vzgoje Področja 42 Vzgoja, december 2020, letnik XXII/4, številka 88 sleherne pripovednosti ali opaznejših do- mačijskih vzgibov; hkrati pa so po svojem čutenju vendar tudi izrazito domovinske, tako kot alpska narava v vzneseni poeziji Otona Župančiča, pesnika, ki je pred neko Pavlovčevo podobo vzkliknil: »O Pavlovec, to je pesem, pesem!« Isto posavsko okolico Ljubljane, ki jo je najraje slikal Pavlovec, pa je v verzih o kraju svoje skrite sreče, svojih potih, gajih in livadah, o drgetu rastočih vej ali ščebetu v tišini v besedni poeziji najizra- ziteje oživila Lili Novy. France Pavlovec je v svoje umetnine, tudi kadar je slikal cvetlične šopke ali posame- zne ljudi, idealizirano projiciral lepoto ži- vljenja, ki se je pri njem izražala skozi piktu- ralno bravuroznost in melodiko potez in ne skozi emanacijo trdne materialnosti, ki jo je najraje odmišljal. V izrazito muzikalno, ponekod malone simfonično in vseskozi poetično ubrane slike je projiciral svobo- do srečnih trenutkov in sproščenost duha. V naravo je pretapljal svojo individualnost, hrepenenje in človečnost ter se ji predajal kot v pravcatem duhovnem svetišču. Zato je na sliko, ki je nastala na obrobju okupi- rane Ljubljane iz slikarjeve zagledanosti v nedosežnost svobodnih daljav v času vojne 'karantene', smiselno opozoriti tudi v dneh, ko so zaradi osamitvenih predpisov stiki med ljudmi omejeni in je življenje upoča- snjeno ter usmerjeno k bistvenemu, odnos ljudi do večnosti, soljudi in samih sebe pa se lahko prečisti in sprosti tudi v soočenju s samotno, še neokrnjeno in neobljudeno, vendar živo utripajočo naravo. Pavlovčeva slika Ob Savi (in še ena z istim motivom, izpeljana v spokojnejši, manj razčlenjeni in bolj umirjeni, a barvno nič manj pretanjeni in širokopotezni izdaji) je razstavljena v metliški Galeriji Kambič, po- imenovani po znamenitem kirurgu Vinku Kambiču. Akademik Kambič se je ob svo- jem zahtevnem delu zatekal v umetnost in se sprva najraje obdajal s prav takimi slika- mi, posebno barvitimi krajinami in zlasti Pavlovčevim in Kregarjevim eteričnim cve- tjem. Tako nežna umetnost je gotovo blizu tudi letošnji slavljenki, pedagoginji in psi- hologinji profesorici Barici Marentič Požar- nik, ki jo doma in na številnih potovanjih po svetu vedno posebej navdušujejo zlasti umetnostne zbirke in razstave, prav tako pa tudi krepčilna lepota pokrajine, za ohranja- nje katere je v svoji občutljivosti za ljudi in okolje tudi sama močno zavzeta, saj jo ob pustošenjih človeške duše in narave, tako kot zaradi nedavno posekanih mestnih dre- ves, vselej zaboli srce. V CIRIUS Kamnik skupaj s konzorcijskima partnerjema izvajamo projekt Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v lokalno okolje. Skrb za otroke s posebnimi vzgojno- izobraževalnimi potrebami Tomaž Bojc je učitelj ekonomskih predmetov na srednji šoli Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) Kamnik. Če se najprej ustavim pri izrazu »otroci s posebnimi potrebami«, ki ga trenutno uporablja sedanja zakonodaja (z izrazom 'otroci' so namreč po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) mišljeni tako otroci, mladoletniki kot tudi polnoletne osebe), potem velja, da z ome- njenim izrazom poimenujemo otroke z motnjami v duševnem razvoju, gluhe in naglušne otroke, slepe in slabovidne otro- ke oziroma otroke z okvaro vidne funkcije, otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirane otroke, otroke s primanj- kljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolne otroke, otroke s čustve- nimi in vedenjskimi motnjami ter otroke z avtističnimi motnjami. V praksi bi morda utegnili najti ustreznejši izraz kot »otroci s posebnimi vzgojno-izo- braževalnimi potrebami« (v 1. točki 1. člena je naveden tudi v