HašE žrtvB za doioviio. Fanl> domafiega strelskeita polka št. (.iorofiajo, da je nemila smrt usrabiia i>oddesetiiika Ivana Rožnik, doma iz Staregatrgapri Slov e n j g r a d c u. Bil je v najlepši mladosti, star 24 let. Dne 26. marca je bil težtco ranjen od drobca sovražne graiiate. V par urah je umrl v vojaški bolnišnici v Serenu in je tam pokopan na vojaSkem pokopaliSfiu. Junak je bil odlikovan z malo srebrno svetinj, z brotnasito sveti|njo in s; Karloviim eetfnim križcem. Bil je vedno vesele narave in na Boga tudi ni pozabil. Njegovim staržem in rodbini izrekajo sožal>8 vsi njegovi prijatelji od 6. slotnije: četovodja Grašič Franc. ^fisPt^Hr ^^^č"1* Anf^n. r"n?°*T]7k OTri-01* t"3ti. resetnii P«sin9/i_t: Aioja, poiHlBet X Vrfiaujtlc Jak., poddesetnik Simon Doienc strolci Maoiko Moj;'., Al. Rutnik, Preložnik Franc Pelrič Jožef, l-^eteršič Pavcl, Tement Mihael, Miakai- Mihael in Rokus UožiPnik-  ^alostno poročilo smo prejeli od 6. g. vojnega kurata iz vojaške bolnlšnice"dne fi. marca t. 1., da je riašel v daljni tujini na italijanski zemlji smrt za domovino črnovojnik Alojzij Oman. doma iz župnije  S p i e I f e ] d. Bil je v 49. letu svoje starosti. N©kdaj je služil tri leta pri 47. pešDolku, a zdaj je bil dodeljen neki trenski koloni. Dne 20j februarja so ga odnesli v vojaško boinišnico. Ko so mu podelili sveto p-oslediije olje, je izdihnil svojo blago dušo. Rajni je bil nd vseh v obfiini ljubljen in spoSt-ovun. Bog daj zvestemu možu. blagemu očetu ter vzornenm obfanu vefini mir! Dne 10. mapca t. 1. je zadel sovrajžni šrapnel ob 10. uri dopoldne v glavo ognjičajrja Baumaiia iz S r •, d n j e g a Gasteraja v S 1 o v. g o r., in ob enih pm>oldne istega dne je junak že izdihnil patojo dušo. Odlikovan ie bil s srebrno in bronasto kolajno in s Kn.rlovim fietnim križ&em. Padli je bil od svojih mladih let po&ten in dober sin, ud pevskega društva in Marijine družbe. Bi] je potem kot mnž na Pla.nini na Kranjskem zo,>et pri peMskem dm&tvu. Star je bil komaj 36 let. Bojeval se je od zaCetka i-talijanske vojne hrabro do zadnjega trenutka. Zapustil je pridno in pošteno ženo in en mesec starega otroka, starše, sestro in dva brata, ki sta Se oba na bojnein polju. Brat Ijeopold je že obiskal grob svoiega brnta, ki počiva na pokopaliSču župnije Rai ob Piavi Na južnnem bojišfiu je dne .5. aprila t. 1. sovražna krogla pretrgala nit Živlienja vrleirm 221etnemu mladeni^u Rudolln Zelenik iz 2 u p e t i n c p r i S v. A n t o n n v S 1 o v. g o r. Bil >e trikrat odlikovan: s srebrno svetinjo TI. razreda, z brona(s:to sveti^jo in s Karlovim križcem. Dva in pol leta je btil na bojiS6u Starši so bili ponosni na njega, ker je b"l vzor pridnega mladeniča. Rajnega ]e vse Ijubilo znradi niPgovega (ihega in mirnega znafiaja. Ko je doSa žalostna vest, dn ie Rudolf padel, niso žalovali le o?« in mati, brat in sesfri ter sosedi. temveP cela župniia. Raini je bil tudi vrl narod-njak. Zadet od sovražne krogle ie padel na timlsirein bojiS^n FranSek finofl od doma6ega peSpolka, doma izDseka pri S v. T r o j i c i vSlov. g o r. Se ?drav in vesel fe vzel jeseni 1. 1. glovo od svo}*» dobre mamice, ofteta in bratov, katerih eden se tudi nahaja na italiianskem bojiSCu, ter sester. Ni Ti bftlo dauo, draci Franftek, videti veC m*o.i»ga doma, •»ntg9\ si pa zato pla&ilo nad zvezdami! Zatostno vest so dobili Reberšakovi iz Z v e r i n j u k a p r i B r e ž i c a h, da je ujih iiXmlajši sin Jo*ef, šele 20 let star, tunrl d&e- 22. aprila v bolnišnioi v Pragi. Bil je ranjen na itali.ianskem bejišdn, potem j« bil pet mesecev v bolniš&ioi. Njegov bn;t Mihael se je boril leta 1914 v Goliciji, a se nifc ne re. kj» Qa j«. Martin Jurgec, doma iz P a r a d i ž a pri S \. Barbari v Halozah je padel na bojnem polju dne 8. aprdla 1918. Razmesarjen je ležal do dne 17. aprila pod milim nebom. Sovražna granata nm je utrgala iiit mladega življenja. Bil je koni-aj ti-etji nnsec Oid dotna. Njegov tihi znacaj nam je bil zelo priknpljiv in ostane nam vedno v spominu. S t. Pavel p r i Preboldn. Tunaške smrti je pa&el dne 25. oktobra 1. 1. ob zafcetku 12. ofejiizive, pri kraju Selo na lašlri fronti tukajšnji poaestnik in leaotržec g. Anton Vasle. Bil je v cv-etu svoje moške dobe, star šele 35 let. Zapustil je lepo urejeao pose«tvo ter nilado vdovo s tremi otročički. Rajni je i*il tadi občingki odborniic in svak šeutpavelskega g. nadu&telja. Bodi mu lahka zemljioa tuja! Nevtolažljiv« rdovi in zapuščenim otročičem ter sorodnikom pa dal Bog potrebne utehe in tolažbe Prizadeii rodbini naše sožalje! Dal je svoje življeuje za cesarja in d»m«vin« dne 22. maroa t. 1. Breznik Jbžef iz S p © d n j i \\ ŽerjaTiij pri S v. L e n a r t u v S 1 o t. g o r. Vsri, kateri so ga poznaM, jofcajo za njim. ZapušŠa žebo in velik« prijateljav, katere si j« prid«bil s svojo priljnbtjeuostjo. Vsem padlim sltvenstdli žrtvam aaj »veti neboška luč! Rasn# politiin* v«stia Jugoslovanski ministtr dr. Iran vitez Z o 1 g e r je odstopil, ker ni maral veft seiaeti s Seidlerjem [>ri eni mizi in ker ni hotel podpirati Stidlerjevih nemšktonaoionalnih nafirt©\- proti Slovanom. Žolger je bil eden najbolj sposobnih rainistrov. Cesar Karel je pisal vitezu Zolgerju IjubeznjiTO lastnoročno pisroo, v katerem mu naznanja, da ga milo*tnQ o3puSča z nj«govega mesta ter mu izrpka »a njegovo delovanje svojo zahvalo in popobio priznanjje. V mak zahvale je cesar podelil vitezu ^Zolgeriu ^isoMo «dlikovanje: red Železne krone I. razrtda. S twn j« ot- sar sam pokazal, da visoko ceni hi 6isla Jugoslovane. V soboto. dne 11. t. m., je eesar milostno sprejel viteza Žoigerja \ posebni avdijenci. Miniatrski predsednik Seidle« >i ne bo več upal j)red državni zbor. To je gotovo< Tudi noben njegov minister ge ne bo smel veČ poka¦zati pred državno zboniico. Seidler, ki i» popr^ &Uf vesno zatrjaval, da bo izvedel samoupravo za vse narode, se je sedaj popolnoma zapisal vsenemškim hujsfcačem in je kar prekn visokih glav in pr.eko drugih ministrov pr*glasil nadvlado Nemcev nad. Slovani» Ceško deželo hoče razdgliti tako, kot zahtev »jo Nemci; na/9 Sld^tioe ne mara prideliti k 'Jugoslaviji, a temveč hoče, n"a bi tekel vsenemški