednot suženjske đobe Egipta in Grčije, Rima in Seville.
Ali hočete'veliko umetaost, veliko, živo umetnost? Ali hočete kappening strasti in panike na svojih uli-cah, ali hočete strip-tease krvi, poživila, poživinila, prvinskosti? že vidim, kako se pogansko raztezajo vaše nosnice, kako rastejo nove arene, kako se vsa zverska tekmovanja stekajo pri vaši lakoti. Veliko moč ima nenasitnost in ena sama usta; moč, ki po žira samo sebe; usta, ki govorijo sama vase. Edina resnica je resnica videnega. Teiresias je zanikrni ???-verznež. Zato pobije slepe: tipajo v luči, dasi imajo vid! So zarotniki, zrejo onkraj temeljriega, onkraj samo-po-sebi-umevnega, onkraj danega. Onemogočite vse, ki iščejo isto cmkraj možnosti, onkraj znane ne-možnosti. Torerosi raahajo z rdečimi plašči pred svo-jimi očmi. Ob5e je standard. Posestniki podnebja so samo sliižabniki občega. Največji hlapci so največji svetniki Kdor noče biti služabnik niti častilec, naj bo izobčen, izločen in sploh izgnan.
Franci Zagoričnik
aleš berger
k& iščeš hesedo
zmerom se vračaš sam iz divjah polj kjer se
izmikajo besede v vetra pobeglih slutenj —
prvo iskanje
nekaj ????? stena ki rase
nekaj ????? zgubljeni obraz
nekaj ??? je drugače ??? se izmika
nekaj ????? oseka
nekaj ????? nora žalost
????? ??? je onkraj pozabe
drugo iskanje
kot je recimo tvoja drugačnost
kot je recimo ukradena možno^t
in moje štiri solze recimo
kot sta recimo jesen in park v jeznem vetru*
in stavki v na smrt bolno listje oviti
kot je recimo beseda nemoč
kot sta recimo besedi ne morem
tretje iskanje
(sesuje se grozd listov na glavo
to je jesen in tu zraven je ribnik
rad bi iztisnil besedo)
lahko rečem zamet razdejanje
lahko rečem besedo razbitost
lahko ????? tuđi brodolom
lahko rečem celo zgarano beseđo obup
in vse druge stokrat zgarane besede
lahko jih ponavljam spet od začetka
lahko ????? da sem tvoj začetek
da ni bilo nikogar pred mano danaja
uvod v iskanje
ko iščeš besedo
ko je ne najdeš
ko slutiš besedo
med množico drugih
besedo za stisko polom ali jok
ko iščeš besedo
ko je ne najdeš
?????? švubič
sadba
Sodnik s čudno čudnim priimkom je sođil: »On je iniciator, on je krivec, on je storilec, ampak ti, so-krivec, si baj:a*ba, zatorej bodi obsojen na smrt z obešenjem; oni iniciator je lep človek, kulturen člo-vek, ti, lopov, pa si neurejene frizure, zato ne zaslužiš drugega kot smrt.«
SMRT
SMRT
SMRT
Na smrt sem obsajen, in le zato, ker imam pri-česko starodavnih filozofov, zato, ??? imara srednje-veške hlače, zato, ker imam površnik iz devetnajstega stoletja, kar je zdaj kričeča moda. Oni drugi, ki me je speljal na led, da sem ubijal v njegavo dobro, ?? je lep človok s hlačami nad gležnji, s fazono nad malimi možgani in s površnikom po naših standardih; zatorej bodi oproščen. Ne, nič ni kriv — to je človek od fare, je priden, bister in sploh mož na mestu. Je že res, da je prvi pričel ubijati hudobce tn ne-dolžneže, tudi to je res, da je zapeljal mladega člo-veka s svojimi kozjimi očmi, ... a glavno je to, da ima ta, drugi, hlače in suknjo po zadnji modi tn da ni ostrižen po vojaško. Potem je res tudi to, da je ?? pride, zato ??? je v redni službi, se pravi, ??? zna debelejšim ribam lizati zadnjice in ker ima mirno družinsko življenje; vsd ga imajo radi — tudi mati, stara mati in ostalo gorodstvo.
Mene pa, ??? me nihče več ne povoha, obsojajo na smrt z obešenjem. In to zato, ??? sem z odprtimi, nedolžnimi očiru nekoč poslušal bedaka, ki mi je pravil o bedakih, kako jih je treba vse skupaj pobiti in zaklati. Bes, le nekaj zgledov v pobijanju in klanju mi je bilo potrebnih, in že sem znal. Ubil sem nekega bedaka; medtem jih je oni drugi, ki je bil moj učitelj, ubil že najmanj štiri. A glej, policija je vso afero razkrila, pri delu je namreč zasačila morilca, mojega učitelja in iniciatorja vsega poboja, in ta je končno priznal, da je zagrešil že več umorov in da je enega bedaka ubil nekdo drug, ampak on da je plemenit človek in ne bo izdal imena tega morilca. Policaji pa so zviti, obljubili so, da ne bodo tistemu drugemu storili nič žalega, le če jim ga izda. On je seveda, ????? je bil neumen in naiven, vse verjel, zato je izdal svojega učenca — mene. In tako je zadeva prišla pred ljudsko sodi|če.