ZUOPP-1). Menim pa, da bi težko našli izraz, ki bi bil sprejemljiv za vse, saj imamo določene težave tudi tisti, ki nismo uvrščeni v to kategorijo z odločbo o usmeritvi. Nasploh velja, da ljudi ni mogoče standar- dizirati, saj smo preveč raznoliki, čudežni in posebni, slednje v dobrem pomenu. Vsak posameznik ima neponovljivo identiteto, zato bi morala biti izhodiščna usmeritev prepoznavanje vseh razsežnosti določene osebe, vključno z odkrivanjem njenih kre- ativnih potencialov ter ustvarjanjem po- gojev zanje. Prepoznavanje in sprejemanje raznolikosti ter priložnost za dopolnjevanje in preseganje naših omejujočih predstav bi morali postati temeljni družbeni imperativ. Človeške razsežnosti tudi ni mogoče ome- jiti samo na določene vrste inteligentnosti; vzgoje Področja Vzgoja, december 2020, letnik XXII/4, številka 88 43 človekovo razumevanje resničnosti vklju- čujejo na primer tudi čustvena, umetniška in duhovna inteligentnost. S preučevanjem družbenih procesov se v najširšem pomenu ukvarja tudi ekonomija, ki pa pri svojem preučevanju uporablja tudi ekonometrične modele. Temeljni družbe- ni imperativ naj bi bila blaginja ljudi; eko- nomija naj bo torej v službi človeka in ne obratno. Zato bi bilo treba v družbi meriti ne le gospodarsko rast, temveč tudi kazal- nike blaginje. Današnja družba v določeni meri še vedno ceni le kapital in vse človeške sposobnosti, ki mu služijo. Vendar je človek vreden sam po sebi. Ima svoje dostojanstvo in prav vsak lahko doprinese k skupnosti. To je bilo tudi eno izmed izhodišč, zaradi katerih smo v CIRIUS Kamnik skupaj s konzorcijskima partnerjema pristopili k projektu Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v lokalno okolje. Cilj projekta Cilj projekta, za katerega je sredstva zago- tovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj z Evropskim socialnim skla- dom, je razvoj oblik izobraževanja oziro- ma usposabljanja za spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, predvsem ti- stih, ki zaključujejo oziroma zapuščajo formalne oblike izobraževanja oziroma usposabljanja. Ti se namreč pri vstopu na trg dela ali v samostojno življenje srečujejo z več ovirami, zato so socialno izključeni. Z omenjenimi aktivnostmi jih želimo doda- tno opolnomočiti in tako povečati njihovo socialno vključenost. Pri tem je nujno po- vezovanje med različnimi deležniki: med šolo, družino in lokalno skupnostjo. Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami se namreč ob koncu formalnega izobraževa- nja oziroma usposabljanja vrnejo v lokalno okolje, ki jim mora nuditi ustrezno pod- poro v nadaljnjem samostojnem življenju, zato poskušamo čim več aktivnosti izvajati v sodelovanju z lokalnim okoljem in starši. Namen je, da bodo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami ob zaključku progra- mov čim bolj vključeni v samostojno življe- nje, iskanje zaposlitve, izobraževanje/uspo- sabljanje oziroma pridobivanje kvalifikacij ali zaposlitve. Tako so aktivnosti, ki jih izvajamo v okviru projekta, prilagojene vsakemu posamezni- ku, izhajajoč iz že izdelanih individualizira- nih programov ter ob upoštevanju specifič- nosti lokalnega okolja. Smisel programa je, da otroci in mladostniki lažje najdejo svoje talente oziroma prednosti ter tudi z našo pomočjo lažje prepoznajo priložnosti – tako pri vključevanju v družbo (kakovostnejše in bolj samostojno življenje) kakor tudi pri vključevanju na trg dela (samozaposlitev, delna oziroma občasna zaposlitev). Ker je progam prilagojen njihovim potrebam, je tako z njihove strani tudi bolje sprejet. Namen projekta je torej povečevanje zmo- žnosti socialnih in poklicnih kompetenc otrok in mladostnikov s posebnimi potre- bami, ki jih dosegamo z naslednjimi aktiv- nostmi: • N adgradn ja obst