lih a) a vaak četrtek. Cena mu )• S K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ■a Ameriko In druge tuje driave 4 K BO v.) — Splel In doplel >e po-illjajo i Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice »tev. 2. Naročnina, reklamacije In Inaeratl pa i Upravnlštvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice It. 2.
LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Ii
■ aeratl >e sprejemajo po ale-dečlh cenah i Enostopna petltvrata (leatlna ..Domoljubove" ilrlne 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren po-puit po dogovoru. — Poaamesaa itevllke ae prodajajo po 10 v. čekovni promet poltno-hranllnltnefa urada itev. 824.797.........
itev. 32.
Noš ponos.
Kdo je kriv, da vpijejo Nemci in ,ahi nad nami, da smo manj vredni 3d njih? Največ sami. Kdor le par lemških besed lomi, se hoče ž njimi zkazati ob vsaki priliki; ravno tako e z laščino. Človeka mora boleti v Ino duše, če na primer pri sv. Lu-:iji na Goriškem, ali v Kanalu sliši lomačine med seboj govoriti laško, r Ljubljani pa nemško.
Premalo spoštujemo svoj slovenski jezik; to je pribito. Nihče bi se ne upal nas zaničevati, če bi se w svoje tako postavili kakor se tujec ja svoje. Tudi na Tirolskem in v ivici radi sprejemajo tujce in jim »ostrežejo; po boljših gostilnah imajo celo ljudi, ki govore s Francozi francosko, z Angleži angleško, z Lahi aško, toda zvesto in odločno bra-»jo svoj nemški značaj. Tujec je »ošteno postrežen gost, ne pa gospodar. Oj, ko bi se hoteli tudi naši Nje v tem poboljšati.
Prva in najpotrebnejša reč je ta, ^ se vsak Slovenec zavedaj enakovrednosti našega jezika s katerimkoli Irugim v državi. Mi nismo hlapci Remcem in Lahom. Naši fantje vc-)aio pri vojakih vsaj toliko kot drugi, denar ni slabši od nemškega v
O Ljubljani, M 9. augusta 1906.
davkariji. Zato pa moramo z moško odločnostjo skrbeti, da se v javnosti nikjer ne godi krivica našemu jeziku. Od ljudi, ki stalno žive med nami, zlasti pa od uradnikov in javnih uslužbencev moramo zahtevati, da znajo naš jezik. Na železnici ne sme na slovenskih tleh noben Slovenec drugače govoriti z železniškimi uradniki ali s kondukterji kot slovensko; ravno tako mora biti pri vseh uradih. Na ta način prisilimo, da dobe naši ljudje službe, ki jim jih sedaj odjedajo tujci.
Ob vseh slovesnih prilikah moramo pokazati javno svoj slovenski značaj. Sem spada tudi slovenska zastava. Naša je in ne smemo je izdajati. To, kar je storil sežanski glavar Rebek, ki je ob otvoritvi nove železnice prepovedal slovenske zastave, ne sme ostati brez kazni. Ne samo Primorci, marveč vsi Slovenci se moramo vzdigniti in pokazati, da nas kratko malo ni volja to še kedaj trpeti.
Zapisali smo že in iznova ponavljamo, da mora vsak slučaj, ko se naš jezik ali naša zastava prezira, brezobzirno na dan. Zakaj pa imamo časopise, da bi jih ne rabili? Naših poslancev dolžnost je pa take slučaje zbirati in neusmiljeno raztrgati na
Leto xix.
pristojnem mestu vsakega uradnika jn javnega uslužbenca, ki nas zaničuje.
Tujcu dajmo prijaznost, ki gre gostu; naj se čuti vainega in domačega na naših tleh, toda spozna naj iz naših besedi in iz naših dejanj, da nas ni volja pustiti potujčiti svoje dedne zemlje. Občuduje naj naše planine, naše reke in jezera, občuduje naj pa tudi naš narodni ponos in našo ljubezen do doma.
S tem duhom se mora prekvasiti vse Slovenstvo. To se pa ne more zgoditi, dokler ne pade kleti predsodek, ki ga naši liberalci širijo med seboj, da je kmet ali delavec manj vreden od gospode. Tu notri tiči glavni vzrok naši zaostalosti. Kakor Nemci in Lahi vpijejo, da so rojeni za komando nad Slovani, tako kriče liberalci, da so rojeni za komando nad ljudstvom. Pri niih se človek šele s škricem začne. Proč s to zlod-jevo zmoto! Proč z ljudmi, ki jo razširjajo! Kdor ima kaj pameti, vč da je prvi začetek boljših razmer v tem oziru splošna in enaka volilna pravica. Ko bi bilo tud več varnih slovenskih poslaniških mest nevaš-nosti vsled nje, pomenja vendar ogromen naprebek. Če bodo naši ljudje dobili potrebno zav.ednost, potem
pojdemo po splošni in enaki volivni pravici naprej in ne ohranimo samo tega, kar imamo, marveč si pridobimo tudi mesta, ki jih sedaj zaklada naš narod s svojimi sinovi in hčerami, da se potujijo v njih. Po ti poti dobi slovensko licc Gorica in Celje in Maribor in Celovec; po drugi nobeni.
Zato pa moramo reči, da jc gosposko liberalen sklep celovških tako-zvanih voditeljev, ki z nobeno besedo ne pove, da je naša prva dolžnost pomagati splošni in enaki volivni pravici do zmage, pač pa meče polena pod noge in sramoti može, ki se pošteno trudijo zanjo. Taki voditelji nimajo nič ljudskega na sebi in slovenski javnosti neizrekljivo škodujejo. Vzbujeno ljudstvo pojde preko njih na svoje delo!
Izobrazili.
Kratka zgodovina slovenskega naroda.
VII.
Turške vojske nadalje. — Razširjanje lu-teranstva na Slovenskem in njegove posledice.
(Obsega dogodke od 1522. do 1740. leta.)
Spisal Vevčan.)
Po dolgem presledku čez 30 let so Turki zoper začeli napadati slovenske dežele. Turški sultani so pošiljali vedno večje vojske na Ogrsko, da bi to deželo vzeli Avstrijcem. V tej dobi turških vojska niso neverniki napadali sarno Slovenije in Hrvaške, ampak prodirali tudi dalje proti Dunaju. Da so ob času teh vojn zopet Hrvatje in Slovenci največ trpeli, je umevno, saj so naše dežele bile na meji Turške.
Leta 1528 belježi zgodovina slovenska zopet hud naval Turkov na Kranjsko. Moreči po Dolenjskem in Notranjskem so zopet dospeli do Ljubljane. Tu se ločijo v več trum in se razprše po Gorenjskem. A Turn jih doide in skoro popolnoma pobije. Sam paša je padel pod sabljami hrabrih Kranjcev. Za ostalimi Turki jo udero Slovenci in napadejo celo Bosno, kjer posekajo premnogo Turčinov.
Prihodnje leto se vzdigne velika turška armada 300.000 mož in jo krene proti Dunaju. Tu oblegajo mesto; ali slovenski vojskovodja Kacijanar, ki je branil del utrdb dunajskih, prepodi sovrage in jih zasleduje skozi vso Ogrsko. Ker so Turki prihodnje leto zopet na več krajih pridrli na Kranjsko čez Hrvaško, zbere slavni Hrvat Frankopan četo Hrvatov in Slovencev ter ž njo udari nad Bosno. Poleg gradov, ki jih je osvojil, je prišlo tudi okoli 1000 Turkov v našo sužnost.
Leta 1537 gre Kacijanar z veliko armado nad Turke, ki so zasedli hrvaško
trdnjavo Osjek. A tu zadene našega slavnega borlvca nesreča. Niso ga premagale turške pušice in sablje, ampak glad je prisilil vso njegovo vojsko, da se je morala umakniti pred Turki, ki so veliko kristjanov pobili. Ker so Kacijanarja obdolžili izdaje, ga je ubil hrvaški grof Zrinjski.
Ker so bili po smrti Kacijanarjevi Slovenci brez vodja, so neverniki začeli zopet napadati Kranjsko. Tu stopi bojevnikom na čelo grof Herbert Turjaški s Turjaka. Ta plemenitnik ni imel kmetov samo za brezpravne podložnike, ampak je ž njimi milo ravnal ter jih varoval vedno in povsod turške s.ile. Ko so psoglavci leta 1559 zopet pridrli na Slovensko, jih Her-bart s kmeti pbbije in udari za bežečimi. Mnogo slovenskih jetnikov in čred jim vzame ter turške vasi požiga, da je groza. Ker so se Turki hoteli maščevati vsled te izgube, butijo zopet 1563 in 1564 pred Novo mesto. A nič boljše se jim ni godilo kot prej.
Hrabremu Herbartu pa je bila usojena junaška smrt. V neki bitki, kjer je stalo 1000 Slovencev proti 15.000 Turkom, pade Herbart Turjaški, potem ko je sam s svojim mečem pognal več kot 130 Turkov na oni s.vet. Mrtvemu Herbartu odsekajo glavo in jo nabodejo na sulico. Tako so se Herbarta Turki bali, da so še na njegovo mrtvo glavo gledali le s trepetom.
Ker ni bilo več Herbarta, sta vodila Slovence Jošt Turn in Andrej Turjaški. Več kot 15 let je trajalo bojevanje. Koliko Turkov je padlo pod mečem Turnovim! Po njegovi smrti je ostal Andrej Turjaški vodja Slovencev. Tedaj so Turki začeli napadati z vso silo trdnjavo Sisek, ki jim je branila pot proti Slovenski in Ogrski. Hasan-paša je gnal 50.000 Turkov nad Sisek. Hrvatje in Slovenci izprevidijo veliko nevarnost in hite Sis.ku na pomoč. Del Slovencev vodj Ravbar, del pa Turjaški. Ti se zedinijo s Hrvati. Tudi nekaj Nemcev je prišlo na pomoč, tako da se je zbralo okoli 10.000 brambovcev. Kristjani so'napadli. 2e so pešale naše vrste, kar se zažene Turjaški z vso silo nad Turke. Boj se obnovi in postaja vedno hujši. A silovitega navala Slovencev Turki niso mogli prenesti in padale so vrsta za vrsto. Slednjič omaga vojska nevernikov in se spusti v obupen beg. Sam Hasan-paša pogine in ž njim več kot polovica Turkov. Neizmernega plena se polaste Slovenci, med njimi tudi plašča Hasanovega. Še danes se rabi na dan sv. Ahacija 22. junija pri sveti maši v stolnici ljubljanski Hasanov plašč v spomin na preslavno zmago pri Sisku leta 1593.
Še enkrat zbero Turki svoje zadnje sile, da bi si podvrgli Hrvate in Slovence. Še enkrat je bilo treba dedom našim stopiti na branik domovine in preliti zadnjo srago krvi za ljubljeno zemljo. Pri Petrinji na Hrvaškem se vname leta 1596 silovit boj, odločilen za križ in za polmesec. A ista srčnost, ki je vodila dede naše skozi 20 let v boj za slovensko domovino, jih tudi tu navda. Turek pobit, beži sramotno nazaj, odkoder je prišel. Vera, moč in vztrajnost, neprimerljiva srčnost in junaško preziranje smrti je pripomoglo našim pra-
očetom, da so štrli glavo turški kači, sebi in nam potomcem pa ohranili lepo sloven-sko domovino. Zato slava njihovemu spo. minu!
* * *
Ker smo s popisovanjem turških vojska preskočili važne dogodke, ki so jed-nako pomembni v zgodovini naši, vrnimo se za kakih 50 let nazaj. Ta čas je začela nova vera, ali Lutrova vera tudi pri nas Slovencih tupatarn poganjati kali, ki jih je zasejal na Nemškem Martin Luter, k nam prinesel pa Primož Trubar.
Martin Luter, iz Saksonskega, je bil duhovnik in začel očitno grajati napake, ki so tedaj res onečaščale katoliško cerkev. A iz osebnih prepirov, ki jih je imel z drugimi duhovniki, so se razvili kmalu napadi na nauke katoliške vere. Odpovedal je pokorščino papežu, zavrgel zakramente in pobijal druge misli katoliške. Lutrovi nauki so kmalu našli privržencev med nemškim plemstvom in narodom, začetkom seveda skrite, a kmalu je prestopila skoro vsa Nemčija v njegov tabor. Dogodki na Nemškem so našli odmev na Francoskem, Angleškem in Holandskem ter tudi za Slovence niso ostali brez pomena.
Vera Lutrova je zašla med Slovence deloma po pismih in bukvah, deloma so jo pa jeli razširjati oni Slovenci, ki so se navzeli njenega duha na Nemškem. Najod-ločnejši pristaš luteranstva je bil Primož Trubar, kanonik v Ljubljani. Rojen je bil naš Trubar v Rašcah na Dolenjskem in študiral na Reki ter kaplanoval v Celju. Najprej so stopili r.a njegovo stran deželni stanovi, a tudi med meščanstvom, zlasti ljubljanskim, celjskim, tržaškim in goriškim si je pridobil kmalu prijateljev. Izmed duhovnikov sta ga najbolj podpirala tnodruški škof Vergerij in ljubljanski kanonik Viner, poleg drugih duhovnikov, ki so bili skrivaj na njegovi strani, Škof Urban Tekstor v Ljubljani se ustavi temu početju Trubarjevem In ga izžene na Nemško leta 1548. Ali luterani dobe nove pridigarja, ki začno učiti po deželi, zlasti na Dolenjskem. Po mestih v Ljubljani, Kranju, Loki, Celju. Celovcu itd. je bilo že vei lutrovcev kot pa katoličanov. To izpod-bode pridigarje, da nastopijo predrzneje, tembolj, ker je bilo deželno plemstvo povsem že novoverno in je novim duhovnikom šlo kar najbolj na roko. Najbolj je širil na Dolenjskem luteranstvo neki Dalmatin, znan v povesti po imenu Jurij Kobila. Imel je veliko pomočnikov, ki so hodili med kmete, ponekod z lahka pridobili ljudstvo za svoje nauke, marsikje pa tudi slabo naleteli. (Natančne popise teh verskih bojev imamo v prvih letnikih »Dom in Sveta« in v »Jurčičevih spisih«.)