»Obtoženca sta kriva petih ubojev,« je začel pred-sednik sodišča. Nato državnemu tožilcu:  »Je tako?«
»Da!« je ta odvrnil. »Le nekaj bi pripoomnil: Brez muje se še čevelj ne obuje.«
Sodnik: »V zapisnik, prosim: Brez muje se še čevelj ne obuje.« Nato se obrae k mojemu učitelju: »Vi ste ubili nekaj Ijudi, kajneda?«    ^
»Da!«
»1??«
»žaJ mi je, nikoli več ne bom storil kaj takšnega, kesam se, do groba si ne bom odpustil tega, ??? sem, bag sam vedi zakaj, napravil, zato prav ponižno proeim najstrožje kazzni zame in za mojega pajdaša.« pokazal je name s kazalcem desnice.
A ja.z nisem bil njegov pajdaš, pač pa njegov uče-nec, zato sem zatulil kot ranjena zver: »Jaz bom še vedno ubijal bedake; ne bom se podlo vdal v usodo;
nočem biti rojen, živeč in mrjoč! Nočem, nočem, nočem! Hočem lepše življenje, hoćem boljših ljudi na svetu, hočem ljubezni!« Bil sem dolgolasec, kar je državo in sodnike tiste čase še posebno jezilo, tudi po modi sem bil oblečen, ??? ni šlo v račun sodniku s smešnim priimkom. In sploh: družba je dejala, da sem odpadnik in izmeček. In le zato, ker sem nosil daljše, le kake štiri centimetre daljše lase kot ostali možje, In zato, ??? ??? sem bil oblečen malce, a ne mnogo, drugače kot ostali možje.
Sodnik s smešnim priimkom, ki je zbujal asocia-cije na uriniranje, je pogleđal mojega učitelja i2iiad naočnikov: »Vi ste dober človek; družino imate, v redni službi države ste, bili ste dobri vse življenje: dober sin materi, dober vojak vojski, dober študent državi, dober oče otrokom, dober mož ženi... in zato ste dobn, dobri, dobri ...«
Potem se obrne k menl: »Vi pa ste izmeček naše družbe; knjige, ki ste jih baje ogromno prebrali, so vas zastrupile. Nimate družine, nimate stalnega druž-benega položaja, nimate službenega mesta, nimate ne žene in ne otrok... ste torej ničla, absolutna nič-la ... baraba, lopov ...« Nađaljuje: »Državni tožilec, imate kako pripombo?«
»Da: star pregovor pravi, da ??? se Janezek v mladosti nauči, to Janezek kot stai zna. To je vse.«
»V zapisnik prosim,« je dejal sodnik. Potem mi je držal pridigo: »Vidite, vi ste ubili ćloveka iz same pokvarjenosti Ne zato, ??? bi vas vodilo kako glob-lje čustvo, kot na primer soobtoženca, temveč iz same podle pokvarjenosti. Vi ste umazan morilec ter čisto nič drugega. Medtem ko je s soobtožencem čisto druga: res je, da je iniciator vsega poboja, res je, da je on pričel moriti in da je om nagovoril vas, naj ubijete tistega človeka; vendar, on je urejen človek, vidite, poglejte si njegovo kulturno pričesko, poglejte si vendar njegov zavidanja vreden položaj ? dražbi, poglejte vendar njegovo mirno družino... in poglejte sebe, ekstravagantneža, ki zna le abecedo, tarej znate prebirati le romane in podobno, poglej-te, nimate družine, nimate staJne zaposlitve ... skrat-ka, vagabtmd ste, in ??? ste storili, ste storm iz lo-povskih nagnjenj.«
Nato se je obrnil k poroti, ki je vneto kimala.
»Zdaj pa se obtoženca naproša, da zapustita sod-no dvorano, medtem ko se bo vršilo sojenje.«
Kake pol ure sva z učiteljem sedela zunaj na hodniku in čakala obsodbo. Bila sva že nestrpna, zlasti oni, tn končno so naju poklicali noter.
»Sodišče je v imenu ljudstva izreklo sodbo, ki se glasi: Prvi obsojenec, ki je ^zakrivil štiri umore, je kriv. Poleg tega je tuđi iniciator petega zločina — umora — ki ga je zagrešil drugi oto-sojenec. Znano je tudi, da je prvi obtoženec starejši od đragega, torej da je imel pač večji vpliv na dragega. Tudi to je znano, da je prvi obtoženec zagrešil štiri umore, pre-dem je drugi obtoženec spioh kaj vedel o vsej zadevi. Iz tega sledi, da je prvi obtoženee spoznan za krivega. Zato je sodišče ukrepalo primerno: obtožencu se iz-reče strog sodnijski ukor.«
»Z drugim obtožencem,« je nadaljeval sodinik, »pa je takole: to je lopov, izprijenec, baraba, sicer jei za-veden cxi prvega obtoženca, a to nič ne de, kajti, le poglejte ga, kako je ekstravaganten ? sploh nima urejenega življenja. Zatorej je bđlo treba primerno ukrepati: sinrt z obešanjem. Obsojenec nima pravice do nikakršne pritožbe. Sodba se bo izvršila dne...«
Moj u6itelj je bil srečen, jaz pa sem še smejal. Imel sem asociacije.