o ječih tra nzici jskih modelov za gibalno ovirane otroke in mladostnike. V okviru že izvedenega projekta Tranzicijski model – program do- datnega usposabljanja odraslih oseb, ki sta ga izvajala CIRIUS Kamnik in CIRIUS Vipava, je bil za gibalno ovirane otroke in mladostnike razvit tranzicijski model, ki otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami omogoča dodatno usposa- bljanje za samostojnejše življenje, v do- ločenih primerih pa tudi delno/občasno zaposlitev. • Oblik o va n je p r ogra mo v izob raže va n ja oziroma usposabljanja z namenom soci- alne vključenosti v širše okolje in spod- bujanje znanja, višje izobrazbe in vseži- vljenjskega učenja. • R azlične ak tivnosti za o tr ok e in mlado- stnike s posebnimi potrebami, predvsem spodbujanje socialnih in kulturnih kom- petenc, s posebnim poudarkom na po- klicnih kompetencah. • P o v ezo va n je š ol ozir o ma za v o do v z lo- kalnim okoljem ter vsemi pristojnimi deležniki (nevladnimi organizacijami, ki delajo z otroki in mladostniki s posebni- mi potrebami, občinami, obrtno-gospo- darskimi zbornicami itd.) ter s starši. • Oblik o va n je mr eže deležnik o v , ki lahk o tej ranljivi skupini pomagajo pri boljšem socialnem vključevanju ter morebitnih priložnostih za vstop v delovno okolje. • U sp osa bl ja n je izva jalce v za kak o v ostno izvedbo aktivnosti. Konkretne aktivnosti V okviru projekta samostojno in/ali v so- delovanju s partnerji izvajamo aktivnosti, ki so večinoma osredotočene na različne lokacije v Kamniku in okolici ter na bodoča lokalna okolja mladostnikov, nekaj pa jih izvajamo tudi v matični ustanovi CIRIUS Kamnik, še posebej v učnem stanovanju v bivši tovarni Alprem Kamnik. Za potrebe usposabljanja dijakov za praktič- ne sta bila oblikovana dva modula, in sicer Poklicne kompetence ter Socialni kapital. Vzporedno z izvajanjem modulov pa so bile organizirane dejavnosti, v katerih so dijaki pridobljeno znanje implementirali v prakso. V lokalnem okolju je bilo do sedaj vzpo- stavljeno dobro sodelovanje s podjetji (socialno podjetje Reciklarnica, Qlandija Kamnik), društvom Makadam, socialno- -varstvenimi centri (Dnevni center Štacjon, Dnevni center gibalno oviranih Kamnik), drugimi organizacijami (Kikštarter, knji- žnica Kamnik, Zavod za šport, turizem in kulturo Kamnik, gostilna Korobač) ter z občino Kamnik in posamezniki. Z zgoraj omenjenimi partnerji so bile izve- dene zelo raznolike aktivnosti: predstavitev izdelkov dijakov (post)rehabilitacijskega praktikuma CIRIUS Kamnik na različnih lokacijah (na tržnici v Kamniku, v Qlandiji, na Dnevih narodnih noš, v okviru socialne- ga podjetja Reciklarnica ...), usposabljanja in delavnice, predavanja in konference ter številne druge dejavnosti. Z aktivnostmi je prišlo do širitve socialne mreže, ki jo dijaki lahko 'koristijo' že v času izobraževanja, še bolj pa kasneje, ko bodo končali formalno izobraževanje. Dijaki so se v praksi preizkusili v različnih delovnih odnosih ter v medsebojni interakciji in si tako pridobili dragocene življenjske izku- šnje, ki jim bodo koristile, ko se bodo vklju- čevali v svoje okolje. Literatura in viri • Gržan, Karel (2019): 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izo- braževanja. Ljubljana: Založba Sanje. • Javni razpis za izbor operacij Spodbujanje socialne vključeno- sti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje 2 (2017). Uradni list RS, št. 41/17. • Krek, Janez; Metljak, Mira (ur.) (2011): Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. • Rutar, Dušan (2017): Inkluzija otrok s posebnimi potrebami za družbeno pravičnost. Kamnik: Cirius Kamnik. • Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUO- PP-1) (2017). Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP .