»■IIMImm	M^M^J
postnma pncsn v sovovm
Ido II.
V Ljobtiani, v poncdc^ek dne 6. jtttfja 1931,
St. 27. Posamezna itwHko Din 1
__ Izhaja vsak ponedeljek zjuiraj_
I/redoiMio: Kopttar/eva ui. 6/m J, Posamezna i/. 1 Din, mesečno, če se * prejema Ust v upravi, naroč- i Uprava: KopUarjeva ulica il. 6/J1 Telefon H. 3497, lnterurban 3487 | nina 4 Din, na dom ln po pošti dostavljen Ust 3 Din. Celoletna naroč' j Voštnl čelc. račun, CfuMiljana 15.179 Uolcoplsl se ne vračajo_J nina SODln, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. lnserall po dogovoru |	/ele/on štev. 2349
Papež katoličanom vsega sveta
Cerkev v boju proti lašistovshemu zatiranju verske in osebne svobode
Vatikansko mesto, 5. julija. Poglavar katoliške cerkve Pij XI. je priobčil okrožnico: >Patrijarhom, primatom, nadškofom in drugim nadpastirjem, ki živijo v mirnem in vdanem razmerju z apostolsko stolico,« v kateri poziva katoličane vsega sveta, naj se pridružijo papežu v boju proti fašističnemu režimu, ki zatira svobodo vere in vesti vernikov v Italiji. V uvodu pravi Pij XI., da se ni potrebno spuščati podrobno v opis dogodkov, ki so se vršili v zadnjem času v Rimu in po vsej Italiji. Fašistovska vlada je skušala
zadati smrtni udarec
temu, kar je papežu, kot očetu in pastirju duš bilo in bo nazdražje. Način, kako je rimska vlada postopala, je bil za Cerkev skrajno žaljiv. Zato čuti papež potrebo in dolžnost, da se obrne na katoličane vsega sveta radi obrambe resnice in pravice, v zadevi, ki se tiče življenjskih koristi in pravic katoliške cerkve.
Okrožnica biča nato nasilstva in nespoštljive napade v besedi in dejanju, ki jih je zagrešil posebno fašistovski tisk celo proti sami osebi papeževi. Okrožnica poroča, da so fašisti zbrali sicer ne vse, toda poglavitne iz-
mišljotine, laži in obrekovanja iz vladnega tiskar ter ga priobčili pod imenom poslanica«. 0 tej listini pravi okrožnica, da je papež redkokdaj imel pred očmi dokument, ki hi bil pisan »tako zavito in tako nasprotoval resnici in pravičnosti nasproti sv. stolici in Katoliški akciji. Gre za
»lahkomiselno, da ne rečemo predrzno«
pisanje, o katerem je fašistovska vlada mislila, da ga široko občinstvo ne bo moglo presoditi, če je resnično. Toda tisoči tujih inozemskih obiskovalcev Italije so videli in ugotovili na lastne oči brezbožna in bogokletna onečaščenja, nasilstva, sramotenja in surovosti, ki so jih fašisti zagrešili proti osebam in lastnini. Napadi na versko svobodo so dosegli višek v policijskih ukrepih, ki so končno izzvale sv. stolico k protiukrepom.
Z neizrekljivo bolestjo nadaljuje okrožnica, opazuje papež, kako je v Rimu in v vsej Italiji začelo pravo pregajanje tega. kar je Cerkvi in njenemu poglavarju' najdražje:
zatiranje osebnih pravic in svobode duš,
čeprav je papež ponovno in svečano izjavil in potrdil, da stoji Katoliška akcija v smislu nje-
govih jasnih in določnih navodil izven vsake I strankarske politike.
Okrožnica govori nato o razmerju med bivšo Italijansko ljudsko stranko in Katoliško akcijo ter poudarja, da ni nobena vodilna oseba iz bivše Ljudske stranke zavzemala istočasno vodilnega mesta v Katoliški akciji. Od bivših krajevnih voditeljev Ljudske stranke so samo štirje postali pozneje voditelji Katoliške akcije. Če vpošlevamo, da je bilo v Italiji 250 škofijskih odborov, 4000 udruženj katoliških mož in nad 5000 krožkov katoliške mladine, je to število naravnost brezpomembno.
Ne papež in ne Cerkev, ne vera in ne verni katoliki nimajo najmanjšega povoda biti hvaležni ljudem, ki so sicer začetkoma iz-gnali iz države socializem in prostoiidarstvo, a jima zato pozneje odprli zopet na stežaj vrata.
V Italiji se sedaj ne bije politična, temveč moralna in verska borba.
Okrožnica poziva fašistovsko vlado, naj Italiji in svetu nudi dokaze, da je Katoliftka akcija res vodila in podpirala državi nevarno politiko. Trditev, da je Katoliška akcija vo-
dila protidržavno politiko, je bil le povrni, da se odtegne mladina Katoliški akeiji in s tem Cerkvi. Vzgojo in pouk mladine je Bog sam zapovedal in naložil Cerkvi. Zato se mora voditi in nadaljevati dober boj za svobodo vesti . Du hočejo navadni verniki poučevati Cerkev in njenega poglavarja, kaj je za krščansko vzgojo in izobrazbo duš zadostno, je neopravičeno in nezdružljivo z verskim prepričanjem iu imenom katolika. Nauk o državi, po katerem naj pripada vsa mladina od otroške dobe do mladeniške zrelosti brez-izjemuo in čeloma državi, je v nasprotju s katoliškim naukom in tudi z naravno pravico staršev.
Prisega, ki jo nalagajo fašisti dečkom in deklicam naj brez vsakega razmišljanja vrše ukaze, ki so. če treba, naperjeni tudi proti pravicam Cerkve in duš, je nedovoljena. Ker je v današnji težki dobi nemogoče odkloniti tako prisego, priporoča papež pred Rogom in svojo vestjo , naj se prisegi doda v bodoče pridržek: V kolikor lo ne nasprotuje božjim in cerkvenim postavam ali kaj sličnega.
Okrožnica izraža ob sklepu papeževo skrb za bližnjo bodočnost.
Zmede na Španskem
Madrid, 5. julija, s. Cas do seziva kon-stituante, ki bo začela zborovati 12. t. m. v starodavnem Eskorialu, uporabljajo ekstrem-ni elementi, takozvani sindikalisti, v to, da bi raznetiii revolucijo in proglasili diktaturo proletarijata, še preden bi se zbrala konsti-tuanta. Medtem se vrši od strani vlade revizija volitev, ki so se malodane povsod izvršile popolnoma svobodno in pravilno. Kjer so se zgodili slučaji nasilja, beganja volivcev in terorja, so jih povsod zakrivili socialni demokratk
Socialnodemokratski stranki, ki bo imela v konstituanti največjo skupino, se sploh ne godi dobro. Izpostavljena je ataki od strani anarhistov in sindikalistov po vsej deželi in zato ne ve, kaj bi storila: ali bi vstopila v vlado ali ne.
Sindikalisti so zagrešili v tem času zopet velik zločin v pristanišču La Coruna v seve-rozopadni Španiji. Tam so bili namreč kapu-cini o priliki majskih nemirov svoj ondotni samostan zapustili.. Zato tudi ni bilo več sv. maše v njihovi cerkvi. Sindikalistični agitatorji so izrabili priliko, ko je škofijstvo zopet napovedalo sv. maše v kapucinski cerkvi, ter so nahujskali delavce, češ: »kapucini so se vrnili!« — Sklicali so delavce v areno ia bi-koborbe in naščuvali 2000 oseb broječo množico, da je odkorakala proti samostanu. Tam pa seveda ni bilo nobenega kapucina, temveč le nekaj stražarjev. Druhal je samostan zažga-
la. predvsem pa je zgorelo pet poslopij, v katerih so prebivali revni ljudje. Prihitevše gasilce so požigalci napadli in jih niso pustili gasiti. Nato je prihitelo orožništvo, ki je množico razgnalo, pri čemer je bilo sedem oseb ranjenih. Med požarom se je čulo več detonacij. Agitatorji so klicali: »Čujte, to so bombe, ki so jih imeli kapucini v samostanu shranjene.« — Oblast pa je ugotovila, da so sindikalistični agitatorji sami metali v plamen petarde.
Tudi v Andaluziji sindikalisti oznanjajo agrarno revolucijo. Na več krajih so kmečki najemniki razlastili posestnike in ss nr.stanili v ajihovih poslopjih, toda povsod je orožništvo zopet upostavilo prejšnje stanje. Vsled agitacije sindikalistov so tudi proglašeni štraj-ki, tako v Sevilli, Malagi, Cordovi in Lagroni, kakor tudi med telefonisti v Barceloni. Vlada pa gleda na položaj v Andaluziji optimistično, ker se nahaja v Sevilli general orožništva San-jurio, ki je jako odločen. Vendar pa misli vlada že na prvih sejah konstituante vložiti načrt agrarne reforme, ki pa bo moral biti jako radikalen, ako hoče vlada imeti uspeh in potlačiti anarhistično-boljševiško agitacijo v južni Španiji.
Nekateri uplivni politiki propagirajo koalicijo vseh desničarskih elementov, katerim naj bi stopil na čelo vodja radikalnih republikancev Lerroux.
Wilsonova slavnost v Poznanm
Varšava, 5. jul. AA. Pat poroča: Danes je bil v Poznanju na svečan način odkrit spomenik pokojnemu predsedniku Wilsonu. Svečanosti so se udeležili predsednik republike Mošicki, Wilsonova vdova, kardinal-primas Hlond, ameriški veleposlanik Wilis, člani poljske vlade z Zaleskim na čelu, zastopniki raznih društev in velika množica ljudi.
Ker je bilo lepo vreme, se je mogla slavnost odkritja spomenika razviti v lepo in veličastno manifestacijo. Prvi govor je imel predsednik občine Ratajski, ki je na kratko orisal delovanje pokojnega predsednika Wilsona. Ko je v svojem govoru omenil Paderevskega, so vsi prisotni začeli burno ploskati.
Nato je predsednik republike Mošicki odkril spomenik, kar so množice pozdravile z dolgotrajnim vzklikanjepi, orkester pa je zaigral ameriško himno.
Ameriški poslanik Wilis je nato prečita] pismo predsednika Hooverja, v katerem le-ta naglaša, da navzlic oddaljenosti, ki loči Poljsko od ameriških Združenih držav, in navzlic različnosti jezikov posebne okoliščine podeljujejo tej svečanosti poseben značaj. Dalje Hoover pravi, da je zadovoljen, da je svoječasno mogel obiskati Poljsko in se seznaniti z delom državnika in inicijatorja te svečanosti. Srečen je tudi, da je poznal Wilsona, ki ,je igral važno vlogo v zgodovini Poljske. Wilson je imel v mislih hudo dobo poljske zgodovine, ko so Kosziuszko in drugi poljski dobrovoljci odšli čez Dcean in stopili v vrste Wasbingtonske armade. V ivojem imenu in v imenu ameriške vlade izraža Hoover simpatije, ki jih Američani čutijo do »oljske.