nawnesta nekrotoga MARIJ PREGEJLJ
»Kar se tiče mene, mislim, da mora slikar sli-kati tako, ne da bi skušal koketirati z okusom občinstva; ustvarja naj, kakor zahteva ter išče v njem izraza njegova umetnoška rast. Jaz na pri-mer pustim včasih kakšno delo nedokončano in ga izpopolnjujem čez nekaj mesecev. Na vsakem delu je treba delati tako dolgo, dokler vsaj nekoliko ne ustreza človekovi notranji uravnovešenosti, to se pravi, dokler n. z njim zadovoljen. Kar se pa tiče umetnikov, življenja in umetnosti, sem, lahko bi rekel, cinik. Umetnik nl nič posebnega ter ne opravlja kakšnega posebnega poslanstva. Umetnik, sliliar bi lahko postal marsikdo, ki nikdar ne slika; so pasivni in aktivni umetniki. Ti pa, ki slikajo, niso nič »posebnega«; vsi smo Ijudje. V drugih, večjih mestih, gledajo na umetnika s človeškimj očmi, tam, ???? pač umetnik ? tako odrinjen od življenja in je slikarstvo poklic.«
(1938)
»Zveza ni admlnistrativna organizacija iz papirja, temveč velik studio, tovarna naših duhovnih proizvo-dov, naš likovni kompleks družbene nadstavbe. Zato smo fcomponenta duhormh dosežkov ljudstva ali človeštva, ne drobnl obrtniki uekdanjih cehov, tem-več enakopravnj soudeleženci v graditvi svetovne kulture. S to funkcijo naše delo popolnoma izpo-polnjuje pravico do priznanja, naš poklic pa pravico do določenega družbenega statusa.«
»Spomnimo se samo aašib tikovnib manifestacij, bodisi v tujini, bodisi doma. Ko prelistujem kata-loge naših razstav, imam vtis zelo heterogene »ce-lote« — kaotičnosti. Zastopani so vsakovrstni slogi, ki so v svetu že prešli, ali so ? teku ali se kažejo na horizontu. V tej mnogoštevilnosti osebnib mani-festacij in včasib osebnih monologov smo povsem sodobni, da ne rečem moderni, toda malo je pri-?????, da smo specifični po vsebini, izrazu in formi. Te mnogoštevilne manifestaoije pomenijo, da so storjeni napori, đa nam kvantiteta raste in da nam kvaliteta zaradi nespecifičnosti pada. Ta kvan-titeta ustvarja hiperprodukcijo, ki še zdaleč ni vred-na toliko, kolikor jo družba plača. To psevdoumetni-ško delo, ki ga imenujem proizvod proizvajalcev in lažno umetniško vrednost, zamegljuje pravo ???-spektivno možnost kvalitetnih stvaritev... Ta ne-določeni proizvod se giblje v izrazu sladkobnega, bolj amaterskega realizma, vse do nedoživetih pack baje   grenialnih   in   spekulativnih   posamezmkov...«
(1964)
TRJBUNA STRAN 7
Družbeno polMčna deklarativnost Zveze študentov je daleč prerasla akvire, ki so bili zastavljeni v njenih prvih začetkih. Iz toge hierarhične strukture se je raavila orga-nissacija (zaradi organizacije), sindikat za študente, mno žičnost je postala gtrupacijska struktura posameznikov, ki so v veliki meri entuziasti, skratka ljudi, ki vseeno veruje-jo v mesto mladega akademika, študenta v družbi, katera se levi kot plazilec iz leta v leto. Išee kvaliteto v sebi, vendar ne more prerasti kalupa, iz katerega je rvzklila. Ali res ne?
Razmdšljain o študentu, razmišltjam o iružbi. Nujno je tudi razmišljanje o študentu v družbi. Nujno je razmišlja-??? o posamezniku kot osnovni vrednoti, kl jo družJba vzgaja. Toda ali vzigaja vse te posamične vrednotice res zase, ali je raorda ne izobražuje, plačuje šolanje, »skrbi« zanje zaradi njih samih ali zaradi drugih!? Družbeni mo-del študemta samoupravljalca in subjekta procesa izobraže-vanja pomeni velikokrat le gesJo ne pa kiraiter, ki bi bil sposaben bruhati izoforaženstvo iz medija univerze v ???-dufccijo in razvoj. V znanost kot osnovo napredka družbe, v humanizem kot bdstvo socialistične družbeme ureditve, toda ne imaginame, nedotakljive, idealizirane kategorije, ki je v osnovi in v razroju edino pravilna. Skrajna ekono-miziranost vseh prooesov v našem razvoju pelje kot Krylove riba, ???? in ???. Vsak zahteva sredstva v svojem imenu, v svoji predispoziciji za ustvanjanje novega, bolj-šega. Kdo je garant za uspeh tega posameznika? Ni ora sam, garant je družba, tokrat imaginama kategorija, sku-pek in satovje vrednot, politično progTesivno .oblikovanih in razvTščenih. V takem okolju razprav, razžnišljanij in mnenj se je pojaivilo vprašanje študenta kot posameznika, človeka, kisi prizadeva v življenju nekaj zgraditi v sebi in ob sebi. Odnos do teih vprašanj opredeljujejo prizadeva-nja Univerzdtetnega odbora študentov v Ljubljani.