most od Hamburga do Trsta \x) slovenskih tleh. Vse to hoče Seidler izvesti brez državnega zbora, ker ve, da ima ^bornica veliko protinemško večino. Slovani, poseboo Oehi in Jugoslovam, so sed,aj tako trdno sklenili svoje vo ste proti Nemoem, d.a se nam ni prav ni6 bati ta našo ibofloCnost. Seidler bo moral iti s svojim miuistrst* vom, a Slovani bom ostali in bomo brez njega in b*ez Neracev dobili svojo Jugoslavijo, v kalieri booM živeli srefino in zadovoljno mi in naši potomci. Cehi odklanjajo razgovor z dr. S • i d 1 e r j e m. Ministrski predsednik dr. Seidler j« dn« 13. maja povabil k sebi na razgovor oba vodilna Seška politika poslanea Staneka in T^^arja. V. nismu na df. Seidlerja sta na imenosana izjavila, da se ne marata udeležiti razgovora s sedanjo vla<Ja. B o a * r j i. Na ur« baj« v kratkem gredo pogl«iat n a D n n a j nemškutarski žnpani in vsenemŠM mameluki in Štajjerfievi bedaM: Tako pišo-jo ia Ptuja. Ti ljudje ho6«jo cesarja svarit, da ja ne bode priferSii ustentViitvi samo«tojne Jugoslavije. Neslibodo na Dunaj sliko, na kateri bo naslikan strašni jugoaldvanslci zmaj, kateri hofie požreti uboge Nemce na dtvanskem jugu. Grozno je žrelo te pošasli! Slika kaže, kako hoče zmaj, ki ima — o joj — fcar tri glavs, pogoltniti oelo Stajersko do Mure in tudi Kor«eko do zafinje krj5«, kjer prebivajo Sloveuci. ivlesta Ce!»ve», Maribor, Ptnj in Celje so že med zobini te strašne pošasti. Cele trume Nemoev, Svabav i.; nemškutarjev ,je že pogoltnil ta strašni zmaj. Da, bi našli svojega Martina Krpana, bodo potovali n* Dunaj in sliko o stpašnem jugoslovanskem zmaju obdo aosili StajerCevi backi po flunajskih ulicah. Klicaii pa bodo: ,,Za božjo voljo, pomagajte, pomagajte!" Da se b«do imena teh slavnih mož ovekovečila, t>o .,'S-lovenski Gospodar" ob priliki prinesel imena StajerSevih r«iaar,i»v. V 3 e n e m š k i volkatag v M a r i b o r u s» je preteklo nedeljo izvršil zelo klaverno. Dasiravno so bobnali na vse pretege po mestu in okolici zs »deležbo, veudar vsak naš vaški shod. glede udeležbe \m naviiušeiija daleč presega to zborovanje vsenemšicik hujskadev. Na voBfetagu je bilo toliko ljudi, kakor če kmetje iz Slovenskih goric pripeljejo 6refi.tij© na trg. Bili so to uraSniM, nekaj pleanjivih neaiiskutaFjtv iz otolice, otroci od 8—15 let, komiji, vjjenci, in radovedneži vseh barv. PoslednjiK je bilo Dajve6» •a so otroei in radovedneži prevladiali na zborovaoju, se ,je videlo takoj pri otvoritvi. Celjskega Ambrožičia., ki je otvoril zborovanje, so pozdra\*ili otroci 3 sTojim tankoglasnim ,,Heil!" Govorila sta advokat Hr. Mravljak in tirolski profesor Mayer. Oba sta hujskala proti Slovencem in klicala zborovalce na boj proti i;»varnim JugoslovanOm. Kakor se je shod kiaverno zafiel, tako se je tudi klaverno in žalostno končal., BtlavsKo ljudstvo je klioalo: Dajte nam raie krulia, od ^aš«ga n«mštva jie Domo siti. .'Ria oiroK se je po zborovanju razlila po a-«vtii in kri^ala pred NarodBi» domom in pred Verstovšekovo hišo svoj ^Heil!", m tulila pesem ,,Die Wacht am Rhein", drage nesr»€e pa »i bil*. Nemce je najbolj jezilo, da niso smeH pcbijati na slovenslrih hišah šipe in napadati Sloveae«. Vstaemci so losegli s tem shodom veliko blamaž» in «rJbili od seb« ie na stotine tistih. td so poprej drSalf z njimi. JHno pa moramo zopei pribiti: Ne z eno beseflo niso govorniki ari zborovalci poGistih oesarja in oesarsko hišo, temvefe so slavili samo Nem8ijo, Viljema in Bismarcka. Žalostno ,ie tudi, da se sme na vsenemških shodih tako grdo sramotiti naSD •¦rarslo Hišo, kakor se je to zgodilo na tem vsenemSkem zborovanju. — Vsenemci so priredili enafc shod na Križevo v Ljubnu na Gornjem Stajersfcem in t. Sterzingu na Tirol--l!eBi. S« 5no pismo našega cesarja. PoroCila iz Francije pravijo, da je naš cesar pisal Se •no drugo pismo, lci je baje še važnejše. nego je bilo obo, ki ga je pisal svajemu svaku princu 'Sikstu* burConskeuu. V drugem pismu je naS cesar baje izrekel svoje ijrepwfi»n.je, da se mu bo posrečilo pridobiti NtmOijo za to, fla bi se sklenil mir pod pogo.jem. Ce bi zavezaiki svoje zahteve po ozemlju omejili na rAl« zacijo-Loreno. Samoumevno bi morala NemBIJa izprazniti zasedena ozemlja m Belgija bi morala zopet postati neoH\4sna. Na cesarjevo proSnjo se je Francija s fastno besedo zavezala, da ne izda vsebine tega pisma. Med pogajanji je francoski ministrgki preftsednik predlagal, da bi na,j Avstrija odstopila Ttalijjf Trst in južni del Tirolske, dobila bi pa za to nemiSH ko Sleziio. Na ta predlog je oesar Karel odgovoril, da je proti temu važen pomislek, loer se nahaia Južnl del Tirol&te v nagi oblasti, dočim Franci.ia ge ni e* sedla šlezije. Lojd Zorž je baje obetovano povdarjal važnost avštrijskih predlogov ter izrazil željo, da bi se tafco lepe priložnosti, skleniti mir, ne smelo pustiti v nemar. — Uradno se poroča, da o tem pismu ni nič resničnega. N a š cesar v n e m š k e m g 1 a v. u e m s t a n u. Dne 12. t. m. je naŠ cesar obiskal nemškega cesarja Viljema v nemškem glavnem sianu. Nas>ega cesarja so med drugimi spremljah tudi zunanji minister grof Burian, načelnik generalnega štaba baron Arz in avstrijski poslanik v Berolinu prino Hohfinlohe. Vršila so se posvetovanja o političnih, gospodarskih in vojaških vpra&anjih, ki se tičejo sedanjega in bodočega razmerja med nami in Nemčijo. DoK6gel se je v vseh vprašanjih popolen sporazum in je bilo sklenjeno, da se naj v bodoče zavezniško razmerje med obema državama Še bolj izpopolni. poglobi jn utrdi ter da naj bo naSa zveza z Nemčijo v bodoče fee bolj tesna in trdna,, kakor je bila dosedaj. Obisk našega cesarja v nemškem glavnem stanu je bil baje vsled tega primeren, ker se je v sovražnem ino>zemstvu domnevalo, da je | ostalo razmerje med nagim in nemgJrim cesarjera vsled pisma, katerega je caš cesar poslal princu Sikstu Burbonskemu, nekoliko zrahljano. Pruska zboruica je tudi v tretjem braniu odklonila vladno predlogo glede uvedbe splošne in enake volilne pravice v Prasiji. Prasi torej ne mu rajo, da bi v Prasiji prišlo Ijudstvo do svojih pr vic, zlasti zaradi tega ne, ker bi rsled nove volii ne preosnove priSli tadi Poljaki do vefije veljave