Ko je bilo prečitano to pismo, je izpregovoril zunanji minister Zaleski, ki je takisto v svojem govoru naglasil velike Wdsonove zasluge in nato
pozdravil njegovo vdovo. Povedal je, da je tudi zdaj predsednik ameriških Združenih držav državnik, čigar ime je zapisano v srcih vseh Poljakov, ki so Američanom hvaležni, da so jim izkazali pomoč v najhujših trenutkih po svetovni vojni.
Nalo je predsednik republike Mošicki položil venec na spomenik, in za njim so to storili tudi zastopniki društev in korporacij.
Po končani svečanosti je bil defile čet.
Dan Jadranske Straže
Split, 5. jul. ž. Kakor vsako leto, se je tudi danes slavil na najsvečanejši način dan Jadranske Straže. Istočasno je bil položen temelj za dom Jadranske Straže. Kraljeviča Petra je zastopal kontreadmiral Marijan Polič. Prisoten je bil tudi ban dr. Tartaglia, mestni župan dr. Račič, ravnatelj pomorske plovbe Stipanovič in mnogoštevilni zastopniki vojnih in civilnih oblasti, društev in korporacij. Ob pol 10 so se vršile plavalne in veslaške tekme na Bačvicah. Popoldne pa se je vršila nogometna tekma med rezervo Hajduka in moštvom angleške križarke. Zvečer ob 20 pa priredi Jadranska Straža beneško noč.
Vojvoda Aosta f
Rim, 5. jul. AA. Agencija Štefani poroča: Smrt vojvode Aoste je zbudila v vsej Italiji veliko žalost. Na vseh državnih zgradbah visijo v znak žalosti zastave na pol droga. Predsednik vlade Mussolini je poslal pokojnikovi rodbini sožalno brzojavko, v kateri izreka sožalje italijanskega naroda ter naglaša velike civilne in vojaške zasluge pokojnega vojvode.
V
v e
pocwa$o
Pariz, 5. julija, tg. Po napornih nočnih sejah zadnjih dni so danes ameriški, pa ludi francoski posredovalci, lepo odšli na nedeljski oddih. Mellon in ameriški poslanik Edge sta se odpeljala za konec tedna v Normandijo, pa tudi Briand in Laval sta prebila soboto in nedeljo na svojih normandijskih posestvih. Ni pa misliti, da bodo gospodje morda lam nadaljevali pariške razgovore, temveč se hočejo res odpočiti, da jih bodo v ponedeljek popoldne lahko spočiti nadaljevali. Vse, kar so zastopniki obeh vlad povedali, se jc danes že pismeno predložilo v Washinglonu, in v Beli hiši bodo odločili, ali francoske koncesije smatrati za sprejem Hooverjevega načrta ali ne. Pripomniti je pri tem, da v Parizu izhajajoči ameriški listi, ki so bili do sedaj zelo rezervirani, danes tudi skrajno optimistično presojajo položaj. Do odločitve bo prišlo v ponedeljek. Višina tekočih vladnih dajatev za osrednje in vzhodnoevropske države se ceni tukaj samo na 10 milijonov dolarjev za vsako državo, najnovejše vesti iz Amerike pa namigavajo, da je Federal Reserve Board, če tudi neoficijelno, pripravljen, sodelovati pri financiranju teh stvarnih dobav. V Parizu ra-
čunajo z možnostjo, da se bodo sredi tedna, morda že v torek, sestali v Parizu eksperti vlad, ki so udeležene pri Youngovem načrtu, da se sporazumejo o tem, kako spraviti v soglasje stare določbe z načrtom enoletnega premirja. Splošna velika politična reparacijska konferenca se v francoskih političnih krogih zopet ne smatra za potrebno, marveč se smatra, da se bodo pismeno in telefonično od vlade do vlade hitreje sporazumeli.
Pariz, 5. julija. AA. Neka ugledna osebnost je komentirajoč francosko noto Mcllonu izjavila, da je sporazum v glavnem odvisen od tcg£. kako sc reši vprašanje plačevanja v naluri. Glede posojil državam Osrednje Evrope je ta osebnost izjavila, da ho vsaka teh držav dobila po 10 milijonov dolarjev, če bo potrebovala, ker ni dvoma, da bo federalna rezervna banka pripravljena priskočiti na pomoč.
London, 5. jul. Ig. I)aily Telegraph« javlja, da je Francija v nafelu .sprejela angleški, predlog, da naj se vrbi sestanek signaiarnih driav Voungovega načrta. Po vsej priliki se bo vršila ta konferenca tekom lega meseca v Parizu.
Madžarske volitve v pravi luči
Budimpešta, 5. jul. s. Danes se v splošnem zaključijo madjarske volitve, ker je za danes določeno ožje glasovanje. Le v treh okrajih bo glasovanje šele 7. julija. V okrajih s tajnim glasovanjem skrutinij zelo počasi napreduje in bo zaključen šele v petek zvečer. Dosedaj je porazdeljenih komaj 215 mandatov, in sicer: vladna stranka 141, krščansko-socialna gospodarska stranka 22, nestrankarski 17, neodvisni mali kmetje in kmetski delavci (Gaal) 7, narodna radikalna stranka I, zaščitniki plemena« 2, socialni demokratje 5, na ožje volitve pa odpade 17 mandatov. V Budimpešti bodo socialni demokratje dobili najbrže 7—8 mandatov, vladna stranka 6, demokratska in liberalna opozicija Rasaya .'!—4, Wolfova stranka, ki podpira vlado, 5—6, krščanska opozicija bivšega ministrskega predsednika Friedricha 2 in demokrat Vazsonyi I mandat. To pa vse le — najbrže! V budimpe-štanski okolici, ki voli 5 poslancev, skrutinij še ni zaključen. Vlada si je torej s svojimi znanimi metodami znala zagotoviti veliko večino, saj ima že sedaj 16"! od 250 mandatov, poleg tega pa jo bodo podpirali še razni nestrankarski in neodvisni poslanci.
V resnici pa zmaga madjarske vlade le ni tako sijajna, kakor bi govorile te številke. Marsikje je propadel vladni kandidat, čeprav ,je bil že pri zadnjih volitvah izvoljen. V naj več okrajih pa je vladni kandidat — kljub smešno pretiranim obljubam, kljub vsej podpori in pritisku oblasti, kljub vsem nasiljem in volilnim sleparijam — zmagal komaj z umetno ustvarjeno večino 20—100 glasov. Ze gola volilna statistika pove, da so vladne stranke dobile s 660.000 glasovi 1015 mandate, medtem ko je opozicija dobila s 314.000 glasovi I komaj 12 mandatov. V 199 okrajih volijo Ma- 1 j djari samo po enega poslanca in v vseh teh i l okrajih napno orožništvo (znane so metode madjarskega orožništva!), oblasti in Veljaki vse sile, da ustrahujejo pravo ljudsko volje in da prodre vladni kandidat. Opozicija bi mo- !
rala pri teh razmerah združili v sebi vsaj Htl odstotkov vsega prebivalstva, da bi zmagala, in še to le, če bi bila enotna ter se ne bi razpršila v kakšnih 30 strank, kakor je bil slučaj sedaj.
Volitve v mestu Debrecinu pa govore še posebej, kako zelo je padla popularnost ministrskega predsednika Bethlena. Debrecin je namreč volilni okraj Bethlenov. V žarah, kjer je včasih dobival Bethlen po Lit) glasov, jih je sedaj dobil komaj po 60. Narasti i pa sta demokratska in socialistična opozicija. Pri tem pa moramo omeniti, da na Madjarskem sploh ni resne stranke, ki bi imela resnično krsran sko demokratsko iu socialno ideologijo.
Po vseh znakih pa se bo uresničila splošna napoved, da sestava novega parlamenta nikakor ne bo odgovarjala resničnemu razpoloženju madjarskega naroda, niti njegovi volji. Gospodje Bethlen in njegovi le na umeten način še vzdržujejo oblast v Madjarski, ven dar pa so tla pod njimi zelo majava.
Polarni polet „ Zeppelina"
Friedrichshafen, 5. jul. s. Dr. Eckener je sporočil, da je polarna ekspedieija, ki jo ,|e sklenila družba Aeroarktik«, določena na čas po 20. juliju. Vrhovno vodstvo ekspedicije bo imel v rokah dr. Eckener, predsednik Ae-toarktike ■, znanstveno vodstvo pa profesor Zamojlovič, znani ruski geograf in voditelj Krasina pri reševanju Nobila. Ker je vsled poškodbe ameriške podmornice Nautilus* prvotno nameravano sodelovanje z Zeppclinom za letos nemogoče, je ameriški založnik časopisov Hearst, ki je z velikimi žrtvami omogočil to polarno ekspedieijo in si zalo zagotovil monopol za časopisna poročila, odstopil od svoje pogodbe. Potem ko so se različna pogajanja dr. Echenerja razbila, je sedaj prevzela edino pravico za poročila in slike polarne ekspedicije založba Illlslein v Berlinu, (llllstein je tudi poročevalec »Slov. lista« iu >Slovenca«.^
Vstajenje novega kontinenta
Južna Amerika se hoče organizirati v gospodarsko enoto - Dvoboj z ameriškim in angleškim denarjem
London, julija 1931.
Svojčas sem v enem svojih dopisov omenil važ-iics! raznih zaporednih inisij, katere je angleška vlada poslala v južno Ameriko, da poživi zanimanje za svoje blago med latinskimi državami. Ne samo, da so te misije imele važno gospodarsko vlogo, one so v prvi vrsti posegle v mednarodno političen problem, ki polagoma dozoreva na južnem delu ameriškega kontinenta. Opazili ste, kako so Zedinjene države, čim močnejše so postajale, razširjevale svoj vpliv in svojo nadvlado vedno bolj proti jugu. ju-žno-ameriške države so protestirale, sougovarjale, toda v imenu sakrosanktne Mouroejeve doktrine so se /edinjene države vedno bolj uveljavljale. Vsa pe-trolejska industrija v južni Ameriki, vsa trgovina s sadjem, velika večina rudnikov so v rokah ameriškega kapitala, ki je poleg tega privezal docela vse 1 jtinske države z izdatnimi posojili na Severno Ameriko.
/edinjene države se uiso uplašilc posredovati s svojimi vojaškimi silami v konflikte, ki so nastali na jugu. Zgodovina Ekvadorja, Nikarague, Paname, llaiti-ja je zapisana i dolarji in povsod najdemo sledove vmešavanja severne Amerike. Zedinjene države so zadobile tako moralno premoč na vsem kontinentu, da so latinske republike začele s strahom opazovati, kako polagoma izgubljajo svojo dejansko samostojnost. Ta strah je dal pc ^Ja k velikemu pokretu, kateremu so v nasprotstvu z paname-rikanizmotn dali ime paniberizma. Ta struja se je z vso silo pojavila na vseameriSkem kongresu na Havani in seveda tudi pri /vezi narodov v Ženevi. še niso pozabljene energične izjave bivšega predsednika Argentine lrigoyena, da se hočejo ju-
žno-ameriške latinske države osvoboditi protekto-rati Zedinjenih držav. Toda dolar je bil močnejši kakor ves idealizem paniberizma. Severnoameriški denar ni samo obvladal gospodarski razvoj južnega kontinenta, ampak tudi njegovo politiko.
Predsedniki so padali, revolucije so sledile revolucijam, tekom enega leta so se izpremenili režimi docela vseh latinskih republik in končni rezultat je bil ta, da so Zedinjene države ohranile svoje pridobljene postojanke.
To zmagovito napredovanje Zedinjenih držav je vznevoljilo tudi Anglijo. Njen političen vpliv je pešal, kakor se je urnika! angleški denar ameriškemu. Iz tega razloga se jc napotila v južno Ameriko misija lorda d'Abernona, iz tega razloga se je organiziralo potovanje angleškega prestolonaslednika, ki se je razvilo v pravcati triumf, ki ni hotel ponehati. Uspehi tej misij, ki so dobili svojo krono v letošnji angleški razstavi v Butneš Airesu, so dali novega upanja angleškim politikom in denarnim velikanom. Da bi pa ne zgrešili poti, so začeli z vso vnemo razpihavati navdušenje za paniberizem, za osvoboditev južne Amerike od »Encmigo MundiaU (Sovražnika sveta), kakor latinci radi imenujejo severno Ameriko. Dokazovali so južno-ameriškim državnikom, da je vr; njihovo lepo prizadevanje brezuspešno in se mora razbliniti v prazno besedičenje in v neizvršljive želje, dokler ne bodo ustvarili predpogojev s tem, da se med seboj sporazumejo na skupni konferenci, katere bi se udeležile vse latinske republike južne Amerike.
V tej smeri se je angleški vpliv uveljavljat, l oda razbil se je na čereh gospodarske krize, ki je podjarmila tudi južno Ameriko. Brazilija, Peru, Či-
le, Argentina so doživele popoln valutami krah, njihovi pridelki nimajo trga, velikanske količine kave sc morajo uničiti. Anglija sama nima pripomočkov, ker sama le s težavo brede skozi gospodarsko krizo. Denarja ima, toda južna Amerika ue rabi denarja, ona rabi trga. Zato se je znova in še z večjo silo pojavila želja med južnoameriškimi državami, da se izmotajo tako od angleškega kakor od ameriškega objema in da se osamosvojijo v samostojni carinski zvezi, katero bi imenovali »imperium Ibericum (ibersko cesarstvo). Predsednik Čile, general Ibanez je že stavil tozadevne predloge Argentini. Misel sama na sebi odpira gigantične perspektive v bodočnost, Imperium Ibericum jc morda* danes se ravno tako daleč kakor Pancvropa za nas Evropejce, loda želja po svobodi in gospodarske neprilike, nato pa sorodnost ras in ista vera, to so predpogoji, katerih Panevropa nima. l ako se dviga onstran oceana obličje nove velike gospodarske in politične tvorbe, ki bo morda postala dejanska resnica tekom desetletij, ki prihajajo.
Razumljivo jc, da tudi Kneinigo« (sovražnik) ne miruje. Ameriški predsednik Hoover je ponudil, ne samo Evropi, ampak tudi južni Ameriki, prekinitev odplačevanja dolgov. V to svrho je sklical konferenco južnoameriških držav za december 1931, ki se bo vršila pod njegovim vodstvom. Ravnotako pa se baje tudi Anglija bavi z novimi načrti, kako poseči vmes v organizacijo tega vzhajajočega kontinenta in kako predvsem prerezati žile, ki ga vežejo na sever.
Politika, gospod urednik, to ni besedičenje po parlamentih in na volilnih shodih. Politika, to jc boj za kontinente.	J. v.
Predsednik vlade v Tesliču
Teslit, 5. jul. AA. Včeraj okoli 10.30 je prišel predsednik vlade general Živkovič v mesto Teslič. Ko se je razvedelo o njegovem prihodu, je šel predsedniku vlade naproti načelnik občine Dušan Vukovič, da ga pozdravi in da mu poroča o razmerah v Tesliču. V spremstvu načelnika občine je nato predsednik vlade obiskal pravoslavno in katoliško cerkev v Tesliču. V pravoslavni cerkvi se je razgovarjal s svečenikom Savo Iličem in predsednikom cerkvene občine, ki sta predsedniku vlade poročala o stanju cerkve in njenih imovinskih razmerah.
Nato je predsednik vlade odšel v Sokol-ski dom, kjer si je ogledal telovaduico in orodje ter se informiral o razvoju sokolstva v Tesliču in okoliških vaseh. Nato si je ogledal tovarniško kazino in delavski dom in čitalnico. Predsednik delavske čitalnice Ivan Kupnik je poročal piedseduiku vlade o stanju čitalnice iti o organizaciji strokovnih društev. Predsednik vlade je poklonil delavski čitalnici 1000 Din. Nato je šel v Delavsko zbornico, kjer se nahajajo tudi delavska stauovanja. Zanimal se je zlasti za delavske razmere in za delovne pogoje ter za plače. Poslušal je tudi pritožbe, ki so mu jih iznesli nekateri delavci. Nato se je predsednik vlade vrnil v kopališče Teslič.
Naredba k zakonu o izvozu pšenice
Belgrad, 5. jul. AA. Na podlagi zakona o pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo za sprejetje naknadnih uredb in predpisov o izvršitvi zakona o uvozu in izvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931, ter kontrolnih ukrepov za njega izvršitev, je minister za trgovino in industrijo izdal tole naredbo.
CL 1. V okrajih: Bečej Stari, Bečej Novi, Veliki Bečkerek, Velika Kikinda, Zabalj, Jaša Tomie, Nova Kaniža, Senta, Titel, Ali Bunar, Apatin, Batin, Bačka Topola. Bela Crkva, Vršac, Kovačica, Kovinj, Kula, Novi Sad, Odjaci, V. Z. Palanka, Pančevo, Sombor in Subotica je pooblaščena Privilegirana izvozna d. d., da direktno in preko zadrug vrši izključno pravico kupovanja vseh vrst pšenice za račun države.
CL 2. Upravne oblasti v čl. 1. navedenih okrajev morajo po svojih organih vršiti strogo kontrolo nad izvrševanjem te naredbe, o vsaki prekršitvi pa morajo upravne oblasti obvestiti ministra za trgovino in industrijo, da se takoj izvrše sankcije.
Cl. 3. Kdor se pregreši zoper to naredbo, se kaznuje s kaznimi, predvidenimi v čl. 6. omenjenega zakona.
Vesti z Bleda
Bled, 4. julija.
Ameriški poslanik g. Prince je dne 4. julija, na praznik proglasitve neodvisnosti Zedinjenih držav, priredil v vili Planinkk, kjer prebiva, svečano večerjo, ki so se je udeležili vsi tuji diplomati, prebivajoči sedaj na Bledu in vsi ietoviščarji iz Amerike. Večerje se je udeležila tudi miss Helen Keller, ki je prišla iz Ljubljane na Bled.
Šibkr/ sezona na Bledu. Letos je na Bledu sezona šibka, kakor pač po vseh letoviščih sveta, čemur je kriva gospodarska kriza. Pred-sezona meseca maja in junija je bila ugodna, sedaj, meseca julija, ko bi morala biti na višku. pa ni. Na Bledu je letoviščarjem na razpolago približno 3500 sob ali od teh je dosedaj oddanih samo 1200. Upati je, da se to tanje v prihodnjih tednih znatno zboljša. e
Pri cedeievalki. In kako je z bolezni mi'?< — »V Vaši bližini ne vidim niti ene bolezni. Tudi bolni ljudje se Vas bodo vedno ogibali.« — >Sko-dal Jaz namreč študiram medicino.«
Lrpo siavje v Trzinu
Blagoslovitev novega prosvetnega doma
Trzin, 5. julija.
Danes se je vršilo v naši tihi iu skromni vasici največje slavje v teku zadnjih let. Izročili smo namreč božjemu varstvu ponos in okras vse naše okolice — naš Prosvetni doni.
Ko so je pred 8 leti ustanovit v Trzinu skromni športni klub in ko so se športniki pozneje začeli udejstvovati tudi na kulturnem polju in prirejali različne igre in predstave v tesnem šolskem poslopju, si pač nihče ni mislil, da bo iz lega nastalo današnje izobraževalno društvo. Toda agilnim športnikom so priskočili na pomoč drugi trzinski izobraženci in pričelo se jo živahno kulturno delovanje zlasti na polju dramatičnih predstav. Manjkalo je sanio še primernega prostora in zato so pričeli misliti na zgradbo doma. Živahna akcija je našla polno razumevanje vseli Trzincev brez razlike tedanjih strank in s pomočjo prispevkov rojakov iz Amerike, domačinov in okoličanov ter banske uprave je bilo še pred zimo dograjeno krasno poslopje, o čemer je ; Slovenec že takrat poročal.
Za današnji dan je bila določena slovesna blagoslovitev doma in Trzinci so ob tej priliki dobro razumeli, rla ta slavnost ni samo priznanje njihove pridnosti in požrtvovalnosti, ampak tudi nov dokaz, koliko Slovenci žrtvujemo za svoj kulturni napredek in zlasti za širjenje prosvete med narodom. Zato se je ob tej priliki zbralo v Trzinu ogromno število prebivalstva od blizu in daleč, iz Mengša, Domžal itd.