Nakopičene »anomalije», deviirane in izkrivljene ten-dence po izboljšanjju procesa izobraževanja, materialnega položaja študentov, njihovega življenjskega standarda, ??-kreacije itd. iz naslova družbene potrebe in diružbenega interesa, so pripeljale do razhajanj, ki so pogojena v dru-gačnem gledanju na današnjo družbeno strukturo.
študeint gieda milijarde v annadi, gleda mffijone v gospodarstvu, gleda tisoče v izobraževamju in gleda stotake v svojem žepu. »študent naj bo!« Smo študeniti. Toda kaj imamo od tega? Ali imamo pravico zahtevati sredstva od družbe kot povračilo za našo dolžnost: izobraževati se? Imamo. (Ce nam jo kratijjo, si jo lahko vzamemo). Ne po-čivamo na pridobitvah, gradiroo naprej, toda ali gradimo pravilno? Poglejmo samo materiakij položaj študenta. ŽJvljemjski stroški rastejo, vrtoglavo rastejo. Družba ome-juje sredstva za izotaraževainje iz naslova nepredvideinih. težav. Omejuje sredstva za zdravstvo in socialno varstvo perspektive. In še se vprašujemo: kdo ferši samoupravo kolektiva, če pelje (ekonomsko) podjetje v propad (k vra-gu). Mi ne, ??? tega ne želimo, mi ????????? ????? in
RAZMIŠLJANJE NATEMO...
iz naslova prevelike potrošrye . .. zdravja!? Ekonomizira-nost je pTipeljada do tendenc plačevanja šolnine (kredit namesto štipendij so prvi korak k temu), pripeljaJa tako daleč, da človek, delavec ki gara, ne sme zbaleti, če hoče živeti. Pri vsem tem ?? se igramo mefistovsko farso samo upravljanja. Veirjetno mi samoupravljanje (ne samo kot pojem) nekaj pomeni in marsiikomu drugemu tudi. Marsi-komiu drugernu, ki si je samofiipravljanije vzel, sprivatiziral, pa ne pomeni nič ali pa vse. Ključ za reševanje teh prob-leroov je v razmerju kadrovske politike in sbrukture v gospodarstvu. Upravičeno vprašanje — ali nas res ne rabite rač več, aJi nas je res dovolj — mi ne pomeni kršitev pravic samoupravljanja. Pomeni mi, in marsikomu druge-mu, tudi skrb zase in za vse nas — kmalu si bomo namreč saini gradili življeinjje. 2iveli pa bomo tako, kot si bomo posblali. In če se teiga zavedamo, ne kršimo samouprave. Nasprotno. S tern^ gradimo, gledamo jo kot proces, kot skupek kvalitet, ki so sposobne ob lastnem interesu'nekaj ??&?????,, nekaj pridobiti. Kajti ni, da bi se prepustili praksi in ekonomskemu faktorju v stihijno obđelavo naše težimo k izrboljšaiiju. Zato nam gre mesto pri gradiitvi in to enakopravno mesto strokovnjaka, ki se je izobraževal zato, da bo koTistil družbi. Zato simatTam za pravilna vsa prizadevanja noivega Univerzitetnega odbora študentov, ki je iskal odgoivore na vsa navedena vprašanja dn še išče. Marsikdo se lahko vpraša, kaj še išče. Veliko jih niti ne ve, kaj je Univerzitetini odbor. Veliko pa jih ve. Idejno gradimo od vrednote do vtrednote, od stopnje do stopnje. To je tudi poldtični rpliv, ki smo ga študentje zanemarili. Pri vprašanjih štipendiranja, zaposlovamja, kadrovske poli-tike in celotnega sistema izobraževanja, je bil letos narejen moean ????? naprej. Ni ??????? verjeti nezanimaiiju med študentd. Morda sipada letošnji UniveTzitetni odbor v kate-gorijo entuziastov, ki sem jo oroenil na začetku. Verjame-mo v študenta, oin pa mora verjeti v nas, ??? nas je voJil kot svoje predstavnike, zastopnike. Tri leta so minila v prizadervanju za čimboljšo rešitev štipendijske politike. Krog študentov, ki je pri tem sodeloval, nl bil majhen. Uspehi so na dlani. OpozioriH smo nfl vrsto piroblemiOT, že navedenih, zahtevali smo o njah razpravo, mišljenje. Danes &? ta več ali manj jasna. Kadrovska struktura v gospodar-stvu potrebuje racionalne ukrepe za njeno izboljšanje. Lahko tudi administrativne, ker je samoupravni sistem vendarle sistem in ne anatrhiija, ki je lahko prilagodljiva vsakemu, ki si v njej ustvari ipoložaij.