Slavnost se je pričela s sprevodom, ki je krenil izpred Gasilnega doma proli novemu Pro-
Mariborska nedelja
Maribor, 5. julija. Lepe tradicija kresovanja so ostale globoko ukoreninjene v uašem obmejnem ozemlju. Na predvečer blago vestni kov sv. Cirila in Metoda so zagoreli kresovi na kozjaških in pohorskih postojankah iu povsod tam, kjer je slovensko srce začutilo potrebo počastitve spomina obeli velikih slovanskih blagovestnikov. Tudi je danes zjutraj na ta slovanski praznik podelil prevzvišeni vladika dr. Karfin ob asistenci dvanajsterim liovomaJnikom svi»l/ mašniško poevečenje. Lepemu obredu posvetitve je prisostvovalo obilo vernega občinstva z zbrano po-božnostjo.
Planinci so šli v svoje znane smeri. Razen lega so organizirali za danes dvojni izlet in sicer je šla prva skupina k planinskemu slavju na Boču, druga pa na Peco.
Pa tudi za ostale Mariborčane, ki so ostali v notranjosti mesta ali pa ki so šli v bližnjo okolico svetnemu domu. Sprevod je olvorilo pet konjeni- na /T,nr izle',ne Postojanke, je bilo v obili meri kov v narodnih nošah, sledila je Domžalska godba, ! poskrbljeno. 'I udi so prihajali danes v Maribor IS gasilcev v uniformah, kočija s kumicania in zbor
narodnih noš. v katerem so bile zastopane vse pokrajine naše države. Narodnih noš je bilo nad 70. Sprevod je krenil v Prosvetni dom, kjer je i predsednik društva g. nadučitelj Arrigler pozdravil vse goste, Imenoma g. okrajnega načelnika dr. Frana Ogrina, g. šol. nadzornika dr. Gustava Lu-kežiča, vi. svetnika dr. Vidica, predsednika kamniške Lire g. Frana Fajdigo, domačega župana g. Čolnarja, prvega predsednika društva g. Blejca itd. V svojem govoru je nakratko podal zgodovino društva, razvoj akcije za zidavo doma in omenil požrtvovalnost domačinov, ki so s prostovoljnim
prvi udeleženci profesorskega kongresa, ki bo dneh (i. do 8. 1. m. v Mariboru. Na kolodvoru so jih sprejem.li člani pripravljalnega odbora.
Umrla sta dvu stara Mariborčana. V staro, sti 71 let jo umrl v splošni bolnišnici upokojeni nadučitelj Martin M a j c e n. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 17 iz mestne mrtvašnice. — V Zgornjem Rad vanju 7 pa je umrl ugledni posestnik in bivši gostilničar Jožef lfoliitaner. star 78 let. Pogreb bo v torek ob 17 iz hiše žalosti na radvanjsko pokopališče. Pokojnikoma časten spomin, žalujočiir naše najgloblje sožalje I
Na Glavnem trgu je prišlo do karambola, ki
kulukom pomagali postaviti to prelepo žarišče kul-	;	bi bil lahko v danem slučaju usoden. 57 letni urar
turnega udejstvovanja. Nato se je obrnil na sivo-	; Emil Ostmann iz Gradca je privozil i avtomat-"'
lasega zlatomašnika župnika g. M o 1 a s prošn jo,	i lom s Tattenbachove ulice eem proti veletrgovini
da izroči la kulturni hram božjemu varstvu in bla-	j Miloša Osela; od nasprotne strani je pribrzel na
goslovu. Ko je g. župnik blagoslovil dom z željo,	■	kolesu po desni strani 44 letni posestnik Marko
da bi božji blagoslov porival nad to lepo in ko-	i	Kušer iz Spodnje Kungote. Priilo je do karambo-
l istno stavbo, se mu je zahvalil g. Arrigler in pro-	I	la, pri katerem je Kušer k sreči odnesel zdravo
sil kuniici g. Angelo Kmetičevo in Meto Cepuder, da sprejmeta novi dom v svoje varstvo. Nato je pristopila tnala učenka in s pogumno zahvalo izročila kumicania šopke cvetlic. Sledil je nastop pevskega zbora, deklamacija in živa slika. 11 koncu je okrajni načelnik g. vi. svetnik dr. Ogrin čestital agilnim in požrtvovalnim Trzincem z. željo, da bi novi dom stal trdno in širil pravo kulturo iu omiko med narodom. Slavnost je zaključila državna himna.
Po slavnost i se je na vrtu Prosvetnega doma razvila ob prijetnih zvokih domžalske godbe živahna zabava, ki je trajala pozno v noč.
Planinski praznik na Peca
Mežica, 5. julija.
Izmed številnih planinskih organizacij v Sloveniji je v zadnjem času pokazala posebno delavnost podružnica SPD v Mežici. Ustanovljena jedva pred petimi leti, si je že v začetku postavila za glavno nalogo, pokazati čim lepše in čim ugodnejše naš severni Triglav, obmejno Peco. Ta svoj program je izrazila že v imenu ob ustanovitvi, ko si je nadela ime »Mežiška podružnica SPD Peca«.
Danes je agilna podružnica praznovala svoj prvi skromni jubilej: petlelnico obstoja in delovanja. Zbrali so se ob tej priliki na Peci številni planinci iz vseh krajev Slovenije, največ seveda iz bližnje Mežiške doline ter iz območja mariborskega planinskega sveta. Snoči so na Peci zažareli mogočni kresovi, v nebo so švigale svetle rakete, vmes pa je pridno igrala rudniška godba iz Mežice. Ob kresu so peli tudi številni cerkveni pevci iz Koprivne, ki so bili v ta namen prišli na Peco. Istočasno je po vseh gričih v okolici, tudi v Avstriji, zažarel plamen v nebo! našteli so 34 kresov.
Danes dopoldne je bila pred Uletovo kočo pod Peco sveta maša, ki jo je daroval člau Aljaževega kluba iz Maribora, g. prof. dr. Je-hart. Med mašo, kateri je prisostvoval ves številni planinski zbor, okrog 300 ljudi, je pridno igrala mežiška rudniška godba pod vodstvom kapelnika g. Skačeja Toneta.
Omenjamo, da spada v petletno delovanje podružnice zgraditev Uletove koče na Peci, dalje naprava vozue poti do koče, v načrtu pa je še zgradba depandance poleg keče ter planinske kapelice na slemenu vrh koče ped Peco. Vseh pet let načeluje agilni podružnici nje glavni inicijator ter ustanovitelj g. Ude, poslovodja bratovske skladnice v Možici, taj-nikuje pa tudi vseh pet let isti g. Pogorevčnik Franc. Prav iskreno želimo podružnici tudi v bodoče kar največ in najlepših uspehov.
>Zena me bo spravila v konkurz,« je stokal trgovec Nitka. >Vsak teden si kupi par novih švedskih rokavic. Kaj mi je storiti.
>Podari ji iep prstani«; je sveiovai iova-"j« Mokar. "	■
te
Sporazuma še ni?
Washiugton, 5. jul. tg. Z veliko napetostjo mi pričakovali v Washingtonu sporočilo francoskega poslanika Castleja, po katerem se jc pričakovani sporazum s Parizom zopet odgodil. Šele ob 8 zvečer je Mellon brezžično poročal iz Pariza, da je prišlo med Parizom in Ameriko do sporazuma ua podlagi ameriškega memoranda, ki je bil izdan v petek. Doseženi sporazum sta podpisala Mellon in Laval in ga po kablu poslala v Washington obenem s francoskimi protipredlogi, ki se tičejo stvarnih dobav. Ker je bila radiotelefonska zveza s Parizom zelo slaba, je izjavil poslanik (Jastle, da časnikar jem ne more podati končnovel,javnih izjav s strani Francije. Ameriški državni departnment p« priznava, da so posamezna vprašanja končno rešena in da so ostala nerešena samo še tehnična vprašanja. Tudi ameriški državni departement še previdno dostavlja, da še nima natančnega besedila pariških dogovorov.
kožo, pač pa predstavljajo poškodbe na kolesu vrednost nad 1000 Din.
Obilo je bilo danes reševalnega dela. i36 letni popravljalec dežnikov Josip Baranja je padel z voza in si stri desno ključnico. — 23 letna dnina-rica Julijami Savee s Trčeve je padla s črečnje in zadebila pri tem težke poškodbe v križu. — Ped voz je padla 37 letna železničarjeva žena Terezija Pahole iz Dražje vasi pri Konjicah. Pri padcu si je strla desno nogo nad gležnjem. — 20 letna hčerka opekarniškega delavca Marica Falež se je ob priliki žetve vrezala s srpom v levo nogo. Poškodba je precej nevarna. — 24 letni mesarski pomočnik Avgust Žoher iz Pobrežja si je pri obešenju mesa na klin zapičil na klinu desno roko ter zadobi.' precej široko rano. — 18 letni delavec Martin Kumar iz Spodnjih IIoč je prišel z levo nogo pod vozilo. Ima občutne poškodbe na levi nogi. Vse po, nesrečence so morati radi zadobljenih poškodf
prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. *
Mestni župan naproša občinstvo, da ob pri. liki profesorskega kongresa v dneh od 6. do 8. (. m. okrasijo na čast gostom svoje hiše z zastavami.
Austerlitz f
Dunaj, 5. julija, tg. Davi je ob zgodnji jutranji uri umrl dolgoletni glavni urednik avstrijskega socialnodeinokratskega lisla >Ar-beiter Zeilung: Austerlitz v starosti 70 let. Od leta 1919 pa do zadnjih volitev je bil član avstrijskega narodnega sveta. On je ustvaritelj avstrijskega tiskovnega zakona in referent avstrijskega časnikarskega zakona, ki je časnikarjem v Avstriji pridobil znatne ugodnosti.
sina-edinca
Zivka
pravnika
popolne v 22. letu starosti in v cvetu svoje mladosti podlegel pretežki
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 7. julija 1931 ob 16 iz hiše žalosti, Prule-Sredma 10, na pokopališče v Stepanjo vas.
Ljubljana, dne 5. julija 1931.
Dr. Živko in Antonija Lapajne, starši. — Nataša in Sonja, sestri.
Kako so hoteli aretirati nadškofa
dr. Jegliča
Zanimivi spomini zagrizenega nemškega avditorja
NEDELJSKI ŠPORT
Primorje: Ilirija 4:1 (2:0)
Bivši avstrijski pudpolkovnik-avditor dr. Hans Seeliger je v lunsbrucker Nachrichteuc objavil naslednje spomine i/, svetovne vojue:
Vodil sem v Mariboru vojaško posebno sodišče. Pod njegovo kompetenco so spadale izključno civilne osebe iz Dalmacije radi političnih deliktov (veleizdaja, upor, vohunstvo, motenje javnega miru, razžaljenje Veličanstva).
Nekega dne sem dobil telefonski poziv, naj se nemudoma glasim pri poveljstvu jugo-zapadne fronte — poveljnik je bil takrat še nadvojvoda Evgen — kjer bom dobil važna navodila. Kmalu sem zvedel od justičnega referenta poveljstva sledeče podrobnosti:
Neki Slovenec je proti dr. Jegliču poslal izredno hudo ovadbo radi veleizdajniškega delovanja. V ovadbi je obdolžil dr. Jegliča, da je že leta in leta najučinkovitejše pospeševal po vsem jugoslovanskem jugu razširjeno srbofilsko gibanje ne samo s svojo osebno avtoriteto in z velikim vplivom na podrejeno duhovščino svoje škofije, marveč tudi financiel-no. Tako jo posebno pri " klerikalnih' denarnih zavodih najel milijonska posojila, tla hi na ta način dobil sredstva za predpriprave ve-lesrbske okupacije Dalmacije.
Ni si težko predstavljati, kakšen vtis je napravila name ta ovadba S1 o v e n c a. Osebno sem imel dovolj prilike, da sem natančno spoznal do zadnje slovenske gorske vasice razpleteno panslavistično iu velesrbsko propagando in sent predvsem vedel, kako važno vlogo so pri teh protidržavnih namerah igrali slovenski duhovniki.
Ze leto poprej se mi je posrečilo v župnikih slovenskega ozemlja južne Štajerske in Koroške zapleniti zemljevide,' mi katerih so bile vrisane meje Jugoslavije in sicer natančno tako, kakor jih je nesrečna sentžermenska mirovna pogodba kasueje v resnici določila. V številnih slučajih se je nadalje na podlagi poštnih odrezkov in nakaznic ugotovilo, da so duhovniki v od sveta oddaljenih vaseh po banki iz Lyona, Pariza ali Bruslja tik pred izbruhom vojne prejeli denarne zneske, ki so bili tako visoki, da so izključevali vsako zvezo z dušnopastirskim delovanjem dotičnikov.
Ampak škof sam, persona grata na najvišjem mestu, 011 naj bi...?!
Zasliševal sem podrobno ovaditelja. Njegove navedbe, ki jih je podal stvarno in brez strasti, so napravile vtis popolne verjetnosti in so bile podkrepljene z natančnimi prepisi dokazi o omenjenih posojilih.
-,,m> G. urednik Tcrseglav je povedal, da je dr. Krak leta 1918. njemu v uredništvo prinesel in po-»aaal neko,angleka revajoejiialsrdgove rdgovc um spominja več, v kateri ie bila zarisana bodoča Velika Srbija ali Jugoslavija, kakor so si jo zamišljali v Londonu. Tista knjiga ni bila zaplenjena in jo je "ajni dr. Krek kazal kot nekaj interesant-lega mnogim osebam. Jako verjetno je, da jo jc ukazal tudi škofu dr. Jegliču.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, S. julija.
Pred dobrim tednom so po okoliških hribih Ljubljane goreli številni kresovi v čast godu Janeza Krstnika. Ta stari slovanski običaj iz pradavnine se je pri nas Slovencih dobro obranil in sc pozneje prenesel tudi na mnoge druge svečane pa tudi resne prilike. Tako je že dosti desetletij pri nas navada, da zažigamo kresove ludi na predvečer godu svetih bratov Cirila in Metoda. Snoči je na primer uorel lep kres na Gradu in tudi po nekaterih okoliških hribih so goreli kresovi, čeprav seveda ne v takem Številu, kakor na predvečer godu Janeza Krstnika. God sv. Cirila in Metoda so predvsem dostojno proslavili prebivalci okraja pri Sv. Krištofu, kjer nameravajo osnovati novo župnijo, posvečeno sv. Cirilu in Metodu. Imeli so razne cerkvene slovesnosti, dobro uspelo prireditev na prostem ter seveda kres.
Skoraj vse življenje Ljubljančanov se sedaj tob poletnih nedeljah suče okoli kopanja in izletov. Davi je vreme kazalo, da ne bo danes nič s tem, vendar si je nebo premislilo in dovolilo Ljubljančanom prav lepo popoldne, ko je solnce stalno sijalo.
Zanimivo je opazovati, kako se ljudje sedaj radi vozijo, zlasti ob nedeljah t novim tramvajem v Šiško in še posebno na Vič, tudi če nimajo tam nič opraviti. Razni avtobusi, ki so prej vozili v ti dve ljubljanski predmestji, niso še pol toliko ljudi prevozili, pa kaj pol, niti četrtine teb, ki se vozijo sedaj s tramvajem. Danes na primer so bili vsi vozovi, ki vozijo na novi progi, neprestano oblegani od občinstva in vsi stalno polni.
Ob 1 popoldne je prišla v Ljubljano vest, da gori v Otepanji vasi. Vnelo se je Kregarjevo gospodarsko poslopje (po domače, pri Adamu), lik praven cerkve pri Božjem grobu. O požaru so bili ©bveščeni tudi ljubljanski poklicni gasilci, ki pa niso mogli iii na pomoč, ker jim branijo njihovi predpisi iti brez izrecnega naročila v tujo občino, to je v dobrunjsko. Požar so omejili domači gasilci gami. Škoda je znatna.
Ljubljanska kriminalna kronika je bila danes prazna.
Težja nesreča se je danes opoldne, pripetila v St. Vidu nad Ljubljano. 28 letni ključavničarski pomočnik Jernej Kožar se je hotel odpeljali z motornim kolesom nn izlel. Ko je zavozil z dvorišča na cesto, je po tej privozil avto. Malo je manjkalo, da se ni Kožar zaletel z motornim kolesom naravnost v avto. To bi imelo za posledico usode-polno nesrečo za Kožarja. Pač pa ga je avto zagrabil od strani in ga prevrnil. Kožar si je pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom. Bil je prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer so sedaj zdravi.
Nov vodovod no danes blagoslovili v Bizoviku pri Ljubljani ob navzočnosti zastopnikov vseli oblasti. Prisotne ie pozdravil načelnik Vodovodne
Pri referatu sem imel priliko spoznati strogo objektivnost iu pravičnost velikega mojstra nemškega viteškega reda nadvojvode Evgena. Princ tni je ukazal, naj nemudoma izvršim najnatančnejšo preiskavo na licu mesta. 'Ce se bo sum uresničil,< je nato pristavil iu kakor grozeče se je pojavila na njegovem markantneni obruzu med temnimi obrvmi ostra guba: >potem se ue ustrašile ludi najskrajnejšega — aretacije škofa. Zakaj dobrobit države iu varnost armade sla nad vsem.«
Hitel sem z avtomobilom v Ljubljano, se takoj javil pri generaluem avditorjn B., ju-stičneniu šefu Boroevičeve armade, iu ga ua kratko informiral o moji misiji.
Pa sem lepo naletel. General B. — mimogrede povedano Čeh, ki ni bil nikoli moj prijatelj — je razkrilil roke in zakričal nad menoj, ves rdeč od jeze: Kako si upate, gospod major, vdreti v področje 11. armade iu tu vršiti preiskavo'?! In to celo proti Njegovi škofovski Prevzvišeno&ti — visokemu prijatelju
njegovo ekscelence?!!;--
Bil sem konsterniran, vendar sem ostal miren. V strogo vojaškem tonu sem opozoril na povelje nadvojvode.
Tu se je pokazal, samo za kratek lrenotek porogljiv nasmeh na obrazu debelega generalnega avditorja. Nato je izjavil jecljaje: Dobro — boni takoj poročal njegovi eksceleiici. Prosim, da toliko časa počakate.
Generalni avditor je odšel. Stopil sem k oknu in gledal skozi. Gledal sem mogočno poslopje gradu nad zlatozelenimi vrtovi.
Tam gori je marsikdo sedel za zamreženimi okni, ker je bil udeležen pri zaroti proti stari Avstriji. Vendar se še svobodno gibljejo tisoči, ki bi pravzaprav tudi spadali tja gori — pletejo tajno, pod varnim plaščem visokega nedotakljivega mesta, nevidno mrežo, ki jo bodo nekega dne vrgli nam čez glavo...
Ne vem, koliko časa sem stal pri oknu in premišljeval. Končno eem začul korake. Generalni avditor se je vrnil. Njegov rdeči obraz je kazal zmagoslavje: .-Ekselenca je ukazala, da moraš takoj zapustiti Ljubljano.--
Naenkrat me je nagovoril s tovariškim ti-. Položil je svojo desnico na mojo ramo in govoril polglasno, skoro ljubeznivo: In nikar ti naj ne pride na misel, da ne bi ubogal povelja. Sicer bi moral tebe aretirati.*:
Generalni avditor B. se je vzravnal po-koncu. Skoro porogljivo je dejal: Njegova cesarska Visokost nadvojvoda bo obveščen z Najvišjega mesta. Tu se mi ne smemo vmešavati. Servus.«
Pozdra\ il sem in odšel. Divjal sem v avtomobilu nazaj. In ko so mimo mene švigale hiše in drevesa, mesta in vasi, gore in griči, se mi je zdelo, kakor da mi škodoželjen glas s češkim naglasom neprestano kliče besede: »Finis Austriaek (konec Avstrije)...
zadruge g. Janez Babnik. Zastopniki oblasti so imeli kratke pozdravne govore. Gostje so bili nato povabljeni na vrt Pergcrjevc gostilne, kjer so se izborno zabavali, Gasilno društvo jc po blagoslovu preskušalo svoje brizgalne na vodovodu, ki so pokazale, kako visoko žene voda.
Treznostni kongres v Belgradu
Dne 3. julija 1031 je začel kongres Trezne mladine in Jugoslovanske treznostne zveze v Belgradu. Vseh udeležencev je nad 2000, Slovencev je nad t'20, katere vodi prof. Pavlič. Lojze. Med Slovenci smo opazili gg. svetnika Kalana, prof. Bitenca, Kordina, TomiuŠkovo, upravnika Vrabla iz Maribora, zlasti številno je zastopana Trezna mladina iz Celja, nadalje podpredsednika Zbornice TOI, gosp. Ogrina, svetnika g. Ložarja, načelnika Mesarske zadruge za ljubljansko okolico gosp. Dimnika in mnogo drugih.
V nedeljo predavajo na univerzi gosp. dr. Andrej Š tam par, generalni inšpektor hi-gijene: Socialna medicina in borba proti alkoholizmu. Edo Markovič, generalni direktor Jugoslovenske banke iz Zagreba: Etični principi treznostne akcije in dr. Ilija Jelie, inšpektor ministrstva pravde: Zakonodajne mere za pobijanje alkoholizma. Po končanem predavanju se bo vršil sprevod vseh udeležencev iz države in treznikov iz Belgrada po mestu. Popoldne pa izlet, v Smederevo. Natančno poročilo prinese torkov Slovenec«.
Dijaški dom v Belgradu
Belgrad, 5. julija. 1. Nj. Vel. kralj je položil danes temeljni kamen Doma srednješolske mladine na Topčideru. Blagoslovitev je bila zelo svečana. Na\zofi so bili Nj. Vel. kralj, maršal dvora Dirnitrijevič, upravnik dvora Vukovič, prosvetni minister Boža Maksimovič, minister dvora Jeflič in belgrajski župan Milan Nešič. Kralj je lastnoročno položil v temelj diplomo.
Zbor društva izvoznikov
Belgrad, 5. julija. 1. Danes dopoldne sc je vršil redni občni zbor Društva izvoznikov kraljevine Jugoslavije, ki ga je vodil g. Dragiša Matejič. Z zborovanja so poslali pozdravno in vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika gosp. Matejič.
Družba JURIJA"
Dunajska cesta St. 46
Premog Drva
Telefon: 2S20
Koks
Prva tekma za državno prvenstvo med Ilirijo in Primorjem je za nami. Ze dolgo vrsto let vemo vsi, da je tekma med tema kluboma vedno nova in vedno privlačna za Ljubljano. Včerajšnja tekma, odigrana za državno prvenstvo, pa je bila še toliko večjega pomena. Pri srecaniu Ilirija:Primorjs sc ne zbero na igrišču samo običajni navijači in gledalci; ob tej priliki pribiti vse, samo da lc malo pozna nogometni šport. Ugotovimo prav lahko, da ne bi nobena internacionalna tekma tako zainteresirala ljubljanskega občinstva, kakor je to dosegla včerajšnja borba med obema tekmecema. Če si se nekoliko usiavil na Celovški cesti in poslušal mimo tebe hiteč« športnike, si se lahko prepričal, da za športno Ljubljano ni večje senzacije, kakor je nogometna tekma med zelenimi in črno-belimi. In kakšno življenje in vrvenje šele na igrišču Ilirije samem! Nič se ne motimo, ako trd imo, da je bilo navzočih nad 3500 gledalcev.
To občinstvo je pozorno nn ves potek igre. Ne smeš morda misliti na lo, da bi se prerival med gledalci. Najboljše je, da ostaneš na svojem mestu, kajti ljudje so zelo nervozni pri ljubljanskem dvoboju«.
Zelo umetno se nam zdi tudi to, da je izostala običajna predtekma rezervnih moštev, ki je vedno že dovolj razburila občinstvo.
Točon ob napovedanem času sta sc predstavili sodniku g. Jokšiču iz Beograda obe moštvi, ki sta nastopili v sledečih postavah:
Primorje: Jančigaj—Svetic. Jug II—-Zcmljak, Slamič, Pišek—Jug I., Slapar, Erman, Jež, Uršič.
Ilirija: Pressinger—Strehovec, Berglez—Unterreiter, Dekleva, Oman—Ice, Lah, Košak, Doberlet, Pfeifer.
Burno pozdravljeni sta moštvi pričeli z odločilno igro. Nekaterim igralcem se je poznala začetna nervoza, kar je onemogočilo obojestransko pokazati pravo skupno igro. Lepe solo akcije, ki pa so bile zelo nevarne, so bile nekaka priprava k poznejšemu skupnemu manevriranju. Tako jc Erman že v 7. minuti ujel slabo podano žogo, namenjeno Strehovcu in z lahkoto zabil prvi gol. To je bil nekak poziv Primorju, ki se jc prvo znašlo in pokazalo nekaj odlično izvedenih napadalnih akcij. Ilirska obramba pa je onemogočila njih realizacijo. Toda, že v tem času jc bilo opaziti, da Iliriji ne bo šlo vse po sreči, kajti iznenadila je vse slaba igra srednjega krilca Dekleve, ki bi moral biti glavni steber svojemu moštvu. 2c itak oslabljena postava Ilirije, saj je nastopila brez svojega Malica in Pogačnika, je še več trpela radi prav nemogoče igre srednjega krilca. Vendar so ilirski igralci po večini vsaj pokazali vnemo in veselje do igranja. To pa ni bilo zadosti napram izvrstno razpoloženemu Primorju, ki je s svojo krilsko vrsto že zgodaj zapečatila usodo Ilirije. Prvi polčas, ki je potekel z 2:0, bi pričal o kaki izredni premoči Primorja, vendar temu ni lako. Tudi ilirski napad je često ogrožal Jančigajevo svetišče s krasnimi streli, ki pa jih je držal gotovo najboljši vratar Jančigaj. Ko je v 34. minuti padel po UrSičti še drugi gol za Primorje, je kazalo za Ilirijo zelo slabo.
Z veliko voljo pa jc otvorila Ilirija drugi polčas. Napad ni kar nič miroval. Primorje se je počasi otreslo ilirskega objema in zopet zaigralo. Toda v 20. minuti po zaslugi neumornega Iceja jc
I. S. S. K Maribor : S. K. Gradjanski 3:1 (3»1)
Maribor, 4. julija.
L S. S. K. Maribor se je v soboto predstavil
z najboljše strani in je odnesel zasluženo zmago nad renomiranim nasprotnikom iz Zagreba.
Z nestrpnostjo pričakovana lekma je bila ena najlepših v zadnjih letih v Mariboru. Nasprotnika sta nastopila v sledeči postavi:
I. S. S. K. Maribor: Koreu II., Koren I., Ber-toncelj Stanko, Jež, Konič, Domicelj, Miro, Pep-ček, Vodeb (Hreščak), Terglec, Tonček.
S. K. Gradjanski: Mihelčič, Bivec, Rajkovič, Mekič, Pibič, Vidrih, Stankovič, Djukovič, Kra-leršič, Staroveški, Kokotovič.
Igra je že v začetnih fazah začela z ostrim tempom, ki ga je obdržala do konca. V prvem polčasu je bil Gradjanski sicer v premoči, toda izvrstni vratar Koren II. je onemogočil vidni uspeh gostov. Po odmoru pa je Maribor« popolnoma prevladoval in potisnil nasprotnika povsem v obrambo.
Pri Mariboru so zadovoljile topot vse formacije. Posebno ožja obramba jc bila na višku in je tudi obrambni trio onemogočil vsak poizkus streljanja nasprotnikovega napadalnega kvinteta. Krilska vrsta je bila defenzivno dobra. Napadalna vrsta je izvedla nekaj prav lepih kombinacij ter je bila izredno prodorna pred golom.
Moštvo Gradjanskega je zapustilo ugoden vtis. Ni se nadejalo hudega odpora domačinov ,ker je najbrže računalo z visoko zmago. Napad je na polju krasno kombiniral, toda pred golom je pa manjkalo odločnosti. Krilska vrsta je bila znatno slabejša od nasprotne. Obramba je bila nesigurna.
Vratar Mihelčič je nekatere strele branil v krasni maniri. Goli so padli v 8. minuti iz kornerja po Terglecu. V 12. minuti Gradjanski izenači po Kokotoviču. V 32. minuti zopet iz kornerja po Pepčeku z razantnim wole-strelom, v 40. minuti postavi Pepček (t m) končni rezultat. Razmerje kornerjev 8:2 za Maribor.
Sodil je g. dr. Planinšek jako dobro in zelo objektivno.
Po tekmi se je naš poročevalec obrnil do trenerja Gradjanskega g. Ilaftla, bivšega avstrijskega reprezentančnega igralca, ki je izjavil, da se mu zdi čudno, kako je mogel savez prezreti Maribor v tekmovanju po sistemu lig. Po njegovem mnenju igra Maribor vsaj tako kakor ljubljanska kluba. Zmaga I. S. S. K. Maribora je bila popolnoma zaslužena. Pohvalil je zlasti obrambni trio in desno zvezo.
Maribor — finalist za prvenstvo Slovenije.
SSK Maribor : Atlelik Sporlklub Celje 8 : 1 (2 : 0).
V semifinatni tekmj za prvenstvo Slovenije med sprotnim klubom Maribor in Atletik Sporl-klubom iz Celja je sigurno zmagalo domačo moštvo. Maribor jo igral zelo požrtvovalno in z voljo do zmage. V prvem pol činu so bili sicer nekoliko neodločni prod golom, v drugem pa so izkoristili skoraj vse ugodne Sanse, Obramba je bila na isti viftini kakor včernj proli Gradjanskemu. Pač pa je bila krilska vrsta nekoliko slabša. Najboljši je bil že zopet Perčec, ludi Terglec ni zaostajal. Hreščak na mestu srednjega napadalca in desno krilo sta precej odpovedala v nekaterih slučajih.
Celjani so igrali 7. veliko požrlvovalusotjo in 1 so zlasti v drugem polčasu t-ioiili v«, dn bi zajt -i žili naval Maribora, veudar močnejšemu in lehuič-
zabil Doberlet častni gol zn Ilirijo. To pa je bil alarm za belo-zelene, ki so sedaj nekaj časa zadi-vili s silno ofenzivo. Igralo je vse in to s takim ognjem, ki ga nismo vajeni videli pri Iliriji. Primorje jc bilo potisnjeno v obrambo. Pa tudi ti viharni napadi niso mogli premagati Jančigaja. Prav počasi jc prevzelo igro Primorje in obdržalo vodstvo do konca. Padel je še v 35. minuti in 36. minuti po Ermanu tretji in četrti gol,
Krilna vrsta Primorja
jc odločila zmago. Steber moštva, požrtvovalni Slamič, je prav mojstersko izvršil svojo nalogo. Vedno na svojem mestu je pokazal toliko smisla v zgraditvi sistematične igre, da zasluži vso pohvalo. Imel je v Zcmljaku in Pišku prav dobra pom-ignča, ki so uspešno podpirali svoj napad. Vsi trije no do konca igre vzdržali nadmočno igro Primorja. Napadalna vrsta Primorju je v resnic ranila pomoč.
Sicer so napadalci zadovoljili v splošnem, toda videli smo jih igrati že boljše. Predvsem ni spadal v sredino Erman, kajti njegovo mesto je bilo in bo vedno le v zvezi. Po nepotrebnem jc zavlačeval igro in s tem napadu onemogočil prožnost in gibčnost, ki bi bila lahko večja. Toda pred golom pa je še vedno stari Doltc«, ki mu ga ni para. Sam je zabil 3 gole in s tem dokazal, ga jr še vedno naš najbolj nevarni strelec. Leva stran napada z Uršičem in Ježem jc lepše in uspešnejše preigravala nasprotnika. Oba igralca sla pokazala prav lepo medsebojno igro. Na desni strani pa je Uršič s svojo hitrostjo dal ilirski obrambi mnogo dela Slapar pa se je v tej tekmi taktično ni posebno izkazal. Dokazal je, da razume tehnično stran igranja, vendar mu ni šlo vse po sreči. V obrambi je briljiral Svetic, dočim je Jug II. šele v drugem polčasu postal vreden drug svojega io-seda. Mož na mestu pa je Jančigaj, ki je obranil v prvem polčasu dva skoraj sigurna gola.