_ repašćati naše lzobraževanje raznim poditičnim odlo-citvam ne bi bilo pametno. Izobraževanije je eden najob-čutljivejših procesov, ki lahko vodi velike uspehe, pomeni napredek, lahko pa se prelevi v pastorko družbe, imagi-nairne enote. Zato so bila upravičena naša pnzadevanja in zahteve, da se povečujejo sredstva za izobraževanje] za štipendije, da se zgradijo novi študentski domovi itd. Družba ima interes pri vzgojd kadrov, ki jih potrebuje. Če jih ne potrebuje, nima več interesa. Nima pa več »interesa« zato, ??? je obstoječa struktura v gospodarstvu zasidrana, se ne želi, niti noče umakniti. ?? tem ne uvidi, da ni več nosilec napredne prrodukcije, ki pomeni zenico očesa, s ka-terim gleđanio na stvarnost. Prepričan sem, da je prav v teh raamerjih v gospodarstvu ključ rešitve. Menim da ni v študentovem interesu odhajanje v tujino, še manj brez-poselnost doma. Proučiti in ponovno avrednotiti bo treba študij, visokošolsko iz»brazbo, strokavnost. S tem mislim poudaniti, da tudi današnji sistem izobraževanja ne ustreza popolnoma, posebno še ??? zadeva povezavo študija s prakso. Prav tako ne uštreza kvaliteta študija ??. diplomi-ranih kadrov Umiverze. Zato ?????? poiskafci realne mož-nostd kvaJitetnejšega procesa izobraževanja, ki ne bo ustvarjal kvantitete neustrezndh in pogosto nestax)kovnih kadrov.
Za zaključek samo še nekaj informacij kot dopolniio navedenim političmin staJiščem Univerzitetnega odbora.
Na področju socdalne In ekonomske nrobleinatike štai-dentov je del dolgoletniii prizadevanj zaključen, ??? bo v kratkem sprejet zakon o štipendijah in pasojilih za izo braževanje. S tem zakonom sredstva ne bodo zagotovljena in bo zato potrebna široka akcija ????? pokrajinskih klu-bov in v neposrednem stdku z gospodarstvom.
Na področju študijske problematike sodelujajo naši čla-m v raznih komisijah na Univerzi in v okviru republike v razpravah o sprejemih dn kvaliCkacijskih iapitih na Univerzo. Tej temi in vprašaiijem o študentskem listu Tribuni bo posvečen tudi naslednji plemrni Univenrzitetnega odbora 27. marca.
Na področju samoupTavljaiuja je ?????? Univerzitetnega odbora, da je potrebno najprej do maksimuma izkoristiti obstoječe možnosti in šele potem iSkati nove obttfce (prob-lem študentoiv arhitekture).
. V težnjah po podpori in zaupanju širšega kroga študen-tov pozivam k razpravi na fakultetah, visokih in višjih šo lah, ki se potem lahko razčistijo na enem od plenumov. Po dosedanjih rezultatiih (kljub tetnu, da je mnogo časa od-padlo na celjenje starih ran) menim, da je Univerzltetni odbor izipotnil dolžnosti. V ?????? bo uspeflo pritegniti k sodelovanju večino študentov, ki seđaj poznajo Univerzitiet-ni odbor le kot arbitra v svojih osebnih težavah, bo nainen in program dosežen.
Zato si upam trditi. da študent pridobriva viogo ? položaj, ki je bil v preteklih letih dokaj negotov.
Matjaž Jugovič
Studeintski center iz Sarajeva je dal pobudo in tudi organiziral prvo posvetovanje institucij, ki skrbe za študentski standard po vsej Jugoslaviji, to so za-vodi, ki skrbe prv«istveno za hrano iin stanovanje študentov.
Organizatorja, sarajevski študentski center, je treba pohvaliti, ??? je uresničil dolgoletno željo vseh, ki delajo v teh zavodih.
Vsi namreč vemo, da imamo skupnost imiverz, da sodelujejo študentje, le istitixcije študentskega standarda doslej niso sodelovale. V treh dneh smo ugotovili, da bi biia lahko marsikatera stvar organi-zirana skupno, obenem pa je bilo poudarjeno, da ni-kakor ni treba zaiti v prakticizem in na silo vse poenotiti. Zamertmo pa lahko organizatoirju, ker je priskrbel zgolj za dobro osebno počutje udeležencev, ničesar pa ni naredil za vsebinsko usmeritev posveto vanja. Zamerimo jim iahko tudi, ker ni povabil vseli institucij, prav tako ni povabU zastopnike vseh uni-verzitetnih odborov ZŠJ (na posvetovanju ni bilo niti ljubljanskih niti mariborskih študentov), ravno tako ni povabil Tribune, čepmv so na posvetovanje bili po vabljeni predstavniki študentskega tiska iz Zagreba, Beograda, Skopja in Sarajeva.
Zaključki posvetovanja so naslednji:
a) Na posvetovanju so se zbrali vodilni in vod-stveni delavci institucij študentskega standarda, pred-sedniki upravnih odborov in svetov teh institucij ter kot enakopravrd sodelavci predstavniki CO ZŠJ in univerzitetnih odborov ZŠJ. Na posvetovanje so bili povabljeni tudi predstavniki študentskega tiska. Pri-????? so izTneniaili infnrTnaciie o položam v posamez-
?-"?-   "-irr-hHih   ????5???   r»."   ^ novi  4itnp«-"Jii   \zq je V€Či-
na zavodov v tem letu ostala brez dotacij.
POSVETOVANJE
O ŠTUDENTSKEM
STANDARDU
V SARAJEVU
b)  Ugotovljeno je  bdlo  naslednje:   v  študentskih domovih stanuje okrog 50.000 študentov, hrani se jih več koti  100.000, 40.000 pa jih uporablja tučilnice in knjižnice ter klube, se udeležuje tribun, gledaliških in fibnsikih predstav in se zaposluje pr^io servisov, ki jih organizirajo te institucije. V zavodih je  za-poslenih 2.000 ljudi, nevalorizirana vrednost osnovnih sredstev pa je 20 milijard S din. (Zgoraj  navedene številke niso argumet&rane, stoje pa v zaMjučkih po-svetovanja). Ob vsein tem pa družba tem instituci-jam ne posveča dovolj pozomosti, ne obstoje prav nobeni pcmtivni predpisi o ureditvi, upravljanju, go-spodarjenju  in  nalogah  ter  zavodov  s   specifičnim družbenim karakterjem. Iz  tega sledi, da  je  treba temu vprašanju (vprašanju študentskega sitandatda) posvetiti več pozoroosti, predvsem pa bi morale tu neposredneje   in   bolj   aktivno   sodelovati   univerze, ustrezni republiški in zveznd organi ter zainteresira-ne družbeno-politične orgaiizacije.
c)  Zaključki in materiali s tega posvetovanja bodo poslani   vsem  insti+uci.iam,  kl   skrbe   za  študentskl standard.   skuanosti   Mi^ociov^ncVih  ??^??^   n*+rvz-n-irn 7-?????-?^ ter republiškim organom ter političnim organizacij arru
d)  že na začetfcu poevetovanja je bila ftzražena žeilja in potreba, da se ustanovi Skupnotst institucij študenitskega standarda. Ta raisel je dobila podparo vseh tuiel^enoev, konkretizacija siklepa pa  je bila prepnščena sarajevskemu študentskemu Centru. Ze-dJTiiii smo se le za osnavno tezo, da mora imeti skxtp-nost stalne oi^ane in da študentje enakoipravTio so-delujejo.
e)  V jtmiju bo Studeotski ?????? v Zagrebu orga-nizdral   drtigo  posvetovanje   imstitucij   študentskega stasndairda. Program je zelq obširen, ??? kaže na ne-urejenost  nazmer v zavodih, veliko neenotnost po-slovanja in tudi na zelo razHono stopnjo int^racLje in obseg nudenja uslug.
Dnevni red posvetovanja v Zagrebu:
1)  o  statuitu  in  profilu, nalogah  in  specifičnem družbenem  karakterju  institucij   študraitskega etarv darda.
2)  o kadrovsikjih problemdh, o strukturi in cenah usltig, ter o načinu financiranja institucij in študen-tov nasploh (zaTadi docela neenaklh struktur cen in razlionega   sistema  dotdranja  je. vsaiko  primerjanje cen po različnih domovih širom Jugoslavije absurd-no).
3)  kako arganizirati turistično dejavnost v f>olet-nih mesecih m do ????? izkoristiti proete kapacitete v tem času.
4)  Priprava   pozitivnih   predpisov   o   instifcucijaJi šfcudentskega standajrda in povezovanje z univerzami.
Tako sestavljem dnevni red seveda že sam po sebi zahteva resen pristop ne samo institucij štud. starv-darda ampak fcudi študentske arganizacije, skupnosti
Ijškili organov ter političnih orgamzacij.
Jože liavčič
KAREL ČAPEK
KAKO NASTANE
ČASOPIS
že večkrat — vendar zmeraj nekako posebno oča-mn — sem bral pustolovske romane, ?? se začenjajo tako, da zazvoni telefon na pisalni mizi (ali v elegant-?? samski sobi) mladega novinarja, poročevalca Sta-ra (ali Heralda), Dicka Hubbarda (ali ?????? O'Do-nellyja), in prepaden dekliški glas dahne v telefon: »Prosim vas, takoj pridite; pravkar se je v Tchoppovi ulici zgodil grozen umor.« Nakar omenjeni Dick Hub-bard (ali ???? O'Donelly) skoči v svoj avto in se pelje v Tchoppovo ulico. odkrije sled za morilcem, ga preganja, pretepejo ga dli ??????? s kloroformom, vržejo ga v podzemski labirint, vendar uide in za-sleduje zločinca naprej z avtomobilom, letalom, lad. fo, nakar ga po napetem ?? nevarnem lovu, ki traja najmanj štirinajst dni, končno ujame. Takrat pogn-men novinar seže po telefonu in pokliče svojo re-dakcijo: »Halo, tu Dick (ali ?????); pripravite ?? prvo stran, da, celo prvo stran Heralda; narekoval vam bom senzacionalno novico, ki je ne bo imel noben drug časopis.«
Morda si je na osnovi teh romanov že veliko bral-cev izoblikovalo dokaj burno sliko o tem, kakšno je delo v redakciji ?? sploh, kako nastaja ćasopis; ver-jetno si predstavljajo, da pred vsako redakcijo stoji vrsta športnih avtomobilov, v katere skačejo mladi reporterji ter se ?????? za pustolovščinami; da nanje čakajo letala na letališčih in zločinci na kraju dejck nja; da sme takšen nadobuden poročevalec vsaj za pol ddeva izginiti, ne da bi za to dobil odpoved ali ne da ti ga vsaj strašno nadrli; da bi meter dopuščal, da bi mu kdo v zadnjem hipu prišel z novo prvo stranjo jutranje izdaje, in tako dalje. Po daljših iz-kušnjah z različnimi časipisi lahko rečem, da niti Dick Hubbard niti ???? O'Donelly običajno nimata ne svojega avtomobila ne letala in da je njun lov ?? dogodki najpogosteje omejen na telefon ali na mrzlie. no listanje po drugih časopisih; dalje, da je njun naj-večji, vendar kronični riziko, da bosta imela s kom neprijetnosti: bodisi s šefom redakcije zastran tega, ker nimata tega ali onega poročila, ali pa z različ-nimi, praviloma uradnimi činitelji zategadelj, ker poskušata od njih izvrtati nekakšne take večje pod-robnosti. Res je, nikomur ni prijetno, ko okoli pol-noči doma zadivja telefon in nekakšen prizadeven novinar sprašuje, če je to ali ono res, na primer, da sumijo vas, da ste umorili svojo babico; kaj, da o tem ničesar ne veste? To je škoda, torej oprostite, da sem vas zaman nadlegoval. — Dalje se takšnemu budnemu reporterju zmeraj mudi, da bi svojo zadnjo vest utegnil pravočasno dati v list ?? da mu je ne bi vrgel ven gospod metčr, ?? mora pravkar narediti. prostor za veliki govor signora Mussolinija ali za zasedanje odbora za finance v senatu; in medtem, ko njegova senzacionalna vest že teče po rotacijskem stroju, sluga prinese svež odtis konkurenčnega časo-pisa, v katerem je kakšna podrobnost ali novica već. Rečem, da je življenje Dicka Hubbarda ali ??????? O'Donellyja po svoje trdo ?? napeto, čeprav ju ne tnečejo v podzemske^ labirinte niti ju z zvezanimi no-gami ?? rokami ne ugratljajo skrivnostni črni avto-mobili; poleg tega pa sta Dick Hubbard ali ???? O'Donelly med manjšimi, čeprav hitro vrtečimi ko-^ leščki v stroju redakcije; celo športna redakcija ju gleda z mirno prizanesljivostjo, da sploh ne govori-mo o takšnih novinarskih kamnih, kot so gospodar-ski redaktorji ali celo uvodnikarji; toda o teh ?? dru-
gih notranjih skrivnostih časopisa bo govor pozneje. Za časopise, kakor tudi za nekate^: aruge dejav-nosti, ni niti tako zanimivo, kakor se delajo, pač pa to, da sploh obstojajo ?? da lahko celo vsak dan iz-??????. Ni se še zgodilo, da bi nekega dne izšel ća-sopis z lakoničnim obvestilom, da se v preteklih šti-riindvajsetih urah, vse do zaključka lista, ?? zgodilo nič posebnega ?? torej ?? o čem pisati. Vsak dan dobi bralec svoj politični članek ?? svoja poročila o zlo-mih nog ter o športu, kulturi ?? gospodarstvu; će-prav bi cela redakcija legla zaradi gripe, bi časopis kljub temu izšel ?? bi bile v njem vse rubrike kot ponavadi. Na drugi strani pa se gospod meter vsak dan zaklinja, da ne more spraviti v list vsega tega, kar mu redakcija pošilja, in če si gospodje uredniki mislijo, da lahko čara ali kaj takega...; toda, ker menda ve čarati, pridejo v časopis vse rubrike in tega je ravno toliko, da so izpolnjeni vsi stolpci od zgoraj navzdol; ali ni že samo to vsakodnevni čudež? Tudi strojnik pri rotacijskem stroju vsak dan izjav-Ija, da tega več ne bo zmogel, to je nemogoče, kaj si ti gospodje mislijo ?? da je rotacijski stroj tako ?? tako zanič in da stavi glavo, da danes ne bo uteg-nil dotiskati. Vidite, kljub vsem tem pojavom časo-pis izide, izide tudi jutri ?? pojutrišnjem. To je večno čudo, za katerega bralec niti ne ve, toda zaslužilo bi si tiho in pobožno spoštovanje.
KDO VSE JE PRI ČASOPISU
Pri časopisu je redakcija, kjer časopis pišejo, tis. karna, kjer ga stavijo ?? tiskajo, in administracija ter ekspedicija, ?? ga prodajata in razpošiljata. Na prvi pogleda je to čisto preprosto, v resnici pa vla-dajo med to razdelitvijo najbolj zapleteni ?? nejasni odnosi. Na primer redakcija živi v trdnem prepri-čanju, da ona dela časopis ?? da bi ta moral biti nai-bolj bran list na svetu; če ga nima vsak v rokah, je krivda administracije, ?? ni sposobna najti poti k tej množici možnih bralcev. V nasprotju s tem admi-nistracija prebija dneve svojega življenja v globoki veri, da je časopis njeno delo, ki ?? ga redakcija na-črtno kazi; tu je na prlmer odpadlo pet naroćnikov, ker so se čutili prizadeti zaradi nekega članka proti spiritizmu, a tu zopet nek odjemalec iz Dolge vasi sporoča, da časopis ne bo več jemal, ker je bil včeraj objavljen uvodnik, s katerim se on, dolgoletni naroč-???, nikakor ne more strinjati. Ko bi ti gospodje raj-ši pustili te politike, si misli administracija; z vsako politiko na nekaj naletiš in naročnik je fuč. Konćno tiskarna sodi, da ima le dva glavna sovražnika na svetu: redakcijo, ki bi hotela, da bi list zaključili kar najpozneje, in administracijo z ekspedicijo, ki ho-četa kolikor mogoče hitro dobiti časopis iz rotacij-skega stroja, da bi ujeli vlake in poštne zveze; kakor naj obema ugodim, si tiskarna trpko. in nemočno misli; posaditi te gospode sem, da bodo enkrat vi-deli, kako se časopts dela!
V širšem smislu spada k časopisu še tako imeno-van kader naročnikov ?? bralcev, ki se mu tudi pravi naše beroče občinstvo ali naša zavedna javnost; to je tisti del, ki ćasopis bere, toda več ali manj vanj tudi aktivno posega, zato bo potrebno o njem pose-bej spregovoriti.
O REDAKCIJI
REDAKCIJSKI ŠTAB. Redakcijski štab ni nobeno poveljništvo, temveč je preprosto skupek vseh ak-tivnih članov redakcije; nekateri izmed njih imajo na sebi bele delovne halje, podobne frizerskim pla. ščem, toda ti ne pomenijo nobenega čina ?? šarže. Nosijo jih v glavnem tisti redaktorji, ki živijo sede-če življenje za uredniško mizo; tisti pa, ki tekajo po mestu. zahajajo v parlament ali obiskujejo različna posvetovanja ?? sestanke, nastopajo v običajnem ??-vilu, kvečjemu skrivajo pod ovratnikom suknjiča no-vinarsko značko, ki jo uporabijo le tedaj, če jih stražnik kam noče pustiti.
Kolikor vem, ?? nihče do zdaj poskušal dognati, iz kakšnih Ijudi nastajajo novinarji. Obstaja sicer novinarska šola, toda nikoli še nisem srečal novinar-ja, ki bi iz nje izhajal; zato pa sem sprevidel, da je lil vsak novinar nekoč medicinec, inženir, pravnik, literat, uradnik Eksportnega zavoda ali kaj drugega in da je to iz nekakšnih vzrokov pustil. Včasih so to,
da tako rečem, nekako izgubljene eksistence, ki se »ujamejo« kot žurnalisti; o nikomer se ne reče. da se je »ujel« kot poslanec ah banćni direktor; toda no-vinar se navadno »ujame«, in to skoraj dobesedno po pregovoru, da »ponujaš le prst, pa ti zagrabijo celo roko«. človek praviloma postane novinar tako, da zaradi mladostne neizkušenosti napiše nekaj za časopis; v njegovo veliko začudenje to v časopisu objavijo, in ko z nečim pride drugič, mu na ured-ništvu gospod v beli halji reče nekaj kot »spet nam kaj napišite«. V večini primerov človek postane no-vinar, ker ga zapeljejo; za nikogar ne vem, ki bi že kot otrok sanjaril o tem. da bo žurnalist. Mogoče si je želel postati lastnik vrtiljaka, strojevodja ali mor-nar; toda glej, nekako je zavozil s poti svojih sanj ?? postal je član redakcijskega štaba. Včasih gre človek k časopisu zato, ker je o sebi prepričan, da zna dobro sukati pero: toda niti to ?? neizogiben pogoj. Skrat-ka, novinarji se podobno kot igralci in politiki, re. krutirajo iz oseb z najrazličnejšimi poklici, ki se ne-kako znajdejo na stranpoti. (o redakciji lahko preberete še v prihodnji številki)
POJASNILO
V zvezi s člankom »Razprava o materialnem položaju študentov«, ki je bil objavljen v 13. številki Tribune, je potrebno naslednje pojasnilo, da prispevka bralci ne bi napačno razumeli.
Tov. Rudi čačinovič je namreć na raspravi v študent-skem naselju poleg drugega tudi dejal, da je Izvršni svet zadolžil svoje strokovne službe, naj pripravijo tudi pr e dpise (in zaostnjo obstoječe). Tako, da se tudi na ta način hitreje izboljša kadrovska struktura v naši druzbi. Torej, po mnenju tov. čačinoviča, ni potreben sa-mo  ekonomski pritisk,  ampak tudi predpisi.
USTANOVNA
LISTINA OZN
V SLOVENŠČINI
Društvo za Združene narode za SR Slovenijo je v slovenskem prevodu univ. prof. Ivana Tomšiča založilo in izdalo Ustanovno listino Združenih naro-dov in statut meddržavnega sodišča. Po mnenju se* kretariata za informacije pri Izvršnem svetu SR Slo venije je to doslej eden najboljših prevodov obeh temeljnih dokumentov Organizacije Združenih naro dov pri nas. Prevod, ki vsebuje že najnovejše spra-membe listine, je oskrbel Inštitut za mednarodno pravo in mednarodne odnose pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ker še vedno zelo primanjkuje v slovenskem je^ ziku gradiva, ki bi predvsem mladim ljudem v čim bolj razumljivi obliki prikazalo strukturo OZN m glavna področja njenega delovanja, se je Društvo od-loeilo tudi za prevod in izdajo publikacije »Temeljni podatki o Združenih narodih«; publikacija na zelo pregleden način tolmači funkcije in delovanje OZN in njenih agencij ter je posebno priporočljiva za mla-dino, ki se želi seznaniti z osnovnimi podatki o delu te svetovne organizacije.
Obe publikaciji bodo prevzeli v prodajo Občinski centri klubov OZN ter Mladinska knjiga. Prodajna cena za Ustanovno listino bo znašala 4,00 novih di-narjev in za »Temeljne podatke« 3,00 novih đinarjev.