Oslabljena Ilirija je trpela največ po krivdi nesposbnega Dekleve. Ta igralec je več škodoval kol koristil. Kar so drugi z muko pripravili, je pa on podrl. Oman in Unterreiter sta ne nečloveško trudila, toda večkrat po nepotrebnem tratila svoje moči. Oddajanje je bilo netočno in površno. To pa je bilo vzrok, da sta se morala oba veliko več izčrpati, kakor pa bi bilo treba. Če bi imela Ilirija dobro krilno vrsto, bi ilirska napadalna vrsta dosegla vse drugačne uspehe Toliko smisla in uspeha v napadanju so pokazali predvsem Košak. novinec Lah in Ice. Preboječ je bil Pfeifer, dočim se Doberlet ni potrudil, kakor bi bilo želeti. Obramba je bila dobra. Vratar pa seveda zelo slab.
Primorje je zmago zaslužilo, vendar pa po-vdarjamo, da je tudi Ilirija pokazala s par izjemami pravo voljo in elan. Belo-zeleni so se junaško borili in izgubili tekmo nad vse častno. Primorje pa si je kol boljše moštvo priborilo novi dv« točki.
Sodnik je bil dober.
Atena : Ilirija 3:3 ("5:1)
V predtekmi sla se spoprijeli bazena družini Atene in Ilirije. Igra je potekala v rahli pre-' moči Ilirije, ki pa ni znala premagati izbornt vratarice Atene.	L G
_	bI
no boljšemu nasprotniku niso bili kos. Gole ta Maribor zabili Perčec a, Tergle. •», Konček i HreSčak I. V 44. minuti so zabili Celjani svoj častni gol. iiodil je g. Cimpermuu iz Ljubljane. S lo zmago se je Maribor plasiral ti finalno tekmo z ljubljanskim prvakom Svobodo.
Kolesarske dirke za prvenstvo Dravske banovine
Maribor, 5. julija.
Na progi Ljubljana—Maribor so se vršile danes kolesarske dirke za prvenstvo Dravske banovine. Startalo je skupaj 33 dirkačev in sicer II se-niorjev in 22 juniorjev, ki so vsi prispeli na cilj. Organizacija dirke je bila v izkušenih rokah gospodov: podpolkovnika Jakliča, Telca in Lešnik; in je poslovala brezhibno.
Rezultati so bili naslednji:
Seniorji; 1. Walland (Ilirija) 4:38:30, 2. Rozman (Teum) 4:38JI, 3. Abulnar (Ilirija) 4:38:40. 4. Prodan (Primorje) 4:41:1, 5, Zgur (Primorje 4:41 j.
Juniorji: 1. Grabeč (Primorje) 4:44:14, 2, Gre-gorič (Disk) -1:44:14.2, 3. Sme (Disk) 4:44:15.
Po dirki sc je vršila v hotelu Halbwid! razdelitev nagrad. Popoldne so sc vsi dirkači odpeljali v Slov. Bistrico, kjer so se udeležili športne ve selic«.
B. S. K. — Slavija, Sarajevo 6:0 polčas 2:0. Jugoslavija—Jug, Skoplje 3:t Hajduk — Hašk 2:1 Sand — Obilic 5:0 — Soko 2:0
Zblazneli gluhonemi
Praga, ,"5. jul. V mestu Prosnicah je prišlo do pretresljive žaloigre. V tovarni poljedelskih strojev je bil že dve leti zaposlen neki gluhonemi delavec, ki je moral stalno trpeli zasramovanje svojih tovarišev. Sedaj pa je la delavec nenadno zblaznel iu je z vso burnostjo zahteval razgovor z ravnateljem tovarne. Komaj je prišel v pisarno, je že petkrat ustrelil z revolverjem na ravnatelja in ga usmrtil. Rlazuež je zbežal, vendar so ga ljudje lakoj pričeli loviti. Med delavci na bližnjem polju je vzbudil veliko paniko, ker je streljal kar na slepo mednje, končno pa si je pognal še sam sebi kroglo v glavo, prav v trenutku, ko je najbrže spoznul, dn ne ntore več uiti. Ko je orožnik malo pozneje hotel preiskali stanovanje lega blazneža, je v stanovanju naenkrat eksplodiral peklenski stroj, ki ga jc bla/než že poprej pripravil.
Nobene srcie nimam pri ien»kah.c Kako ste srečni!«
»Slaba kuharica pripravi zdravniku polovico pacijentov,
Rrtc ig — dobra kuharic?! pa ostalo Polovico.*
Na svetu je 200.000 milijonarjev
Kaj počno s svojim denarjem
Biti milijonar v sedanjem času splošne gospodarske krize je slučaj, in vendar je v tem času na svetu okrog 200.000 resničnih milijonarjev. Kako so prišli do svojih milijonov,' ve vsakdo. V današnjem gospodarskem svetu se tak način pridobivanja premoženja označuje kot >pošten :.
Zanimivo pa je dejstvo, ki ga očituje večina denarnili magnatov: čim več ima milijonov, tem bolj ekscentričen je v svojih lastnostih in navadah. Najbolj prednačijo v tem oziru dolarski krezi.
Mlajši Astor, dedič ogromnega premoženja svojega očeta, se ne podpisuje samo na čeke, ampak tudi silno rad piše v newyorške liste in se veseli uad velikimi honorarji, ki jili dobi za to. Svetovni bankir Morgan se počuti najbolj zadovoljnega, če sedi po cele ure na obrežju reke s trnkom v roki, samo da lahko postreže svojim gostom z ribami, ki jih je sam ujel. Bostonski milijonar Iiolf Block uporablja velik del svojega premoženja v to, da zbira sprehajalne palice. Ima jih že ogromno število in je dal zgraditi za nje poseben muzej. James Franklin Dallard, ki si je kot tovarnar svite pridobil težke milijone, zbira sedaj preproge. V svoji palači v Saint Louis leži in visi nad 200 preprog, ki predstavljajo milijonske vrednosti. Nič manj kot tridesetkrat je Dallard priliitel v Evropo, samo da je lahko kupil kakšno dragoceno preprogo. Mr. Woolworths, lastnik največje trgovske hiše svetit, je navdušen pristaš nogometa. Iz svojih nameščencev je sestavil več nogometnih moštev, katerih uspehe ati neuspehe spremlja z istim zanimanjem, kakor razvoj svojega podjetja. Avtomobilski kralj Ford napravi mnogokrat ob nedeljah pešizlei, samo da bi privarčeval bencin. Rockelellerju sveti v njegovi sobi vedno le petrolejka, ker je petrolej
zanj kot ravnatelja Standard Oil Company gotovo cenejši kakor električni tok. Sicer pa je Rockefeller znan dobrotnik, saj je izdal že milijone in milijone v dobrodelne namene. Če sreča na cesti berača, mu podari čisto nov novec za deset centov, toda ne zastonj. Za to mu mora berač dati kak dober svet.
V Angliji je več milijonarjev kakor v Ameriki, vendar je to malokomu znano, ker so angleški milijonarji nekoliko manj ekscen-trični kakor ameriški in se znajo »skriti«. Lorda Clanricarde bi nihče ne smatral za nekaj milijonov težkega, kdor bi ga videl v njegovi raztrgani in zamazani obleki. Toda bogati lord ne izda niti pennyja več za obleko, kakor se njemu zdi primerno. Angleški kralj jute sir I)avis Yule je eden izmed redkih milijonarjev, ki nimajo avtomobila. Že večkrat je dejal: »Omnibus je mnogo cenejši.«
Najbogatejši ljudje sveta pa so v Indiji. Mnogo se je že pisalo o njihovem bogastvu, vendar si ne more nihče predstavljati, kolika je vrednost njihovega premoženja. So pa ti indijski knezi-milijonarji obenem tudi največji razsipniki svojega premoženja in posekajo v tem oziru tudi najbolj ekscentrične ameriške milijonarje. Eden kar naprej zida palače, drugi zbira avtomobile najrazličnejših znamk, tretji kupuje na debelo gramofonske plošče, ki se morajo igrati ves dan, četrti zopet bisere itd.
So pa tudi na svetu milijonarji, ki so se odpovedali svojemu bogastvu. Še ni dolgo, kar se je Američan Charles Yarland odpovedal milijonski dediščini svojega očeta, in sicer radi tega, ker tega denarja ni zaslužil sani in ker mu ga po njegovem mnenju ni treba. Pred nekaj leti se je eden izmed Van-derbiltov umaknil v pennsylvanske gore, si tam postavil preprosto hišico in sedaj živi tam
povsem sam. Vsa dela opravlja sam in do sedaj se mu ni še nikdar zaželelo, da bi se povrnil v velemestno vrvenje.
Še dolga je vrsta raznih posebnežev med denarnimi magnati, toda predaleč bi prišli, če bi hoteli vse našteti.
Milijonsko premoženje »grofa v. Aix"
Celovec, 5. julija, j. V zadnjem času hodi okrog po Koroškem in Štajerskem lopov, ki je policiji znan že 25 let. Je to pro-sluli pustolovec Leo Steinmctz, ki je sedaj star šele 43 let, vendar je že s svojim 18. letom začel pustolovsko in zločinsko kari-jero in dal že mnogo opraviti policiji. To pot se izdaja za doktorja filozofije in žur-nalistike in trdi, da je ravnokar začel svoje šesto svetovno potovanje.
Te dni se je ustavil v neki vasi in pripovedoval, da je zastopnik ameriškega železniškega kralja Harrimana in da se zaenkrat bavi s tem, da preskrbuje avstrijskim študentom dobra mesta. In res se je pustolovcu posrečilo, da je pregovoril nekega mladeniča, Dersehla po imenu, da je šel. Toda kmalu se je izkazalo, da Stein-metz ni nič drugega nameraval s tem možem, kakor da je na je nn njegovo ime izvabljal raznim tvrdkam denar. Kje je sedaj Derschl, ni znano.
Zanimiv je tudi pogled v mladost tega pustolovca, kako se je razvil v mednarodnega sleparja. V svoji mladosti je silno rad hodil po samostanih in tam študiral življenje. Ko je bil star 18 let je nastopil svojo življensko pot pod krinko beraškega meniha. Najraje sc je pozneje izdajal za visokega plemiča in se imenoval »grof Bernhard von Aix«. Pripovedoval je o svojem milijonskem premoženju, o svojih ozkih stikih z nemškim cesarjem in o svojem prijatelj-
stvu z nemškim prestolonaslednikom. Stein-metz je bil že mnogokrat kaznovan, prvič leta 1906. Do sedaj pustolovca še niso prijeli in obstoja tako verjetnost, da bo še katero zaigral.
Žilav obsojenec
V državi Livoniji je v veljavi zakon, po katerem si lahko vsakdo, ki je obsojen na smrt, izbere način svoje smrti. Eden si izbere vrv, drugi smrt s streljanjem, tretji zopet pa si želi umreti od strupa.
Pred kratkim je bil v omenjeni državi obsojen na smrt neki 22 letni Melstand, ki si je izbral strup. Zdravnik jetnišnice je napisal recept in lekarnar je pripravil pijačo, ki jo je Melstand v dušku izpit. Nato je legel na posteljo, da bi umrl. Toda ni umrl. Popadle so ga sicer strašne bolečine, padel je celo v nezavest, toda duša se ni hotela ločiti od njegovega telesa. Prepeljali so ga v bolnišnico, odkoder so ga po treh dneh povsem zdravega prepeljali zopet v jetnišnico.
Livonska vlada se je znašla v veliki zadregi. Sklicala je sejo in ugibala, kaj naj napravi z žilavim kandidatom smrti. Drugič ga niso mogli usmrtiti, to bi bilo proti zakonu. Torej izpustiti. Toda ljudstvo s tem vsekakor ne bo zadovoljno. Naposled so se zedinili v tem, da dado Melstandu nekaj denarja, nakar s?e on obveže, da za vedno zapusti deželo. Melstand je to seveda tudi storil, in sicer v veliko veselje livonske vlade. Kaj bi uboga vlada napravila, če bi Melstand ne sprejel te pogodbe?'
Gospa Milka jedobila v svoji z vsemi potrebščinami novega časa opremljeni vili na deželi obisk svoje prijateljice iz mesta. Ko je prijateljica hvalila dobro surovo maslo, je dejala gospa Milka: »Imamo lastno kravo-mlekairicok Sveža jajca so bila seveda tudi od dastnih kokoši«. In ko je prijateljica občudovala, kaiko dober je med, je dejala gospodinja_ponosno: »Seveda imamo tudi lastno čebelo!«
LJUDSKA POSOJILNICO
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinarjev
Sneceriisho m koioniialno blago, umetna gnojila, cement itd. itd.
dobavlja
Gospodarska zveza v Liubliani
Najnovejši
»Sachs'
motorji, dvokolesa, otroški vozički, Šivalni stroji, nosa mezni deli, pneumatika. Ceniki franko. Najnižje cene.
..TRIBUNA" F. B. t.
Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.
inserirajte v „Slov. listu !"
Popolnoma varno naloilte svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«
Hranilne vloge se obrestujejo
nalugodneie
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica ^elnic hotela >Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
♦ P
li
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala le
Mzaiemna zavarovalnica
o Ljnbljani,
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti.
Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in tarah.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA
D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva 10) J0Sft
Vloge nad	podružnice: Bled, Novi Sad, Kranj, šibenik, Kapital In rezerva nad
Din 500,000.000*- Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split. [)|n 16,000 000'— |
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu In Inozemstvu
Dvajset tisoč milj pod morjem
spisal
JULES VERNE.	52
»Nautilus« je zdaj zmanjšal svojo hitrost in se večkrat jako globoko potapljal. Očividno je kapitan Nemo meril globino oceana. Časih smo se spustili dva do tri kilometre globoko. Nismo pa mogli doseči najgloblje globine tega oceana, ki v tem oziru do danes še ni izmerjen. Kar se tiče temperature v teh globinah, je znašala štiri stopinje nad ničlo.
25. januarja je bil ocean popolnoma pust. »Nautilus« je plul ves dan nad gladino in vzburkaval vodo s svojim močnim vijakom tako, da so valovi visoko brizgali peno in ladjo časih popolnoma zakrivali. Kdor bi bil to oddaleč opazoval, bi bil moral priti do zaključka, da plava po oceanu ogromna žival. Topot sem ostal na ploščadi ves dan. Šele ob štirih popoldne smo zapazili parnik, ki je plul proti zapadu. Mi smo precej dolgo videli njegove jambore, medtem ko nas on ni mogel videti, ker je ploščad »Nautilusa« bila skoro v isti višini ko gladina vode.
Okoli pete ure zvečer, malo pred kratko trajajočim mrakom, ki v tropničnih krajih veže dan z nočjo, sem bil presenečen po nenavadnem prizoru. Naleteli smo na trumo argonavtov, ki so na stotine pluli po morski gladini. To so čarobne živalice, ki jim pravimo »Nautilus«, to je brodnik, kakor sta jih krstila že Aristotel in Plinij. Ta živalica spada v razred četveroškržnikov in v red glavonožcev, kamor Drištevamo tudi sipe. Ti ljubki mehkužci plavajo s Domočjo posebnega aparata, ki je podoben livniku, z katerega brizgajo dotekajočo morsko vodo tako, la se poganjajo nazaj. »Nautilus« ima osem lovk, od aterih jih šest v podolgasto iztegnjeni in zoženi jbliki plava na vodi, ostali dve lovki pa sta sploščeni / obliki dlani in služita kot jadro, ki je razpeto v /etru. Natančno sem videl njihovo polževi lupini podobno hišico, ki jo je veliki naravoslovec Cuvier
dobro primerjal s čolničkom. V nasprotju s polžem, ki je zraščen z lupino, je »Nautilus« prost.
»Ta živalica,« tako sem pripomnil Konzulentu, ki je z menoj vred občudoval troo teh argonavtov, »bi lahko zapustila svojo ladjico, je ne zapusti v nobenem slučaju. Samo če je v nevarnosti, se zavleče v drug predal — hišico delijo namreč poprečne stene v mnogo predalov, polnih zraka — zmanjša tako vodni vzgon in se potopi v globino.«
»Čisto tako kakor naš kapitan,« je odgovoril Konzulent, »ki je po pravici krstil svojo ladjo z imenom »Nautilus«.«
Nekako eno uro je podmornica plula med tem tropom. Naenkrat pa so se mehkužci nečesa ustrašili. Kakor na znamenje so v hipu spravili jadra, poskrili lovke, hišice so se prebrnile, premaknivši težišče, in ; vse brodovje je izginilo pod vodo. Nikoli v življenju nisem videl brodovja, ki bi urneje in točneje manevriralo.
Naenkrat je nastala noč, pihala je komaj čutna sapa in »Nautilus« je plul po čisto mirni vodi.
Naslednjega dne, 26. januarja zjutraj, smo prerezali tečajnik ob 82. meridianu in smo se zopet vrnili v severno poluoblo.
Tega dne nas je ves čas spremljalo ogromno krdelo somov, pošastnih živali, ki jih je v teh vodah nebroj. Dne 27. januarja smo ob vhodu v veliki bengalski zaliv doživeli grozoten prizor. Kup mrličev je plaval na površini morja. To so bili mrliči iz imjskih mest, ki so po reki Ganges priplavali v odprto morje. Doma jih niso mogli požreti jastrebi, katerim domačini mečejo trupla umrlih; tu pa so imeli postati plen somov.
Okoli 7 ure zvečer je »Nautilus«, ki je na polovico plul pod morjem, zavozil v »mlečno morje«. Kakor daleč je segalo oko, se je zdelo, da se je ocean izpremenil v mleko. Ali je bil to učinek luninih žarkov? Ne! Imeli smo šele dva dni mlaj in solčni žarki za obzorjem še niso pustili, da bi nam zasvetila njegova mila luč; zato je bilo nebo, čeprav je bilo po-
suto z zvezdami, čisto temno, medtem ko je bila voda bela ko mleko.
Konzulent ni verjel svojim očem in me je vprašal po vzroku tega redkega naturnega pojava. K sreči sem mu lahko dal odgovor.
»Belina tega morja« sem mu razlagal, »je nastala zaradi milijard močelk ali infuzorij, svetlikajočih se bitij iz brezbarvne galerte, ki so komaj tako debela ko las in ne daljša ko peti del enega milimetra. Živalice se na cele milje daleč držijo skupaj ko redek močnik.«
»Cele milje!« je vzkliknil Konzulent.
»Da. In ne postopi se ceniti števila teh bitij! To bi bilo čisto zaman. Nekateri pomorci so 40 in več milj pluli po takem »mlečnatem« morju.«
Ne vem, ali je Konzulent ubogal moj nasvet. Bil je globok zatopljen v premišljevanje, kakor da bi računal, koliko petin milimetrov je vsebovanih v 40 kvadratnih miljah. Par ur je »Nautilus« rezal s svojim pramcem mlečnato maso.Šele okolu polunoči je mofje zopet pokazalo svojo navadno barvo.
Četrto poglavje.
Nov predlog kapitana Nemo.
Ko je »Nautilus« 28. februarja na severni širini 9° 41 vzplul zopet na površino, smo zagledali celino, ki je bila nekako 8 milj v zapadni smeri od nas oddaljena. Opazil sem kakih 2000 čevljev visoke gore zelo svojevrstne oblike. Ko smo izmerili svojo lego, smo se podali v salon, kjer smo s pomočjo karte ugotovili, da se nahajamo nasproti otoku Ceylonu.
»To je zemlja,« je dejal kapitan, «ki slovi po lovu na bisere. Ali bi si hoteli to stvar od blizu ogledati, gospod Arronax?«
»In še kako rad!«
»Dobro. To se bo čisto lahko naredilo. Seveda ribičev, oziroma lovcev ne bomo videli, pač pa njihov revir. Sezona za lov se še ni' začela. Namerili bomo kurz na zaliv Manaar, kamor bomo dospeli okoli polnoči.«
slllEiif
I
J < B ?	t 2. 2 " S"
F S* <	55 °
..v	tP —s
fe > "L N £ f < c: ■ t-< a
M B O O 1»
2t»B lsj3
P o- s » I
&SSO 5'N • os«'«
N M P f* _ £
< O	< o
(P s* < f n s, g a n> < n g
(D N » S. •• a os ™ co ?
_ N CO	bj
SLO i g | S - B' 1 D 1 o o ■ «as-< "-1 i s° o P 50 I ET
® " zi S s.
-B 2 č p S --i H
<t> "ti r- cr -r. x
o o ., o i • ■
O" ^ r K
S W O <S 2; <
ts
a ^-rtn^
(IIEIIIE