Vprašal bi kdo, kako pa, da se jc toliko Slovencev poprijelo nove vere, ko so se vendar toliko desetletij bojevali proti Turkom za katoliško vero in dom? Odgovor na to ni lahek, ker se morajo pre) preiskati vzroki, ki so napeljevali ljudi v luteranstvo.
Znano nam je, da je naš narod, zlasti pa kmet, zelo konservativen, t. j. da se drži starih navad, šeg in jih le nerad iz-preminja. Ali kljub tej duši njegovi pridobe
lahko tuji nazori, zlasti če se mu prile-jo, ugodnih tal pri njem. Naš kmet je v onih dobah leta 1548 naprej v zelo [bedi roložaju. Vedne turške vojske in [nesrečno končani upori proti gospodi so vkovali v še hujšo revščino. Ni čudno, rad slušal nauke nove vere, ki so da se ima cerkveno premoženje in lestva razdeliti med ljudstvo. Nočemo tajiti, da so v onih časih cer-glavarji res veliko bolj gledali na ivetno bogastvo, kot pa je bilo dovo-o. -- Takratno duhovništvo se z da-injim niti primerjati ne da. V naših dedi, zlasti na Koroškem, je slabi vzgled ;aterih duhovnikov napravil mnogo po-anja med narodom bodisi v slabem iz-ijevanju dolžnosti, bodisi v drugih reli. Da se je tedaj ljudstvo tupatam lo novim naukom, ker so tudi nekateri ovniki odpadli, se ne smemo čuditi, saj uporabljali pridigarji vse pripomočke, lepiti ljudi; zlasti to je ugajalo narodu, so mu ti novi duhovniki oznanjevali do v jeziku slovenskem, česar ttiso tiali katoliški duhovni, ker je bilo prav 3 domačinov med njimi. — No, in na-ije tudi novica, da si je Luter pridobil o vso Nemčijo in druge dežele, ni mo-nstati pri ljudeh brez vpliva. Pripotn-nam jc treba tudi, da so graščaki med itni kmeti tudi s silo razširjali novo tako pripravili mnogo kmetov, da > sprejeli, četudi ne v prepričanju. A poleg slabili stranij, ker bi nova pogubila mnogo Slovencev, je imelo anstvo za nas vendar tudi dobre po-ce. Previdnost božja je hotela, da so io ti možje, ki so oznanjevali po Slo-kem nove nauke, začeli buditi pri svo-ajakili tudi narodnost s tem, da so pi-slovenske knjige, ki so bile ljudstvu mljive in najbolj potrebne, t. j. niolit-e. Trubar je bil prvi, ki je izdal ieta slovenski katekizem in mali abeced-a Nemškem, kjer je živel v prognan-Ker so tudi deželni stanovi podpirali anje slovenskih knjig, jc Trubar naval svoje delo in pridobil tudi druge, ieli spisavati knjige. Na vrsto so pri-tekizmi, molitveniki, deli iz sv. pisma, lice, koledarji itd. Prvo slovensko sv. P ic izdal Dalmatin, slovnico pa Bo-leta 1584. Hvaležni moramo biti tem m, ki so priborili v knjigah materin-mesto poleg nemščine in latinščine. A tudi za luteranstvo je imel nastopiti <--S Karolom, ki je zavladal leta 1564 Stajer. Koroško in Kranjsko-Primor-s<> dobili katoliški duhovniki, zlasti anski škof Hren močnega zagovor-katoliške vere. Kmalu je bilo vsem pridigarjem prepovedano, ozna-krive nauke. Začel sc je čas isj(e protireformacije, ki je pripeljala jdpadnike med Slovenci zopet nazaj foliško cerkev. Tupatam, zlasti po h so se luterani upirali, ali kmalu kotila nauki katoliški, deloma sila le med katoličane.
^Ue škof Hren spoznal velik pomen 'iskih knjig, ki so jih spisali Iutrški !arii in jih širili med narodom, se je i "dal z vnemo temu delu in skrbel '»venske katoliške moiitvenike in
druge knjige. — Katoliška vera je tako napredovala, da i. 1620 že ni bilo nobenega kraja več protestantovskega na Slovenskem.
Izmed drugih slavnih Slovencev omenim le Žiga Herbersteina iz Vipave, ki ga je radi njegove umnosti poslal cesar Maks za poslanika na evropske dvore. Tako je došel tudi na Rusko, se seznanil z jezikom in zgodovino rusko ter svoje spomine popisal. Drugi, ki je razglasil slavo in lepoto slovenske domovine, je bil baron Valva-zor. V svojih nemških bukvah »Čast voj-vodstva Kranjskega« je popisal natančno deželo našo in narod, ter pripomogel, da so tudi tujci nas spoznali.
Leta 1683. je bilo treba zopet Slovencem prijeti za orožje in iti z drugimi narodi vred Dunaju na pomoč, ki ga je oblegalo 300.000 Turkov. Da ni prišel poljski kralj Jan III. Sobieski takrat Avstrijcem na pomoč, bi gotovo Dunaj prišel v moha-medanske roke. Tudi poznejših turških vojska na Ogrskem so se naši dedje udeležili. Koliko narodnih psmi imamo, ki opevajo slavno bojevanje Laudonovo pred Beligradom.
»Za gradom teče rdeča kri.
Da b' gnala mlinske kamne tri.--
Tam Laudon, vojvoda stoji.«
Tudi »princ Eugenij« nam ni neznan.
V ostalem, kar se tiče domače zgodovine slovenske v tej dobi, ni posebnega pripomniti. Ker ni bilo po deželi še nobenih šol, se ljudstvo ni moglo omikati. Narodno prebujenje in veseli začetki domače književnosti so zopet zamrli. Ljudstvo je posta-lo praznoverno in se udalo vražam. Skoro v vsakem kraju so slutili copernice, ki »jahajo zvečer na metli na Klek«. Tudi sodnije se niso mogle zdržati teh neumnosti in so pogosto obsodile nedolžne ženice na smrt na grmado. Obsodbe so bile hude. Strašne muke na te-zavnici se morajo nam sedaj studiti, če o njih beremo. Luč v to temo je posvetila šele koncem 18. stoletja, ko je začela tudi omika ljudij napredovati.
Političen pregled.
NOTRANJE POLITIČNI POLOŽAJ.
Splošna in enaka volivna pravica bi odprla ljudskim slojem pot do svojih pravic, za-volje tega se jim upirajo z vso silo prive-ligirani stanovi, da bi na ta način obdržali svojo politično moč. Listi poročajo, da namerava več strank predlagati, da uvedejo plu-ralitetni način volitev. Dosedanji volivci bi imeli pravico do dveh glasov, novi volivci bi pa oddali le en glas. Na 4000 dosedanjih volivcev računajo 8000 novih volivcev. Na ta način bi rade priviligirane stranke obdržale svojo moč, toda kolo časa bo zmlelo tudi te, ki bodo poizkušali ustaviti pot splošni in enaki volivni pravici. Ljudstvo se izobražuje. Niti kmet, niti delavec ne zaostajata več v spoznanju časovnih potreb. Zato pa ostanejo tudi brezuspešni zadnji poiskusi in spletke liberalcev, ki so poslali v žerjavico po kostanj konservativce, da po pluralitetiiem volivnem načinu onemogočijo, da bi zavel nov sveži duh v avstrijski zakonodajalni zbornici in hočejo, da odločujejo i nadalje še priviligirani stanovi.
KOLIKO STANEJO DRŽAVO DRŽAVNO-ZBORSKE POČITNICE.
Kakor znano, državnozborskega zasedanja ob poletnih počitnicah niso odgodili in zato dobe poslanci izplačane dnevne dijete med počitnicami, namreč vsak dobi vsaki dan 20 kron. Poslanci dobe od države med počitnicami, ker državni zbor ni odgoden, izplačanih 178.500 kron. Ce bi pa bilo zasedanje odgodetio, bi bili dobili poslanci samo povrnjene potne stroške, ki bi znašali 15.000 K.
OGRSKI MINISTRI PRI CESARJU.
Ogrski ministrski predsednik Vekerle je poročal v enotirnem zaslišanju cesarju o predlogih ogrske vlade glede delegacijskega zasedanja in o cesarjevem bivanju v Budimpešti. Minister Andraši je pa poročal vladarju o notranje političnih zadevah. Ministra je povabil vladar k rodbinskem obedu.
HRVATJE V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Po zasedanju ogrskega državnega zbora javljajo iz Zagreba sledeče zanimivosti: Proračun I. 1906 je bil sprejet v ogrskem državnem zboru tudi pri tretjem čitanju. Hrvaški poslanci so ves čas razprave molčali. Govorili niso torej pri proračunu, molčali so pri splošni razpravi, istotako pri podrobni razpravi, kjer bi se bili vendar morali izraziti pri vprašanjih, kakor so domobranstvo, državni dolgovi, železnice, finance, reke i. t. d. Novi poslanci so molčali, kot so molčali — stari Mažaroni.
SPOR S SRBIJO.
V seji srbske skupščine so razpravljali tajno o sporu z Avstrijo. Minist. predsednik jc v dve in pol urnem govoru govoril o pogajanjih glede trgovinske pogodbe z Avstrijo. Poslanci so odobravali postopanje srbske vlade, a sklepali še niso. Pasič upa, da se Srbija glede trgovinske pogodbe sporazume z Avstro-Ogrsko, a če se to upanje izjalovi, ne preostane Srbiji drugega, kakor da sprejme carinsko vojsko. Dasi se vedno bliža in bliža čas za izvoz, vendar Srbi še niso na jasnem, ali bo mogoč sporazum z Avstrijo, ali pa bo treba odločno poiskati si novih stalnih trgov za srbske proizvode. V merodajnih, odločujočih krogih niso še izgubili nade, da se odpre pot sporazumu, kljub temu pa so storili korake, da se pravočasno najde izhod, na podlagi katerega se omogoči izvoz raznih srbskih pridelkov v jesenski dobi. Da ne bodo trgovci vsled zaprte meje trpeli preveč škode, ker imajo nekateri veliko število za izvoz godnih svinj, začela je velika belgradska klavnica po cenah na angleškem, francoskem in belgijskem trgu kupovati prašiče po 80 vinarjev kilogram. Na ta način bo za trgovce odvr-njena nevarnost, da bi trpeli veliko škodo vsled zatvoritve meje. Zadnji čas se je izvršil za poizkušnjo prvikrat izvoz žive živine v Italijo; če bo imel ta poizkus ugoden uspeh ter bode tipanje še za nadalnji vspešni izvoz v Italijo, začeli bodo srbski trgovci izvrševati večia naročila v italijanskih tovarnah. Izvoz živil vršil se bode v dveh smereh preko Turčije in Rumunije povečini v Belgijo.
NA BALKANU.
Na Balkanu je začelo zopet vreti. Jako razburljiva poročila prihajajo o preganjanju Grkov v Bolgariji. Pred očmi oblasti so bili oropani grški magacini, šole in knjižnice, v Plovdivu so ropali Bolgari štiri ure in so ubili nekega advokata. General Ivanov, plov-divski poveljnik ni hotel braniti Grkov. Častniki in uradniki so se udeležili slavlja, da ie bila cerkev vzeta Grkom. V Drami je vrglo
več Bolgarov bombo na hišo nekega Grka. Dne 23. m. m. so pa napadli oboroženi Bolgari neko grško kavarno z bombami in so streljali na goste. Ubit je bil neki uradnik, neki Turk je bil težko in več oseb lahko ranjenih. Orožniki so zasledovali Bolgare, ki so pobegnili v neko ozko ulico. Vnel se je boj. Trije Bolgari so bili ubiti, dva orožnika lahko ranjena. Ubita sta pa bila še dva Grka in neka stara ženica. Celi dan so preiskovali hiše in zaprli veliko Bolgarov. Pri dveh Grkih so našli bombe v žepu. Tudi po vaseh v dramski okolici so napadali Bolgari Grke. — Mo-hamedanski roparji so napadli na poti iz Sko-plja dvanaist pravoslavnih učencev, ki so se vračali v Črnogoro na počitnice. Dva učenca so ubili, enega ranili.
PO RAZPUSTU RUSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Po razpustu ruskega državnega zbora je odšlo okoli 200 bivših poslancev v Viborg na Finsko, kjer so zborovali in sklenili izdati na ljudstvo oklic, ki v njem zatrjujejo, da je vlada kršila ustavo, da torej tudi ljudstvo ni zavezano plačevati davkov in ne dajati vojakov. Novi ministrski predsednik Stolipin izdeluje načrte, kako bi pomiril razburjeno ljudstvo. Vse se upira, povsod se širijo nemiri med ljudstvom in med vojaštvom.
VOJAŠKA VSTAJA V SVEABORGU.
30. m. m. zvečer uprle so se v trdnjavi Sveaborg pijonirske stotnije. Upornikom se je pridružilo tudi več topničariev. Uporniki so zasedli več utrdb in so pričeli obstrelja-vati trdnjavo. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Nato so se uprli tudi mornarji. Hitro došle zveste čete so osamile po upornikih zasedeno utrdbo Skatuden, ki leži pred mestom. Poslopja, v katerih so se zabarikadirali uporniki, so obstreljavale tri križarice s strojnimi puškami. Dne 31. m. m. zvečer so zadušili upor v pristanišču. Vojaška straža je zaprla 110 mornarjev in 11 civilistov. Utrdbe so zopet zasedle vojaške čete. Ob 9. zjutraj so prijeli vojaki vse častnike, izvolili lastne sodnike in obsodili vse vjete častnike na smrt. Neka ladja za mine in neka križarica sta takoj pričeli streljati na vojašnico, kjer so se nahajali uporni vojaki. Uporniki so pa streljali z bombami iz 40 lahkih topov. Poroča se, da so pomorili večino vjetih častnikov. Dne 1. avgusta so uporniki nadaljevali boj. Zveste čete so se hrabro borile in osvojile mestni del Skatodin in osamile trdnjavo Sveaborg. Celi dan so dohajale nove čete, da ukrote upornike. Zvečer 1. avgusta šele so razvili nad trdnjavo belo zastavo in takoj so topovi umolknili. Udali so se vsi sveaborški uporniki. Na carjevo povelje jih bo sodilo zato sestavljeno vojno sodišče. — Edino resen nastop ruskih bojnih ladij je povzročil, da so se udali ustaši in da so odvrnili strašno nevarnost. Bali so se namreč, da potegnejo mornarji z uporniki in da odrinejo v Kronstadt, kjer bi jih bili sprejeli uporniki z odprtimi rokami. Med mornarji v Kronstadtu so namreč nastali novi nemiri. Vojaških uporov v Rusiji ne povzroča morebiti toliko nezadovoljnost z obstoječim državnim redom, kakor to, da ravnajo častniki jako grdo z vojaki. In to ravnanje razburja duhove. Revolucijonarji agitatorji pa izrabljajo položaj ln vlivajo olje na žerjavico. Dozdaj je še vedno zmagala vlada v bojih z nezadovoljnimi vojaki. Zgodovina vojaških uporov v Sevastopolu. Kronstadtu, Poltavi in Sveaborgu pa le dokazuje, da je veliko nezadovoljnosti v ruski armadi in mornarici. Carsko samodržtvo je pa navezano danes le še na armado.
VELIK UPOR V KRONŠTATU.
Dne 1. avgusta je izbruhnil nov upor nezadovoljnih vojakov v Kronštatu. Vseh upornikov je bilo 500 vojakov in 150 mornarjev. Uporniki so umoril i stotnijskega poveljnika, enkega podpolkovnika, stotnikovo mater In sestro podpolkovnika. Mrtvih je osem višjih častnikov in 11 ranjenih. Tudi kontreadmiral Beklemišev je umorjen. Uporniki so se peljali s trdnjavsko železnico k utrdbi Konštantin ter prijeli po hudem in vročem boju tamošnje častnike. Med uporniki je bilo tudi nekaj cU cilno oblečenih oseb. Uporniki so s! osvojili utrdbo Konštantin in so med klici: »Zemlja in prostost« razobesili rdečo zastavo. Premagali so topničarje, več častnikov pobili, nakar so oddali iz zavzete utrdbe strel Iz topa. Garda in artilerija sta pričeli obstreliavati to utrdbo in upornike. Uporniki so najprej odgovarjali s streli, potem je pa nastala med njimi zmešnjava. Ob peti uri se je udala utrdba. Videlo se je ladjo, na kateri le del upornikov bežal. Ladja je bila takoi zasledovana. Med prijetimi uporniki je tudi 15 civilistov. Koliko je med obema vojaškima stran=-kama mrtvih in ranjenih, se še ne ve, a število je veliko. Med ranjenimi in aretiranimi je tudi civilist, ki je vodil upor. Dva civilista sta bila na begu v čolnu ustreljena. V Kronštatu so splošno mnenja, da je to le predigra večjih uporov in da organizatorji tega upora le časa niso imeli spraviti artilerijo na svojo stran. Poveljnik kronštadske trdnjave javlja, da je sedaj ondi mir. a mesto je še silno razburjeno. Vse prodajalnice, vsi hoteli so zaprti. Po mestu tabore čete v bojni opravi, posebno trg pred vojašnico mornarjev je podoben vojnemu taborišču. Vojaški kor-don je napravlien okolu celega otoka. Nihče brez potnega lista ne sme ne ven ne notri. Na mostovih pri parnikih stoje vojaške straže. Prebivalstvo zapušča Kronštat. Nad mestom je proglašeno vojno stanje. — Tudi v Novgo-rodti so se uprli vojaki. Iz Moskve so hitro poslali tja nove čete, da narede mir. — Moštvo križarice »Prujat Oseva« se je v Revalu uprlo, umorilo poveljnika in štiri častnike. Cariu zveste čete so upornike premagale ter so 150 upornikov izročile oblastem. — V stari vojašnici v Helsingforsu je izbruhnil 2: avgusta upor. Pri cestnih bojih je bilo 70 oseb ubitih in 7 ranjenih. Bati se je še večjih vojaških uporov, ker je vojaštvo zelo nezadovoljno.
POLJEDELJSKA VSTAJA.
V vasi Moldavi pri Pultavi je bil boj med kmeti in med kazaki, v katerem je padlo več mrtvih in ranjencev na obeh straneh. V celem kijevskem okraju so kmetje nemirni. V Ši-metovu so uporni kmetje napadli najemnika veleposestva in so ga uklenili. Vojaštvo, ki mu je prišlo na pomoč, so kmetje napadli in nastala je prava bitka. Mnogo oseb jc mrtvih.
POSLANEC RUSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA USTRELJEN.
Poslanec ruske dume Herzenstein je bil ustreljen in sicer iz zasede z dvema streloma, ko se je izprehajal ob obrežju s svojo soprogo in hčerko. Napadalec se je skril v neko grmovje in pobegnil, ne da bi ga bil kdo videl. Oba strela sta ga zadela v prsi, hči pa je bila ranjena na roki. Značilno je, da so govorili v Moskvi že popoldne, da je umorjen Herzenstein. ko ie še živel. Herzenstein je bil tisti, ki je v ruskem državnem zboru sprožil oni poljedelski predlog, ki je bil vzrok razpustu državnega zbora.
UPORI IN NEMIRI V RUSIJI.
Nekdanji člani dume raznih revolucionarnih strank ln razne revolucijonarne orga-
nizacije so izdali oklic, ki poživlja kmete, se polaste zemljišč in naj vprizore nasilno ^ volucijo. Za Sušo se je bil pred kratkem cs dan krvavi boj. Obe stranki imata velike ij gube. Na vojake streljajo tako Tartari, kal« tudi Armenci. Promet je pretrgan. Vasi > okolici Suše so popolnoma uničene. V Ode so zasedli kazaki delavski mestni oddelek Državni policisti so nato vdrli v ceste delav skega oddelka in prijeli več sto oseb. 1 jt| niki so jako grdo ravnali In jih odvedli zve zane v ječo.
Listek.
Lovska povesti
Vša vesela, da bosta mogla ubogi vdoi rajnega prijatelja skazati kako uslugo, s se razšla. Gozdar se je začel pripravlja za v mesto, Mlakar pa je šel k Mejačevii Mejač je že ležal na mrtvaškem odr Ta prizor je silno pretresel Mlakarja. Pi kleknil je ob odru na tla in se spustil ve! sen jok. Dolgo je trpelo, predno se je tolil upokojil, da je mogel Mejačevki povedi da je za njo in njene otroke že preskrl ljeno.
Vdova je jokala žalosti in veselja, »Kako pa naj prestanefti brez otro nemogoče še mi bo ločitj od njih?«
»Saj ne bodo tako kot pri tujih ij deh, vsi bomo skrbeli zanje kot za lasti In vsako nedeljo vas bomo prišli obisk ali še bodete pa vi potrudili k nam. — Zdaj pa moram misliti na to, kako bi i sledili morivca vašega moža, da bi pre zasluženo kazen. Zato sem tudi prišel d nes semkaj. Komu ste dali delati rakev »Rudarju.«
»Dobro. Zvečer bodo privedli ofo niki semkaj dva, ki sta na sumu. da s umorila vašega moža, dasi to odločno I jita. In pripraviti ju hočem do tegR, da b sta svoj zločin priznala. Ni se nam bati j tem nič hudega, kako pa še bo stvari vršila, vam bom razložil pozneje.«
Vdova je bila s tem zadovoljna. M kar je zopet nekoliko pomolil ob odru s« jega znanca in odšel k tesarju Rudal Dolgo časa se je mudil pri njem.
Ko je odhajal, je gledal tesar neh časa za njim, zmajeval z glavo in govo sam seboj:
»Čemu spet to? Naredim naj rak brez dna in molčim naj o tem? No, naj bo karkoli, naredil bom kot mi je reke »Odpusti mi to, nepozabni prilat Mejač,« dejal je Mlakar, ko je šel P' domu. »Zaslediti hočem morivca, in k ne gre drugače, moram poskusiti to.«
»Bom videl, ali bo priznal svoj 2I01 ali ne,« dejal je jezno in stisnil pesti.
Proti večeru je prišel zopet ves ut( jen k Meiačevim. Kmalu za tem so P gnali orožniki Štefana in KobetovegaJ riia. Ta dva nista vedela, zakaj j« ved« semkaj, a poznalo se je obema, da j obisk pri Mejačevih, kjer je ležal ustreli1 gosijodar na mrtvaškem odru, ni bil P sebno ljub.	,
Orožniki so zaprli vsakega v pose" sobo in radovedno čakali, kaj bo "la zdaj naredil.
Ta je rekel orožnikom, naj toliko časa itražijo zločinca, da se bo popolnoma imračilo. Sam je med tem v sobi, kjer je ežal Mejač, dolgo časa nekaj urejeval in iripravljal.
Bilo je nekako ob desetih zvečer, ko e poklical Mlakar orožnika in ga peljal j sobo k mrtvaškemu odru.
»Na vsak način moramo zvedeti, kdo e Mejačev morivec, da prejme zasluženo iazen. Bodite tako prijazni in se skrijte :a to pregrinjalo .Jaz se bom skril tu pod rakev in predno mine ura, bo pravi hudodelec v naših rokah.«
Orožnik je ubogal dasi nekoliko začuden in se skril. Mlakar je spregovoril še iar besedi z drugim orožnikom zunaj in se skril nato pod rakev, ki je slonela na dveh velikih stolih.
Čez nekaj časa so se začuli težki koraki. Vrata so se odprla in v sobo je stopil Štefan. Orožnik ga je spremil do vrat, lato pa pustil samega v sobi in odšel.
Preplašen je gledal Štefan okrog sebe. Videl je pred seboj odprto rakev, kjer je ločival Mejač. Obraz višnjevobled, oči Ddprte, roki sklenjeni na prsih. Sveče, ki so gorele ob odru, so nemirno plapolale in skrivnostno razsvetljevale mrtvo truplo. Vse je bilo mrtvo in tiho.
Štefan se je stresel. Zamižal je nehote, da ne bi videl pred seboj mrliča. Težko je dihal in počasi.
Med tem so se odprla vrata in v sobo ie prišla Mejačevka z otroci. Uboga deca! Spustili so se v glasen jok in začeli objemati ihtečo mater.
Štefan je nemo zrl ta prizor. Slišal je zdihovanje in jok nedolžnih otrok, ki so stali ob odru tako nasilne smrti umrlega očeta. Čutil je, kako globoko ga režejo v srce ti glasovi, kako mu legajo na dušo materine tožbe, in zdelo se mu je, kot bi bile solze, ki so se vlivale nesrečnim otrokom po obrazu, žareče iskre, padajoče na njegovo dušo.--
Odleglo mu je, ko je čez nekaj časa vdova odšla z otroci iz sobe. A umiriti se
ni mogel.--Gledal je na mrtvo truplo
in mrlič je gledal nanj z grozečim pogledom. Zdelo se mu je, da dviguje glavo, kot
bi se hotel dvigniti pokoncu.--Mrzel
pot je stopal Štefanu na čelo--gledal
ie okrog sebe, da bi ubežal, a okna so zamrežena in .pred vrati stoji orožnik.--
Nepremično je _ uprl svoj pogled še enkrat na mrliča. Čim dalje ga je gledal, tem bolj se mu je zdelo, da premika glavo.
»Morivec!« začul se je grozen glas iz rakve in mrlič je še bolj dvignil glavo.
Štefan je vztrepetal, se prijel za glavo in se naslonil na zid.
»Morivec!« zadonelo je drugič iz rakve.
»Milost,« vzkliknil je Štefan in se zgrudil nezavesten.
Ko je padel na tla, je priskočil orožnik ln tudi Mlakar je zlezel izpod rakve, kamor se je bil preje skril.
Nesla sta Štefana venkaj na zrak, ga piočila z vodo in ga slednjič zopet spravila k zavesti.
»Pojdi, morivec, še enkrat pogledat fvojo žrtev, zakaj si bežal proč?« dejal je Mlakar.
»Pustite me, usmilite se me, rajši me ubijte, kot da me silite še enkrat k mrliču. Umoril sem Mejača, vse vam priznam, samo usmilite se me in pustite me.«
»Torej si ga res, ti ustrelil?« vprašal je orožnik.
»Res.»
»Kam si skril svoje orožje?«
»Zakopal sem je na Siškovcu pod tisti krivi gaber.«
»Ali je bil Kobetov Jurij s teboj?«
»Da, je bil in Luka tudi.«
»Dobro, sedaj pa greš zopet z menoj.«
Štefan je prosil, da bi ga pustili še enkrat k Juriju. Orožnik mu je to dovolil, ker je rekel, da bi mu rad naročil, naj nikar ne taji, da je bil ž njim v gozdu.
Jurij je začudeno pogledal Štefana, ki je prišel k njemu bled in potrt.
»Jurij, tajenje ti ne pomaga nič, vse sem povedal odkritosrčno, kakor se je zgodilo. Drugače ne bi mogel več živeti. Zaslužil sem kazen in potrpežljivo jo bom skušal pretrpeti. Stori tudi ti tako in ko pretrpiva, kar sva zaslužila, bova začela drugačno življenje.«
Solze so stopile Štefanu v oči in ni mogel dalje govoriti.
Jurij je bil prevzet, da ni vedel, kaj se godi ž njim. Slišal je Štefana, da je vse priznal, dasi sta si za trdno obljubila, da ne izdata drug druzega. Planil bi bil rad nanj in ga raztrgal na kosce — a videl je zraven orožnika in zato je molčal in ni zinil niti besedice.--
Orožnik je dovedel Štefana zopet v drugo sobo in proti jutru je gnal oba zločinca zopet v zapor.
Mlakar je dosegel svoj namen. Zjutraj sc je zaprl v sobo, vzel mrliča iz rakve, pribil nanjo dno, ki je prej manjkalo, da je mogel on premikati mrtvecu glavo. Položil je na to truplo zopet v krsto, zrl je nekaj časa v mrtvaški obraz in šepetal:
»Odpusti prijatelj, odpusti, nisem mogel drugače,--hotel sem vedeti mo-
rivca--pokoj tvoji duši! Na srečno
svidenje! Molil bom zate, nikar ne pozabi name pri Bogu!«
* * *
Kolena so se mu začela šibiti, ko je začul svojo obsodbo.
Ker Jurij pri umoru ni bil udeležen, je bil kaznovan samo radi lovske tatvine z zaporom enega leta.
Ta obsodba je prestrašila marsikake-ga divjega lovca. Spravil je puško in se % lotil raje poštenega kmečkega dela. A ko se je to pozabilo, je zopet zmagala strast nad razumom in po gostih gozdih so zopet odmevali streli iz pušk lovskih tatov.
Strašna je lovska strast. Drugim žrtvuje človek pogosto samo imetje, a puški žrtvuje tudi svoje življenje in srečo svojih
domačih.---
(Konec.)
Slovenski junak in učenjak.
Lepa je naša slovenska domovina. Nje ne diči le lepota zemlje, ampak jo lepšajo še druge krasote. Slovenski narod se ponaša z dolgo vrsto za ljudstvo prezaslužnih mož. Koliko vrlih junakov slovenskih je posekal turški handžar! Ljubezen do vere očetov in domovine jih je gnala v boj, ljubezen za narod jim je netila toliko junaštvo in vztrajno moč.
Junaški Slovenec se je odlikoval tudi v bojih 17. in 18. stoletja. Mnogo kranjskih junakov počiva gori na Nemškem, mnogo jih krije laška zemlja. Ti junaki, smelo rečemo, so dovolj storili za domovino, saj so žrtvovali za njo kri in življenje.
Slovenski narod ima še druge slavne može, ki sp se borili zanj z »uma svetlimi meči«, za vednost in oliko.
Slovenija pa šteje med svoje sinove tudi moža, ki je delal za celo Avstrijo. Ta slavni mož je slovenski junak in učenjak Jurij baron Vega. Moravško ljudstvo se ob spominu nanj lahko raduje. Rodil se je 23. marca 1. 1754. v prijazni hribovski vasi pri »Vrhovcu« v Za-gorici. Lesena hišica je bilo prvo njegovo stanovanje. Ze v deških letih je kazal Vega veliko nadarjenost. Zato so svetovali starišem, naj ga dado študirat. To pa v tistih časih ni bila mala stvar. Šole so bile redke in drage. Vegovi stariši pa niso bili ravno bogati. A zaupali so v pomoč dobrih ljudi pri katerih so našli trdno oporo. V nadi da postane Jurče velik gospod, so ga poslali v šole.
Kako ubog je šel Vega v šolo! Par hlačic in srajc iz domačega platna je bila vsa njegova obleka. Le srce je bilo polno zlatih naukov, ki sta mu jih vcepila.roditelja.
Vega je v šolah kmalu pokazal svoje duševne zmožnosti. Najodličnejše se je odlikoval v računstvu. Leta 1775. je s sijajnim uspehom dovršil ljubljanski licej, nakar je dobil službo inženirja. Toda ta posel mu ni ugajal. Leta 1780 je stopil kot prostak k vojakom v II. top-ničarski polk. Ta korak je bil za Vega največje važnosti. Koj prvo leto je postal podlajtnant dunajske garnizije. Kmalu na to so mu dali službo učitelja matematike. Takrat je začel Vega spisavati učene matematične knjige. Ko je cesar Jožef ustanovil višjo topničarsko šolo, je bil imenovan profesorjem matematike, obenem pa je avanziral do stotnika. Nato se je začelo za Vega bojno življenje. Leta 1789. se je začela turška vojska, in Vega je šel z generalom Lavdonom pred Beligrad. Tu se je prelilo veliko krvi. Oeneral Laudon ni imel z obleganjem posebne sreče. Toda kar se ni posrečilo drugim, dosegel je Vega .Preosno-val ie topove po svojih računih in ko se je danilo, je jel bombardirati mesto. Drugi dan se je trdnjava že podala. Tako je baš Vega povzročil, kar poje narodna pesem;
Takoj ob Mejačevem pogrebu je bilo že splošno znano, da ga je ustrelil Trznar-jev Štefan. Tudi so vedeli ljudje, da ga je Mlakar pripravil do tega, da je izpovedal svoj zločin, kako — tega ni vedel nihče, in tudi Mlakar ni maral o tem govoriti.
Ob srce pretresujočem joku otrok in vdove so spustili truplo povsod priljubljenega Mejača v hladno zemljo. Po pogrebu se je vdova preselila k gozdarju in tudi otroci so se razšli po hišah, kjer jim je preskrbel Mlakar zavetje. Žalostnega prizora pri slovesu pero ne more popisati.
Mlakar sam je vzel k sebi dva dečka. Izkazoval jima je vso mogočo ljubezen in naklonjenost, da bi tako otrokom nekoliko povrnil, kar je bil dolžan rajnemu prijatelju.
Čez en mesec sta prišla Štefan in Jurij pred porotno sodišče. Štefan je vse odkritosrčno povedal. Ker je bil zelo skesan in je njegov zagovornik prosil mile kazni, je bil obsojen na dvajset let težke ječe.
»Cesarske bombe mečejo, se Turki z grada vlečejo.«
Odslej je prebil Vega blizu 10 let na bojišču.
L. 1792. je avanziral Vega do majorja bombardirske čete. Kmalu nato je marširal v boj proti Francozom.
Pri trdnjavi Fort St. Louis se je godilo Avstrijcem kakor pri Belemgradu; nikjer niso dosegli nobenega uspeha. Tedaj je poprosil Vega predpostavljenega generala, naj sme on razpolagati z artiljerijo po svoji volji. To se mu je tudi dovolilo. Z vso energijo se je lotil Vega novega dela. A glej velikanske vs-pehel Popravil je topove in jih uredil po svojem načrtu; ponoči pa začel streljati iz majhne baterije. Celih 12. ur so granate neprenehoma frčale v mesto. Drugo jutro se je nudil strašen prizor. Mesto je na mnogih krajih gorelo, polovica pa ga je bilo razdrtega. Nato se je trdnjava udala, nakar je sledila tudi nepričakovana kapitulacija.
Leta 1795 je izumil Vega nova topova. Ta iznajdba se mu je vrlo posrečila. Topova sta bombardirala dvakrat tako daleč kot dosedanji možnarji, prav kakor poje naš pesnik Koseski:
Kjer zadene, iskra šine, šest jih pade, kjer porine.
Vega pa je deloval še v drugih bojih, kjer se je odlikoval s svojo junaško hrabrostjo. Umevno je toraj, da so doletele tako učenega moža tudi razne časti. L. 1795. je bil odlikovan z viteškim križcem Marije Terezije. Leta 1800. je povzdignil cesar Franc, Vega, za plačilo za njegove zasluge v baronski stan.
Vega je dosegel s svojo izvanredno modrostjo visoko dostojanstvo. Toda le dve leti
je užival zasluženo čast. L. 1802 je Vega izginil, nihče ni vedel zanj; 26. septembra pa so ga našli mrtvega v reki Donavi z tanko vrvico privezanega na neko korenino.
Vega je bil žrtev ostudnega morilca, za katerega so izvedeli šele čez 30 let. Bil je neki mlinar, ki ga je oropal in zagnal v Donavo.
Milo se stori človeku, ko čuje o tako nesrečnem koncu Vege. Koliko bi bil še lahko koristil Avstriji šele 48 let stari podpolkovnik.
Vegove zasluge na znanstvenem polju so bile takrat res velike in neprekosljive. Priznale so jih različne učene družbe, ki so ga imenovale za svojega člana. Tako so častili našega Vega tuji učenjaki.
Kaj pa je storilo za Vega njegovo domače ljudstvo? Ah, bore malo, ali skoro da nič. Njegov lastni narod ga je pozabil! Le sivolasi starčki so pravili o »Vehovčevem« Juriju, da je bil velik, imeniten gospod. Druzega pa o Vegu niso vedeli, ker niso znali ceniti njegovih zaslug. Naš narod še takrat ni bil toliko izobražen, ni se še zavedal svoje narodnosti. Ljudstvo je imelo preveč opraviti s praznim govorjenjem o »hudobnih grajščakih« in »turških ječah«. Kak slaboumni »Štefanov Lojze« je povzročil silno dolge govorice; a o Vegu so vedeli malo. Stari časi pa so bili tudi časi vednih bojev, ki so ovirali vsak napredek za oliko. Toda prišli so boljši časi; nastopili so prvi slovenski pesniki. Jela se je širiti izobrazba in narodna zavest. Prvi slovenski pisatelji in pesniki so izvršili res veliko delo apostolstva, saj so delali vse iz ljubezni do naroda. Takrat se je začelo Slovencem daniti; njih srca so vzplamtela za ideale in začeli so proslavljati zaslužne može ter jih spoštovati.
in posijalo je solnce prve kulture na slove« sko ozemlje!
L. 1865. je bila v Zagorici prva Vegov, slavnost. Ljudstva se je kar trlo, ki je rado vedno poslušalo navdušene govore. Mnogo s ugibali že takrat o Vegovem spomeniku mesto katerega se je pritrdila na Vegov doi lesena deščica. Druzega se takrat za Vegai storilo. Od tistega časa je izšlo več Vegovi življenjepisov.
L. 1903. se je vršila v Moravčah na časi Vegi druga narodna veselica, katera je imel; krasne uspehe. Moravško ljudstvo je sedi spoznalo Vega in njegovo dostojanstvu < pravi luči. Začela se je ogrevati ideja za Ve. gov spomenik. Osnoval se je v to svrlio pri pravljalni odbor. Leta zbira za prihodnji spo-l menik darila in prispevke, kateri mu dohajajo iz cele Avstrije. Tako postane naša želja ven-dar enkrat uresničena.
S srčno radostjo naznanjamo širom do. inovine, da je Vegov spomenik dodelan. To. rej ni več daleč veseli trenutek, ko se sporne-nik Vege slovesno odkrije. Takrat se povzdig. nite, vsi vrli Slovenci in prihitite v prijazne Moravče. Naj bo to slovesni dan za Slovence, dan prevažnega zgodovinskega pomena. Pri. dite, da pokažemo svetu narodno zavest, lii združuje nas Slovence pod enim geslom;
»Vse za vero, dom, cesarja!«
Pridite, zdaj bo ugodna prilika, da dvignemo prapor narodnega ponosa pod zastavo majke Slave!
Vega pa nam sveti naprej z hrabrostjo in učenjaštvom. Zato:
Vegovemu spominu večna slava!
Moravčam
Razgled po domovini.
Agitirajte za III. slovenski katoliški shod.
Od vseh strani nam dohajajo naznanila, iz katerih je razvideti, da bo udeležba na III. slovenskem katoliškem shodu uprav sijajna. Prišlo bo več posebnih vlakov tudi iz Kranjske. Kakor čujerro dojde poseben vlak iz Kamnika, eden menda od Jesenic itd. Tudi Hrvatje se nameravajo v večjem številu odzvati našemu povabilu. Njihova glasila prinašajo navdušene pozive za shod. Skoro vsi slovenski župani so se že naznanili. Kdor le vtegne, naj si tako uredi, da ostane v Ljubljani ne samo 26. na nedeljo, temveč tudi v ponedeljek in torek, ker bodo tudi ta dva dneva slavnostna zborovanja.
+ Vspored tretjega slovenskega katoliškega shoda. Od vseh strani slovenske domovine prihajajo najštevilnejši oglasi za udeležbo na tretjem slovenskem katoliškem shodu, ki bo res praznik slovenskega ljudstva. Pripravljalni odbor je določil naslednji vspored: V soboto, dne 25. avgusta: V »Unionu« pozdravni večer s koncertom. V nedeljo 26. avgusta: Zbirališče v Alojzevišču. — Ob 9. uri dopoldne sv. maša v Alojzijevišču. — Ob "/« na 10. uro veliko zborovanje. — Ob 3. uri popoludne občni zbor »Slov. kršč. soc. zveze« v Alojzijevišču. — Ob 4. uri popoldne velika ljudska veselica v »Unionu«. — V ponedeljek 27. avgusta: Ob 8. uri dopoldne sv .maša v stolni cerkvi. — Od pol 9. dopoldne do 1. ure popoldne in od 2. ure do 4. ure popoldne zborovanja odsekov. V dvorani »Slov. kršč. soc. zveze« zboruje cerkveno - politični odsek, v
mali dvorani »Uniona« književni odsek, v veliki dvorani »Uniona« socialni odsek in v dvorani »Rokodelskega doma« organizacijski odsek. — Ob 4. uri popoldne zborovanje »Leonove družbe« v mali dvorani »Uniona«. — Ob 5. uri popoldne: sklepajoče zborovanje v veliki dvorani »Uniona«. — Ob pol 6. uri popoldne prvo slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Uniona«. — Ob pol 9. uri zvečer pozdravni večer gostom, prirejen na vrtu »Uniona« od ljubljanskega slov. kršč. socialnega delavstva. — V torek 28. avgusta: Ob
8.	uri dopoldne v stolnici sv. maša. — Ob
9.	uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona« drugo slavnostno zborovanje. — Ob tretji uri popoldne tretje slavnostno zborovanje. — Ob 7. uri zvečer slavnostni komers »Slovenske dijaške zveze« v »Unionu«.
+ Goriški Slovenci in III. slovenski katoliški shod. Preteklo nedeljo se je vršil v društvenih prostorih »Katoliškega slovenskega delavskega društva« v Gorici sestanek, na kojem je dr .Dermastia v kratkih potezah obrazložil zgodovino in namen katoliških shodov. Vsi navzoči so bili ene misli, da mora biti udeležba z Goriške na tretjem katoliškem shodu po možnosti velika. — Istega dne popoldne je priredilo »Katoliško delavsko društvo« v Mirnu ljudski shod z dnevnim sporedom: »III. slovenski katoliški shod«. Veleč. g. kaplan Podobnik je prečita! resolucije, dodavši
primerna pojasnila, nakar je dr, Dermastia na kratko narisal zgodovino katoliških shodov in njihov trojni namen: manifestacija, demonstracija in organizacija. Ker so ti trije nameni katoliških shodov tako važni tudi za sedanji položaj katoliškega slovenskega ljudstva, zato: Na tretji slovenski katoliški shod!
+ Na Brezje in na katoliški shod pojde iz Brežic v nedeljo, dne 26. avgusta, zjutraj zgodaj posebni vlak, ki se bo ustavil na vseh postajah od Brežic do Zidanega mostu. Nazaj pride že v ponedeljek popoldne. — Več pozneje!
+ Ciorenjci na III. slovenskem katoliškem shodu. Poroča se nam, da pridejo možje in fantje iz Gorij in iz Bohinja na katoliški shod v slikoviti narodni noši. Dobro došli!
Novi društvi. Ustanovili sta se »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« v Knežaku in v Št. Lenartu nad Loko.
Odlikovanje. C. g. Baltazar B a r t o.', župnik v pokoju v Spodnjem Berniku, ki jtr obhajal pred tednom svojo biserno mašo, ie bil imenovan za kn.-šk. duhovnega svetnika.
Umeščen je bil 2. t. m. na župnijo Dol č. g. M a t i i a K a s t e ) i c, doslej podvodja v bogoslovnem semenišču v Ljubljani.
Nove maše letošnjih ljubljanskih novo-mašnikov so po večini končane. Svojih novih maš niso še obhajali gg.: Ivan G o g a I a iz Kranja, Ivan Kogovšek iz Št. Vida nad Ljubljano in Ivan Lovšin iz Ribnice, ki morajo čakati še, da dosežejo kanonično starost. Torej radi mladosti bosta imela svoji novi
maši gospoda Gogala in Lovšin v oktobru in gospod Kogovšek pa še pozneje.
Osebna vest. Državni in deželni poslanec dr. Ivan Šusteršič je odpotoval za nekaj tednov iz Ljubljane, da si poišče potrebnega počitka in razvedrila. Prenaporno delo, ki je jc imel na Dunaju radi volilne reforme, ga je popolnoma izmučilo. Najbolj so ga pa boleli zadnji nelepi napadi, ki so jih povzročili nekateri koroški liberalci. Mož, ki je toliko delal in se trudil, da je priboril Slovencem kar največ ugodnosti pri volilni reformi, teh napadov nikakor ni zaslužil. Pričakovati je, da se naš vrli voditelj povrne zdrav domov do katoliškega shoda, na katerem bo imel govor o »katolicizmu in klerikalizmu«.
Umrl je v Radovljici po kratki bolezni posestnik g. Frančišek M e r š o 1 j, brat g. župnika Meršolja. Bil je jako blagega značaja.
Na dolenjski železnici v bližini Orosuplja so I. t. m. otvorili novo postajališče: Bo-š t a n j.
Legar v zavodu salezijancev na Rakovniku. Bakteriologična preiskava vode iz vodnjakov na Rakovniku je dognala, da je voda vseli vodnjakov prav sumljiva, osobito se je v vodi dvoriščnega vodnjaka našel bacil legarja. Vse že početkom epidemije podane zdravstvene odredbe se strogo izvršujejo in po mestnem fizikatu nadzorujejo. Vodnjaki so vsi uradno zaprti in se dovaža voda iz mestnega vodovoda. Tudi delavci pri zgradbi svetišča so pod zdravstvenim nadzorstvom, ker so do 14. julija tudi dobivali vodo iz zavodnih vodnjakov in je mogoče, da se tudi med njimi pojavijo slučaji obolenja. Večina začetnih slučajev je že v popolnem okrevanju, vendar je obolelo v zadnjem tednu še nekaj gojencev in Štiri osebe uslužbenih na Rakovniku. Od začetka epidemije do danes je obolelo v. zavodu 36 oseb, od teh je umrl v soboto 16letni uslužbenec Ivan Mahne. Ker se je zabranila vsaka nadaljna uporaba vode, ker jo je smatrati kot edini vzrok legarja in ker se tudi vse druge varnostne naredbe strogo izvršujejo, upati je, da ta hišna epidemija kmalu preneha, Ker je vsako občevanje z zavodom strogo zabra-njeno, se tudi ni treba bati, da se legar zanese v mesto. Po preteku epidemije treba bo na Rakovnik vpeljati mestni vodovod, kar bode najboljše varstvo proti legarju, ki je po Ljubljani popolnoma izginil, odkar imamo izvrstno vodo iz mestnega vodovoda.
Glavna skupščina sv. Cirila in Metoda je zborovala 2. avgusta v Logatcu. Udeležba ie bila pičla. Največ je došlo liberalnih študentov, ki so se zaganjali v odbori, da premalo dela. Tudi pri volitvah so delali zgago. Slednjič so zmagali kompromisni kandidati. Blagajnik Hudovernik je omenil, da je imela družba preteklo poslovno leto dohodkov 57.83.3 K 53 v in 56.762 K 55 v stroškov. Toda ko bi izpolnile vse podružnice svojo dolžnost, m bilo dohodkov mnogo več.
Koncesijo za prevažanje mrllčev v LJubljani je dobila tukajšnja bolnišnica in hiralnica u. izvošček K u š a r je dobil tudi koncesijo za Prevažanje, ne pa koncesije za priredbo mrtvaških odrov.
Deželnozborska volitev za brežiški okraj, fa dopolnilno volitev v našem okraju je prijavil kandidaturo g. državni poslanec dr. Anion K o r o š e c.
š Posebni vlak Štajercev na tretji slovenski katoliški shod bo šel v nedello 26. av-fsta okrog 4. ure zjutraj iz Maribora, v ponedeljek bo na vse rano peljal Štajerce k Ma-Rt ! niagai' na Brezje in popoldne po ogledu "leda z Lesc v Ljubljano k prvemu slovesnemu zborovanju. V torek se udeležijo Starci obeh slovesnih zborovanj predpoldne In Mpoldne. Predpoldne bodo mnogi pohiteli v rostojno — če se oglasi 300 udeležencev za
Postojno, bo v Postojno vozil posebni vlak, drugi si bodo še ogledali Ljubljano, zlasti muzej. V torek ponoči se vrnemo na Štajersko. Ta krasni program zasluži kolikor mogoče veliko udeležencev. Katoliški naši rodoljubi, zlasti duhovščina, agitirajte povsod za veliko udeležbo. Pošljite voznino do 15. avgusta gotovo č. g. župniku Medvedu v Laporje, Potrebno se še objavi.
C. In kr. eskadra v Trstu. V soboto ob 8. uri predpoldne je pod poveljstvom konlreadmirala Jedina priplula v tržaško pristanišče c. in kr. eskadra, ki ostane ondi štiri dni. Eskadra obstoji iz 10 velikih vojnih ladij in 10 manjih in večjih torpedovk. Ob 10. in pol uri je na jahti „Lacroma" dospel tudi poveljnik vojne mornarice Montecuccoli.
Liberalna stranka se ne upa več sklicati javnega shoda v Ljubljani. V par tednih doživela je več hudih porazov. General liberalcev, dr. Tavčar, ni mogel priti do besede. Le enkrat so mu socialni demokratje milostno dovolili, da je smel za malo časa povedati na učeni govorček. A še tega mu je potem voditelj socialnih demokratov Kristan popolnoma »sfušal«. Pač pa je sklical nek mladič, Kam po imenu, shodek po § 2 v »Mestni Dom« v četrtek 2. avgusta. Na tisoče vabil se je raztrosilo po Ljubljani, a došlo je na shod le okolu 150 možicev, a še med temi je bilo nekaj socialnih demokratov. Liberalci so ustanovili za liberalno delavstvo neko podporno društvo. Udov bo v tem društvu jako malo, ker liberalnih delavcev je bilo malo in še ti niso tako neumni, da bi se dali voditi tistim, ki jih po »Narodu« psujejo z barabami in drugimi enakimi imeni. Jako bedast bo moral biti delavec, ki bi pristopil k. temu društvu, saj je vendar vsakemu znaiio, da je »Slovenski Narod« že neštetokrat pokazal svoje sovraštvo do delavstva, osobito v času deželnozborske-ga zasedanja, ko je preprečila njegova klika, razširjenje volilne pravice, po kateri bi dobili tudi delavci svoje zastopnike.
V Ljubljani se je hotel ustrelili 61-letni knjigovez Josip Novak. Štirikrat je ustrelil, a roka se mu je tresla in krogla je sfrčala mimo glave.
X Goriški pripravljalni pododbor za tretji slovenski katoliški shod je v svoji zadnji seji razpravljal o različnih zadevah, tičo-čih se udeležbe goriških Slovencev pri tem važnem shodu. Na vsa županstva so se razposlali pozivi, s katerimi se vabijo vsi župani kakor tudi člani starešinstev, da se udeleže katoliškega shoda v obilnem številu kot zastopniki svojih občin. Pripravljalni odbor prosi vse somišljenike v mestu in na deželi, da z vso živahnostjo delujejo za najobilnejšo udeležbo z Goriške. Sklenilo se }e, da se določi gotov vlak, s katerim se odpeljejo goriški udeleženci kolikor mogoče skupno v Ljubljano. O tej priliki je prišla v razgovor tudi IV. resolucija katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, s katero so zaupniki koroški sklenili preklicati napovedano udeležbo pri katoliškem shodu v Ljubljani, ker so slovenski Korošci bili prikrajšani pri volilni reformi. Ne da bi se hoteli vtikati v koroške zadeve in vprašanje volilne reforme, so člani pripravljalnega odbora soglasno izrazili svoje začudenje o navedeni resoluciji koroških zaupnikov, kateri bi vendar mogli in morali razločevati volilno reformo od katoliške stvari, ki je povsem nedolžna na krivici,
ki jo trpijo koroški Slovenci v vprašanju vo-line reforme.
Zahrbtne intrige igrajo ne samo na Koroškem, ampak tudi na Štajerskem izvestni gospodje proti državnim poslancem »Slovan- % ske zveze« in se poslužujejo za svoje napade časnika »Siidosterr. Stimmen«. Po napadu na dvornega svetnika dr. Ploja, ki sedaj odgovarja napadom Saleščana, prof. Verstovšcka, je sledil napad na novega poslanca, nadsvet-uika dr. Voušeka, češ, da ni prišel k seji »Slovenskega političnega društva za Spodnji Šta-jer.« G. poslanec dr. Voušek pojasnjuje, da se o dotični seji ni niti obvestil, še manj pa vabil. Ali se ni to namenoma zgodilo, da bi se potem lahko lopnilo po poslancu? Najbolj čudno jc, da uživajo poslanci slovenskega liberalnega kluba tak rešpekt in spoštovanje pri nekaterih Štajercih in Korošcih, da se jih ne upa napasti, čeprav so oni s svojo brezdel-nostjo krivi marsikaterega neuspeha. Povsod se najdejo nekateri ljudje, ki nič ne delajo, ampak samo skrbe, da podirajo to, kar so drugi dosegli z veliko težavo.
Sokolska slavnost v korist koroškim Slovencem. Kakor stno čitali v zadnjem »Miru«, je lia zaupnem shodu koroških Slovencev č. g. P e r č omenjal, kako so povodom sokolske slavnosti v korist koroškemu podpornemu društvu »Drava« kranjski liberalci delali reklamo. »Slovenec« pa ni storil nič. Na ta napad čisto kratko odgovarjamo: Član našega uredništva je naprosil gospoda, ki je bil v odboru za prireditev slavnosti, naj se tudi »Slovencu« pošiljajo reklamne notice, ker v tej točki nočemo videti liberalnega strankarstva v »Sokolu«, ampak tudi radi pomagamo na korist slovenskim Korošcem. »Slovenec« pa ni dobil nobenih obvestil, ker je »Sokol« tudi v tej točki hotel le liberalno strankarstvo. Temu se nismo čudili, ko smo pozneje čuli, da se je neki »Sokol« na vprašanje, zakaj se vabi Korošce na slavnost, ker bodo več zapravili, nego bo slavnost imela čistega dobička za Korošce, odgovoril: »Mi rabimo Korošce za — reklamo!« Zato se je šlo. »Sokol« je vedel, da bo imel pri veselici prazno, ako ne dobi »Korošcev za reklamo«. To je bila res imenitna pomoč za koroške Slovence! Cisti dobiček vse prireditve znaša samo okolu 2000 kron. Ali je bilo treba torej vabiti koroške Slovence na to žretje? Za koroško slovenstvo bi več ohranili, ako bi doma ostali — ljubljanski liberalci so jih sprejeli z »ljubeznijo« le v toliko, kolikor so jim bili za »reklamo«. Sicer je pa zadnji »Mir« nastopil skoro isto pot, ka-koršno hodi že več let »Slovenski Narod«. Ce bo to »Mirti«, ki toži o slabem stanju, v ko-jem se nahaja, in pa koroškim Slovencem koristilo, bo pokazala bližnja prihodnjost. Mi pomilujemo Ie koroško gospodo, ki je šla popolnoma v past kranjskih liberalcev.
Smrtna kosa. V Črnomlju je umrl pred tednom duhovnik v najlepših mladostnih letih č. g. Janez Zupančič. Rojen je bil 19. februarja 1. 1881; v mašnika posvečen 18. julija 1. 1903. Ze v semenišču je bolehal za jetiko. Šel je nekaj časa za kaplana v Dolenjo vas pri Ribnici, a bolezen ga je prisilila, da je popustil službo in odšel na dom, kjer ga je Gospod poklical v večnost. — V Novem mestu je umrl pretečeni teden č. pater P i c i f i k F i-s t e r, zlatomašnlk. Rojen je bil na Igu 1. 1829, v mašnika posvečen 27. dec. 1. 1853. Naj počivata v miru!
Proč od cerkve I je klical na zadnjem shodu socialnih demokratov Etbin Kristan. Tako torej izgleda socialno - demokraško »načelo«, »vera je privatna stvar«, da se na shodih vpije »Proč od cerkve!« Od takega hujskanja delavci pač ne bodo nič imeli. Delavci potrebujejo socialne pravičnosti, ne pa da bi rabili svoje moči za tako agitacijo brez-
verstva. Tako hujskanje je brezvestno in se ne bo ž njim strinjal noben pošten delavec, ker je to hujskanje presneto malo »stanovsko.« Zato kličemo poštenim slovenskim delavcem: Proč od brezverske socialne demokracije 1
Pevsko društvo »Ulasbena Matica« je
imelo občni zbor. Dokazalo se je, da je njen blagajnik Pavel Lozar, ki je izvršil samomor, kakor smo že poročali, poneveril velikansko vsoto 13.640 K, pevskemu fondu pa 900 K. Toliko samo v enem letu, koliko je poneveril druga leta se ne ve. Lozar Pavel je bil strasten liberalec, zato se liberalni odbor ni upal pregledati blagajne, če je v redu. Te razmere naj pojasnuje »Slovenski Narod« svojim brav-cem, ko se tako rad vtika v stvari, ki ga nič ne brigajo.
Liberalci in učiteljstvo. Učiteljstvo na Kranjskem je v veliki večini vedno šlo z liberalci in agitiralo zanje pri vseh volitvah. V zahvalo jih je pretečeni teden dr. T a v č a r prav pošteno in robato ozmerjal. Po pravici jim je povedal to, da hoče najneznatnejši uči-teljček na deželi igrati vlogo malega paše, ne stori pa druzega, kakor da po krčmah zabavlja na ves svet. Dr. Tavčar je povedal liberalnim učiteljem, da so za nič, da so šolski uspehi sploh slabi. Le tri učitelje Tavčar spoštuje in te imenuje b e 1 e v r a n e. Te bele vrane so naslednji možje: Pabinc na Jesenicah. Zirovnik v Št. Vidu nad Ljubljano in znani Ci r m e k v Sori. Vsi drugi so brez pomena. Še eno resnico jima je zabrusil Tavčar v obraz. Znano je, da so liberalni učitelji naj-marljiveiši dopisniki umazanega »Slov. Naroda«. Res je tudi, da je v dopisih »Narodovih« vse polno surovih in nesramnih laži. In dr. Tavčar dela odgovorne za tako pisar-jenje učitelje, ko pravi: »Povedati pa moramo, da nas ni nihče tolikrat zapeljal in zlorabil.
kakor prav nekateri učitelji--—.« Takq
pridigo je torej dr. Tavčar napravil liberalnemu učiteljstvu, ki bo pa gotovo takoj pozabilo te psovke in pričakovalo zopet milostnega pogleda od mogočnega terorizatorja Tavčarja. Mi pa le to rečemo: Kar je učiteljstvo iskale, to je sedaj prejelo. Motilo se je, če je pričakovalo od liberalne stranke kaj drugega, morda celo povišanje plače.
Moška in mladeniška družba v Ljubljani priredi v nedeljo 19 .avgusta 1906 pri vsakem vremenu svoj redni romarski izlet, in sicer letos v Mekinje pri Kamniku z društveno zastavo.
Odhod iz Ljubljane s kamniškim vlakom ob 7 uri zjutraj .
Pri znamenju poleg Prašnikovega posestva se bode zastava razvila, kjer se pridruži tudi mekinjska Marijina družba, potem korakajo društva skupno v mekinjsko cerkev, kjer sledi skupno sv. obhajilo. Ob 10. uri bo slovesna sv. maša z govorom, ob pol 1. uri popoldne skupni obed pri Fischerju v Kamniku, ob pol 3. uri popoldanska služba božja po vs-poredu.. Po dokončanem cerkvenem opravilu sledijo razne zabave, prirejene od članov domače Marijine družbe.
Vabijo se k obilni udeležbi bližnje Marijine družbe v kamniški okolici, možje in mladeniči iz Ljubljane, člani, in tudi oni ki še niso vpisani v Marijino družbo pač pa mislijo pozneje v družbo pristopiti.
Oglasila za tretji slovenski katoliški shod se sprejemajo le še do 16. avgusta. Na poznejša obvestila se pripravljalnemu odboru ne bo mogoče ozirati. Kdor se še želi udeležiti tega imenitnega shoda, se naj takoj naznani 1
Stanovanja za tretji slovenski katoliški shod, ki bo v Ljubljani dne 26. do 28. avgusta nabira pripravljalni odbor. Prosimo, naj pri tem pomaga pripravljalnemu odboru
vsak čitatelj »Domoljuba« v Ljubljani. Opozorite na to svoje znance, posebno ženice, ki imajo med šolskim letom na stanovanjih dijake ter naznanite zadnji čas do 16. avgusta stanovanja in plačilne pogoje ali v trafiki g. Šoukala pred škofijo, ali pa v uredništvu »Slovenca« nad »Katoliško tiskarno«.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
g V Šenčurju pri Kranju se je ustanovila mlekarska zadruga. Nič ni pomagalo različno obrekovanje po »Gorenjcu«, možje so se vsled tega le še bolj navdušili. Vsa čast našim možem, da imajo tako veselje za zadružni razvoj. Posebno si je veliko prizadejal za mlekarno posestnik Matija Vidmar, po domače Kobasar. Moral je marsikatero preslišati od nasprotnikov. Našega »Gorenjčevega« dopisnika pa bodemo enkrat tako pošteno prijeli, da mu bo za vselej pošlo veselje še katerikrat polniti »Gorenjčevc« predale.
g Gostje v Naklem. Deželni predsednik g. Teodor Sch\varz se je na potu iz Tržiča proti Kranju ustavil v Naklem, kjer so ga pričakovali občinski možje, učiteljstvo in duhovščina ter mu odkrili svoje rane in bolečine glede vodovoda. Kranjski dekan g. Anton K o b 1 a r je obiskal cerkev in šolo.
g Društva v Naklem. Hranilnica in mlekarna delujeta prav izvrstno na gospodarskem polju. — Bralno društvo skrbi za izobrazbo. Priredilo je v kratkem času več predavanj. Nadučitelj g. Franc Pelrič je zadnjič izvrstno predaval »o razmerju med šolo in domačo hišo« ter opozoril stariše, na njihove dolžnosti. Prihodnjič predava abiturijent g. Peter Sprajcar »o amerikanskih Slovencih«. — Podružnica sv. Cirila in Metoda je imela po mnogoletnem odmoru zopet svoj občni zbor. — Marijina društva imajo svoje redne mesečne shode. Pred kratkim je blagoslovil g. Janez Kalan novo dekliško zastavo. —
g Nova maša v Naklem. G. Jernej Pavlin, je pel novo mašo na Brezjah, a slovesnost se je ponovila tudi v farni cerkvi.
g Župnik častni član. Župnik g. Jakob Mrak v Naklem je navzlic svoji visoki starosti še primeroma čil in čvrst. Učakal bi rad zlato mašo. Bralno društvo ga je imenovalo častnim članom.
g Godba v Naklem. Posestnik in organist gosp. Viktor Navinšek pridno vežba kmetske fante v godbi na pihala in ima pokazati že lepe uspehe. Godba vživa mnogo zanimanja in skrbi za prijetno zabavo.
g Letoviščarji v Naklem. Vsako leto prihaja ob vročih poletnih dnevih v Naklo nekaj tujcev na počitnice, ki se izprehajajo v hladnih sencah med bujnim zelenjem.
g Abstinenčnl krožki v Naklem. S tem se še ni pričelo, ker se nekateri Naklanci držijo tistega napačnega konservatizma, ki je izražen v narodni pesmi:
Mi smo pa iz Nakelna pijemo ga iz frakelna... g Izjava. »Gorenjec« je priobčil dne 28. julija 1906 med »novicami« iz Čerkljan debelo laž, kakor da bi bil podpisani izja-javii Babičevemu fantku in F. Z. (kot jih imenuje »Gorenjec«), ko sta prišla 22. julija po 1000 K, katere je razpisal g. kaplan, češ: »Kier nič ni, še vojska ne vzame; saj kaplan nič nima, kaj bode dal — črno suknjo, saj drugega nima?« Resnica je, da sem prejel od g. kaplana 1000 K, katere po naročilu g. kaplana izročim tistemu, ki bi dokazal, da je g. kaplan prejel
le en vinar od »hranilnice in posojilnice« v Cerkljah, bodisi pod katerimkoli imenom, in teh 1000 K hranim še zdaj v ta namen. Ravno to sem tudi izjavil 22. julija zgoraj omenjenima, ko sta prišla po 1000 K. Ker nista ničesar dokazala, jih jima nisem izročil. Kdor drugače trdi, laže!
V	Cerkljah, dne 5. avgusta 1906.
Ivan Martinjak, župan. II. Izjava. »Podgane zapuste potapljajočo se ladjo. Tudi Avman, Mošenk in drugi so odstopili iz odborništva »hranilnice in posojil-niče«. Ze vedo, zakaj?« Tako piše »Gorenjec« z dne 28. julija in sumniči, kakor da bi bila podpisana iz strahu ali zaradi kakih neredno-stij izstopila iz odbora oziroma nadzorstva. Podpisani Franc Kepic p. d. Avman sem še v nadzorstvu in se ne bojim še ostati. Podpisani Ivan Stare p. d. Mošenk nisem izstopil iz strahu ali kakih nerednostij iz nadzorstva »hranilnice in posojilnice« v Cerkljah. Vzroka menda nisem dolžan povedati »Gorenjcu« in ga tudi nočem, akoprav bi ga lahko.
V	Cerkljah, dne 5. avgusta 1906.
Kepic Franc.	Ivan Stare.
Iz kamniškega okraja.
g Pretečeni petek je bil v Kamniku precej hud vihar. Treščilo je v Trpinčevo hišo, katero je le malo poškodovalo in v strelovod na šutenskem zvoniku iu zaprškem gradu.
g Kamniškim liberalcem kar ne gre iz glave nova »Hranilnica in posojilnica«; krokodilove solze točijo, češ, da se škoduje mestni hranilnici. Hinavci nemarni, za hranilnico vam je prav malo mar, le za kamniškega žlaj-farja vam je.
g Kjer morejo pa govore proti hranilnici in posojilnici, namreč liberalci. To se vidi, da jim ni za blagor mesta, ter da jih vodi edino le slepo sovraštvo; dobro vedo, da mestna hranilnica ni naredila še drugega, kakor da daje nekaterim bogate plače, vedo da bo nova hranilnica preje lahko koristila, pa vendar ru-jejo proti njej. Pomilovanja vredni zapeljanci, ki se dajo voditi od nekaterih liberalnih tujcev. Ali si res ne upate biti na lastnih tleh svoji gospodarji.
g Tujci v Kamniku se večkrat, kakor ču-jemo, pritožujejo nad zanikrnostjo mestne uprave. Popolnoma verjetno, kaj naj neki pričakujemo od Koschierja in Krauta!
g V Kamniku sta se mudila dalje časa na letovišču gg. brata dr. Trinajstiča, nadalje s Krka generalni vikar dr. Volarič in več drugih. —
g Strašansko sta se postavila na Sokolovi veselici brata Koschier in Kratit v rdeči srajci. Pa, ej bratca, obleka še ne dela Slovenca.
g Jurij baron Vega, slovenski junak in učenjak. V današnji številki prinašamo kratek sestavek o slovenskem junaku, kateremu postavijo letos v Moravčah dostojen spomenik. Ob odkritju spomenika se nam obeta velika slovesnost. Zato Vegovi častilci, pridite po-slavit diko naroda. Odbor Vegovega spomenika še podrobneje naznani po vseh slovenskih časnikih spored slavnosti.
g V Moravčah je pel prvo novo sv. maS« dne 29. julija č. g. Jožef Cerar iz Gradišča, spodnjekoseške občine. Pri tej slovesnosti smo čuli krasno cerkveno petje. Ljudstvo ie bilo kar očarano. In nehote smo se povpra; šali, ako bi se ne moglo pri nas kaj več storili za povzdigo cerkvenega petja. V tem oziru naj se pa že vendar enkrat kaj ukrene.
g Iz Doba. Dne 15. julija je priredilo nase izobraževalno društvo svojo drugo veselic", ki je pokazala, kako lepo napreduje to mlado društvo. Vse je iznenadil naš mešan zbor I«* pevcev in pevk), ki je krasno zapel dve steroglasni pesmi (»Zvonikarjeva« in »0t»
bleski«). Moški zbor (20 pevcev) je v kratkem času toliko napredoval, da se je lotil že najtežjih skladb in izborno zapel P. H. Sattner-jevo »Na planine« in A. Hajdrihovo »Jadransko morje«. »Simplicij Žolna« se je izvrstno posrečil in povzročil mnogo smeha. Ganljiva in krasna igra »Sanje« je dosegla velik uspeh. Težavna in lepa glavna vloga (Vinko) se je lepo posrečila; angelu varuhu se pa ljudje niso mogli dovolj načuditi. Krasno je bilo angelsko petje med igro. Tako lep uspeh je pevcem in igralcem najlepše plačilo za njih trud; vsem pa v dokaz in opomin, da se je le v društvu mogoče kaj tako lepega naučiti in kai tako lepega doseči. Vsa mladina, kateri je še kaj mar, kar je lepo, dobro in spodobno, se zato društva z vedno večjim veseljem oklepa.
Dne 22. julija je pevski zbor izobraževalnega društva priredil izlet v Škocjan. — V kratkem prične društvo zopet s predavanji; razen tega se pripravlja v društvu novo prijetno iznenadenje za vse, ki se za društvo zanimajo.
Iz raznih krajev Gorenjske.
+ 40-letnica Blaž Potočnikove Čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano bo meseca septembra. »Slovenska krščanskosocialna zveza« že sedaj opozarja vsa svoja bratska društva na to slavnost. Proslavimo na sijajen način to 40-letnico ljudskega izobraževalnega dela!
+ Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam poroča: Izvanredni občni zbor »Blaž Potočnikove Čitalnice« je sklenil, da se slavnost 40-Ietnice vrši 16. septembra in sicer: Predvečer serenada, na dan slavnosti slovesna sv. maša popoldan velika ljudska veselica na prostem. Čitalnice in druga društva s pevskimi zbori se uijudno vabijo, da gotovo prisostvujejo tej slavnosti. Društva bodo vabljena tudi osebno.
j Na sv. Goro pri Gorici bo romala Marijina družba, dekliška in ženska, dne 16. av-_ gusta t. 1. Z Jesenic pojde z vlakom ob pol" 2. uri zjutraj in bo na sv. Gori lahko že ob 6. uri zjutraj. Časa bo dovolj opraviti gori po-božnost in ogledati si Gorico. Na Jesenice se vrne ob 6., oziroma z brzovlakom ob . uri 11 minut zvečer. Ako se hoče romanja udeležiti še kaka druga dekliška družba iz radovljiške dekanije, naznani naj to dotični voditelj čimpreje župnemu uradu na Jesenicah, ter obenem pove vsaj približno število udeležencev, da se naroči in pripravi zadostno število železniških vozov. — Zupni urad na Jesenicah.
j Promet na bohinjski železnici je vedno večji. Potniki so kar natlačeni v vozeh, mnogokrat primanjkuje prostora, da morajo stati. Z Jesenic vozijo navadno samo po štirje vozovi; to je vendar premalo ob tolikem prometu!
K Na Dobravi pri Kropi bo, kakor vsako leto, 16. avgusta, na dan sv. Roka, navaden shod. Letos bodo sv. Roka počastili v krasno Preslikani cerkvi. Sv. maše bodo od 6. ure naprej; ob 10. uri pa bo imel slovesno opravilo znani govornik P. Klement Gram-Povčan.
g Romarjem na Brezje se naznanja, da Prihaja vlak v O t o č e vsako nedeljo in praz-!"k zjutraj ob 6. uri in nekaj minut. Ta vlak le bil živa potreba za toliko tisoč romarjev.
g Iz Dovjega. Ponosni smo, da imamo v |voii župniji velikana naših gord, Triglava.
bolj smo pa ponosni, ker imamo na njem k?PeIo Lurške Matere božje, katero je napravil naš velezaslužni g. župnik Aljaž. Eno uro M vrhom sneženega velikana zraven koče »slovenskega planinskega društva« stoji na 1
višavi 2515 m mala kapela, v kateri lahko vsak duhovnik mašuje. Kakor je imenitna naša triglavska kapela, tako služi tudi popolnoma svojemu namenu. Vsako leto je v njej do deset sv. maš, kar je pač nekaj posebnega na taki višavi. Tudi letos sc je že v njej ma-ševalo. Prvi je letos ntaševal g. kaplan iz Srednje vasi E. Stcržaj, drugi naš g. kaplan M. Okom, tretji letpšnji novoinašnik g. F. Go-vekar. Pa je res prijetno na našem Triglavu! To dobro vedo turisti, ki jih je v lepem vremenu vedno dosti gori. Zal, da ni izmed teh veliko Slovencev!
g Iz Kamne gorice. Delavsko bralno društvo 'uljudno vabi na veselico, katero priredi dne 15. avgusta na vrtu gospoda A. pl. K a p-p u s a s sledečim vsporedom: 1. Zrinski Fran-kopan, poje moški zbor. 2. Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. 3. Oj dekle, kaj si tak' žalostna; poje moški. zbor.
4.	Slovan na dan; poje moški zbor. 5. Prosta zabava. Pri igri in pri prosti zabavi sodeluje iz posebne prijaznosti tamburaški zbor iz Radovljice. K obilnemu obisku vabi odbor.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Zagorje ob Savi. Novega župana gosp. Fr. Weinbergerja je zaprisegel litijski g. glavar dne 12. julija. — .Novi načelnik orožniške postaje je g. Rankl. — Pogreb krojača g. H. Badiura je bil kaj lep. Udeležili so se ga Sokoli z zastavo in pevci so mu zapeli žalo-stinke. Pokojnik je imel nad vse rad petje. Zapustil je pet sinov. — Nenadno je zadela grčna kap 47-lctno ženo krčmarja Drnovška, gospo Marijo Drnovšek. Bila je v trenutku mrtva. — Dne 22. julija, v nedeljo, je ogenj uničil »spodnjemu Pircu« v Zavinah hišo, hlev in kozolec. Zavarovan je bil samo za 600 gld. Nevarnost je bila velika, da se ne bi ogenj razširil. A sosedje so skrbno stražili vsak svojo hišo in tako ogenj omejili. — Pravijo, da nas bodo oče Čobal zapustili. Če bo le res? — Neznanega utopljenca so našli v ponedeljek, dne 30. julija zjutraj v Savi pri Zagorju. Na sebi je imel samo črevlje, srajco in hlače z narobe obrnjenimi praznimi žepi. Utopljenec jc močne postave, star okrog 30 let. Ranjen ni, razen nekoliko na glavi. Nihče ne ve, kdo je, odkod in kako je prišel v Savo, ali se je tu izvršil umor, sanioumor ali pa nesreča. Ker ne pogrešamo, tu nikogar, ga je najbrže Sava prinesla od drugod. Pokopali so ga tu 31. julija.
d Šmartno pri Litiji. — Popravili so Bri-njak, ki daje sedaj prav dobro in čedno pitno vodo. — Novo liberalno posojilnico so ustanovili tu nasproti stari rajfajznovki, ki je v skrbnih rokah in bo tako ostala. Načelnik nove je g. Ig. Zore. Tako imamo v eni sami fari tri posojilnice, za denar pa vsi »jamramo«. — Veselica na korist požarni brambi je bila dne
5.	popoldne pri g. Iv. Robavsu. Na sporedu je bila: tombola, godba in petje. Čisti dobiček se bo porabil ža napravo še potrebnega gasilnega orodja.
d Štanga. Dne 11. julija je bila obravnava za zidanje nove šole; določil se je prostor blizu cerkve na njivi posestnika Zavrl. Določilo se je tudi, da naj se denar pobira na direktne davke v vsej občini Trebeljevo v znesku 600 kron na leto, odobril se je načrt za jednorazrednico, predložen od c. kr. okrajnega glavarstva. Predno bo šola nova, bo še precej časa poteklo.
d Konjšlca. Omenjati moramo požrtvovalnost Konjšičanov, ki so postavili lepo kapelico, katero so o priliki birme sami Presvetli 1 blagoslovili. Treba bi bilo vsekako tudi našo
cerkvico povečati, kar se bo gotovo posrečilo preč. našemu g. ekspozitu.
d Šmartno-Trebnje. Zidarji Gradiškovi iz Šmartna so zidali neko štalo pri liberalnemu posestniku Alojziju Šlajpah na Veliki Loki pri Trebnjem. Ko je neko jutro sedem zvonilo, sc se odkrili in molili. Navzoča »gospa«, žena Šlajpahova se jim je posmehovala in vprašala: »Ali tudi vi še molite? To bi bilo dobro dejati v »Narod«. Delavce je to tako razjezilo, da so čez par dni stavbo nedovršeno popustili in odšli. Ta »junaška gospa« je že pred par leti, ko so .pri neki volitvi njenemu možu očitali, da ni glede šeste zapovedi posebno natančen, odločno izjavila, da ni taka stvar za civilista nič greh, ampak samo za duhovnika. Dober tek takim naukom zakonske žene! —
d Javor. V nedeljo, dne 22. julija je šel Franc Omahen, posestnik iz Javora št. 9 s svojo hčerjo v kozolec rž zdevat. Ko je zde-val pri vrhu, se mu je zvrtilo v glavi, padel je doli in bil takoj mrtev. Kaj že pravi III. božja zapoved? Da, Bog se ne pusti norčevati. Kdor je ne uboga, ga tepe nadloga. — Dne 25. julija je v, mlaki pri hiši utonil dveletni otrok Andreja Mlakarja, posestnika iz Javora št. 4. — V naši mali župniji so bile letos že štiri smrtne nesreče: jeden se je ubil, ko je padel čez skalo, druzega je ubila strela, in zadnji dve, gori popisani.
d Janče. V petek, 27. julija okolu 1. pop. prestrašil je grozovit pok tukajšnje prebivalce. Ker so se poslopja stresla in okna zažvenke-tala, je vsakdo mislil, da je treščilo v njegovo hišo. Zunaj smo zapaziil na ljubljanskem polju, blizu sv. Krištofa, velikansk kup dima, ki se je dvigal več sto metrov na kvišku. Kak strah je morala smodnišnica še le provzročiti v bližini, ko smo ga tako močno čutili v taki daljavi.
Kum. Velikanski kumski shod bo letos 24. 25. in 26 avgusta, na kar opozarjamo vse čestilce sv. Neže in popotnike. Krasen razgled. Za postrežbo, spovednike in drugo bo vse preskrbljeno. . Pridite v obilnem številu!
Iz kočevskega okraja.
d Umorila sta v Kočevju hlapca Drobnič in Grebene sodarja Franceta Glacerja. Zadala sta mu z nožem tako hudo rano, da je na mestu izkrvavel in izdihnil.
d Nad pol leta ni nihče umrl v duhovniji Gora. Prav je, da pusti smrt Gornike nekaj časa pri miru, saj jih bo še pozneje tudi lahko pozobala, ker jih ni posebno veliko.
d Čudno žrebanje. Več let že zasledujemo žrebanje porotnikov za okrožno sodišče v Novem mestu. Čudimo se, ko beremo skoro vedno ista imena in, da »pade« žreb skoro vselej na kakega liberalca in le redko zadene kakega drugega moža. Letos so v ribniškem okraju izvoljeni Oražem iz Mlake v Ribnici, Ivan Rus iz Brež in Ivo Rus iz Loškega potoka. Ne vemo, ali je zlasti poslednji primeren za ta posel, kajti on je tako zagrizen zoper katoliško stvar, da je ob birmi v Loškem potoku v družbi šolskega predsednika Dednarja besno trgal škofu v proslavo razobešene zastave. Sicer bi bilo pa dobro, da bi poslanci malo pokukali v ono posodo, iz katere v Novem mestu porotnike »vlečejo«.
d Občutljiva suša bo nastala, ako ne bo kmalu blagodejnega dežja. Po nekaterih krajih se krompir suši in ima črn sad.
d Shod (>ri Novi Štifti. V nedeljo 12. avg. bo pri Novi Štifti pripravljalni shod na III. katoliški shod. Ob 3. popoldne bo cerkven govor, po opravilu bodeta pa pod lipami govorila gg. Šuklje in dr. Lampe.
d V Velikih Laščah je predaval v nedeljo 29. julija g. dr. E. Lampe o namenu in pomenu katoliških shodov. Predavanja so se udeležili
gospodarji, fantov pa je bilo prav malo. Mladeniči, udeležujte se tudi vi pridno shodov! Ne bilo bi lepo, ko bi v navdušenju za društveno življenje mladina zaostajala za starimi. Saj v mladih žilah kri hitrejše plove ko v starih.
d Občinske volitve bodo v kratkem kar v treh sosednih občinah: v gregorski, lužarski in turjaški.
d Odšel je pretečeni teden č. g. kaplan Golf iz Dobrepolj kot župni upravitelj v Struge.
Novice iz Trebelna.
d V soboto, dne 4. avgusta je nastal po neprevidnosti ogenj v bajti Janeza Vodnika na Cilpahu (občina Trebelno). V kratkem je vse zgorelo in ogenj se je razširil tudi na bližnjo hišo Franceta Malija, kateremu je zgorela hiša, hlev in kozolec. Tudi pet prešičev je v ognju zgorelo. Škodo cenijo na 8000 K-Mali je bil zavarovan za 1200 K, Vodnik pa nič.. Ker je bilo žito že spravljeno in seno pod streho ter je vse to zgorelo, je zares strašna nesreča.
d Suša. Pomladi je bilo preobilo dežja, da se ni moglo rastlinstvo pravilno razvijati, avgusta meseca je pa nastopila že suša, tako, da vse hira in medli. Vinogradi stoje večinoma prazni. Palež, ki se je vsled deževnega vremena strahovito širil, je uničil grozdje in liste na trti. Pa tudi pravilno in redno ni mogla trta odevetevati radi deževnega vremena.
d Čuden pogreb. Na Sv. Vrhu v župniji trebelski je umrl nenadoma mož, kateremu se je po cerkvenih določilih in ukazih moral odreči cerkven pogreb. To je bila prelepa prilika za nadute Mokronožane, da pokaežjo, kako so napolnjeni protiverskega duha. Zbobnali so vse, kar leze in gre skupaj, mahnili v nedeljo 29. julija popoldne proti Sv. Vrhu, tam so se polastili s silo cerkvenih zvonov in vlekli za vrvi, da bi skoraj vse potrgali. Drugi so izkopali grob, kajti od cerkvenika izkopan grob jim ni ugajal. Potem so metali prst na krsto, kropili z blagoslovljeno vodo, molili, pa še več kleli. Mokronoški pevci so zapeli svoje tri pesmice, kolikor jih znajo za silo. Celo ci-tranje se je pri pogrebu slišalo. Tako so taki Mokronožani, ki redkokdaj cerkev od znotraj vidijo, na 4. cerkveno zapoved so pa pozabili, hoteli potolažiti svojo vest in povzročili to demonstracijo, ki se jim vtegne še bridko vtepati. Da je mokronoška sodrga demonstrirala, temu se ni čuditi, da so pa celo nekateri vplivni možje in tudi mokronoški župan sam se dejansko udeležili demonstracije, to je pa žalostno. S svojim junaškim činom se pa še hvalijo v »Slovenskem Narodu«.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Na Zaplazu bo letos Velikega Šmarna dan ob 10. uri slovesno opravilo. V petek po Velikem Šmarnu pa bo vsakoletni romarski shod. Na razpolago bo več spovednikov, da vsak božjepotnik lahko prejme svete zakramente. Cerkev se prav pridno zida, pretečeno nedeljo je bila že z večine štiri metre od tal, saj je pa tudi zidarjev bilo 20. Delajo prav dobro in vestno. Vsa čast mojstrom. Nič pa bi ne zmogli, če bi domačini in sosedje pri zidanju ne pomagali. Marija, bodi jim plačnica!
d Iz Št. Jurja pod Kumom se nam piše: Naši Žagarji so se spuntali radi preslabe plače, Njihov odločilni nastop jc pomagal. Plačilo se jim ie zboljšalo za za 40 vin pri goldinarju. Prav je tako: Delavec je vreden svojega plačila.
d Zelimlje. Na dan Velikega Šmarna se bodo blagoslovile orgije v Zelimljah. Popoldne pa priredi ob 4. uri pri vsakem vremenu v pokritem prostoru društvo »Luč« zabavni ve-
čer. Pelo se bode več kvartetov in zborov. Sodelujejo iz prijaznosti gg. akademiki in še drugi p. n. gg. iz Ljubljane. Govoril bo gospod Vckoslav Ravnikar,- Potem je pa prosta zabava. Gostje dobro došli. Vstopnina prosta.
d Od Zaplaza smo prejeli še to: Ker se večkrat sliši, da sedaj, ko sc zida nova cerkev, ni božjega pota, izjavljamo, da je še vedno božja pot iu romarski shodi so tudi ravno tako, kakor so bili poprej. Torej k Ma-riij lahko pridete vsaki dan, posebno v obilnem številu prihitite na Veliki Šmaren in v petek po Velikem Šmarnu, ko bo glavni romarski shod.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Vipavska pošta ima veliko več prometa, kot ga ima c. kr. davkarija v Vipavi. In vendar sedi v davkariji šest gospodov, na pošti pa uraduje samo ena šibka gospodična. Ako imajo gospodje v davkariji vsi zadosti dela, ga ima gospodična na pošti veliko veliko preveč. Nekaj torej ni prav v vipavski deželi. Ako je na eni strani dovolj, je na drugi strani veliko preveč. Ako se pa na eni strani shaja, se pa na drugi pohaja. Kje je luč. ki bi posvetila v to temo?
n Zapustil je v sredo vipavsko dolino trški g. kaplan Matevž Sušelj iu odšel na svoje novo mesto v Zagorje. Bil je neustrašen bojevnik v boju za sveto in staro pravdo. Liberalcem je bil trn v peti. Zato se pa zdaj vesele, ker upajo, da bo odslej njih peta prosta.
d Da so res lagali liberalci.... Gotovo se še spominjate, kako so svoj čas vpili in kričali vipavski in razdrti liberalci po »Narodu« zoper klet vipavskega kmetijskega društva, da ni za nič, da je prenizka, pregorka, da se vse vino v nji vzdigne in kdove kaj so še vse govorili v svoji nevoščljivosti in škodoželjnosti. Letos koncem meseca julija pa si je ogledal klet, pri kateri zavistni liberalci niso našli noben dobre lastnosti, tehnični nadzornik pri ministrstvu na Dunaju g. Frančišek Kur-mann, ki se na vinske kleti malo bolj zastopi kot pa razdrti dr. Dolenec in pa vipavski učitelji. In ali veste, kako se je izrazil ta visoki strokovnjak in veščak o naši kleti? Rekel je, da je izborna in da je ves srečen, da more videti tako vzorno klet. Pogledal je tudi na toplomer v kleti. Zunaj je bilo vročine nad 30 stopinj C, toplomer v kleti pa je kazal 13 stopinj C. Ali zdaj spozrate, ljudje božji, kako grdo so se lagali in kako ostudno so obreko-vali po »Narodu« vipavski liberalci! Kar je pa najgrje, je pa to, da Iiberalccv tega ni čisto nič sram in pri prvi priložnosti bodo zopet pogrevali svoje stare laži in klevete in »Narodovi« bralci jim bodo zopet verjeli in sicer zato, ker »Narod« vedno piše — »resnico«. Ubogi liberalci, ki se dajo tako grdo »farbati«.
n Visoki gost. V ponedeljek, dne 30. julija se je pripeljal v Vipavo v spremstvu nekaterih gospodov duhovnikov prevzvišeni gospod knez in nadškof goriški, dr. Frančišek Sedej. Ogledal si je župno cerkev in hotel slišati tudi orgije. Nato se je podal v župnišče obiskat g. dekana. Ostal je ondi skoraj dve uri. Visoki gospod se je s svojo prijaznostjo in ljubeznivostjo prikupil vsem navzočim. Zares, lahko so veseli Goričani, da imajo tako ljubeznivega pa tudi gorečega in odločnega nadškofa. Dobri Bog pa naj čuva visokega gospoda, da bo dolgo let mogel vspešno vladati lepo goriško deželo in izvršiti vse naloge, ki čakajo rešitve v nadškofiji goriški.
n Očka Mesesnel so se spreobrnili. Do
zadnjega časa so se očka Mesesnel kregali v »Narodu« nad »grdimi klerikalci« in zabavljali zoper vse, kar sta pisala »Slovenec« in »Do-moljub«. Njih »lajbžurnal« je bil »Narod« in v njem so se včasih celo podpisali, da bi ja vsak vedel, da znajo pisati v »cajtenge«. V zadnjem času pa je to drugače; zdaj so že dvakrai prav lepo pisali v »Slovenca« in vabili na 25-letnico onega društva, pri katerem so oni za »havptinana«. Do zdai smo bili prepričanja, da se ne spreobrne noben liberalec, to prepričanje pa se nam je zdaj podrlo, kajti očka Mesesnel so se spreobrnili. Pozdravljeni, očka Mesesnel1, zelo nas veseli, da šte prijadrali v naš tabor!
n Kdo je kriv, da še ne teče vipavska železnica? Liberalci v Vipavi se lažejo kmetom, da tega ni nihče drugi kriv nego šentviški župan g. Uršič, češ, on se je izjavil, če ne pojde železnica skozi St. Vid, pa sploh ne maramo zanjo; in zato zdaj železnice ne bo. Gospod Uršič, častitamo! Liberalci vedno trdijo, da ste eno figo vredni, da nimate nobenega vpliva, da vas nihče ne vpošteva itd., pa vam je treba saino zavpiti: Holt! in Lukamatija ne more in ne sme od Ajdovščine naprej. Tata Hrovatin z vsemi svojimi liberalnimi vitezi je muha proti vam. Toda šalo na stran! Ali vas ni sram, vi liberalni klevetniki, da govorite proti kmetom stvari, o katerih sami dobro veste, da so neresnične in s tem izpodkupu-jete ugled moža, ki je vreden vsega spoštovanja! Lukamatija bo pa gotovo prej ali slei stekel po vipavski dolini, toda tega ne bodo krivi dolgojezični in lažnjivi liberalni lenuhi.
Iz raznih krajev Notranjske.
u Novo društvo se snuje v notranjski metropoli, društvo zmernih abstinentov. Svoj pristop je priglasili že več oseb. Ko bode društvo osnovano, poročamo več.
Črni vrh nad Idrijo. »Slov. dijaška zveza priredi v nedeljo dne 12. t. m. v Črnem Vrhu nad Idrijo dvoje predavanj. Predavala bodeta pliil. Mirko Božič in phil. Ivo Česnik. Pričetek ob 3. popoldan po večernicah v sobi izobraževalnega društva.
Štajerske novice.
Grozovito mesarjenje in samomor. V Pi-
voli pri Mariboru je neki Oskar Staudinuer pred dobrim tednom najprej hudo razmesarii z nožem deklo Uršulo Pepelnik, ko je ta mol-zla krave v hlevu, potem pa večkrat ranil kuharico Ano Rebek, ki je na vpitje dekle prihitela v hlev. Ko so hoteli kasneje Staudingeria aretirati, se je pa sani ustrelil s puško in ostal takoj mrtev. Oskar Staudinger je odslužil kot prostovoljec jedno leto pri vojakih in se je hotel dati aktivirati. Ker pa ni bila njegova prošnja uslišana, začel je neredno živeti, ter je mnogo pil in je tudi v pijanosti izvršil vsa zgoraj opisana grozodejstva.
V Gradcu je umrl č. g. Jurij Š u m e r, kaplan v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu. Umrl je v bolnici usmiljenih bratov. Pokopali so ga v petek 3. avgusta. Naj v miru počiva!
Ne kurite s petrolejem! Neštevilno nesreč se je že dogodilo, če so ženske hoteč naglo zakuriti, nalile na tleča drva nekoliko petroleja. Tako tudi v ponedeljek dekli ključavničarja Gradta v Celju. Pri dolivanju petroleja se ji je razpočila s:eklenica in v par trenutki" je bila nesrečnica kot živa baklja vsa v ognju. Tekla je na prosto in se vrgla v potok Ločnico, ki ravno za hišo teče, a vendar je dobila težke opekline zlasti na rokah.
Slovenskih štajerskih romarjev se je pripeljalo 31. julija t. 1. v dveh posebnih vlakih na Brezje okolu 1700 z 18 duhovniki. Na Brezjah je bil slovesen vsprejem, vse je bilo v zastavah. Govore so imeli gg. župniki: Avrelij, Skuhersky, Mtiršič, Medved, prof. dr. Jerov-šck in kaplan Gomilšak. 1. avg. so šli skoro vsi romarji na Bled, Vintgar in Ljubljano.
Truplo dijaka Cepiča najdeno. Kakor smo pred dobrim mescem poročali, jc izginil iz Maribora 14Ietni diiak Ka^ol Cepič. Ni si upal domov, ker je bil z gimnazije izključen. Od takrat pa do minolega tedna se o njem ni ničesar zvedelo, čeprav so njegovi stariši, ki stanujejo v Varaždinu, pridno po njem poizvedovali. Dne 21. julija pa so potegnili iz Drave pri Zabukovcili (fara Šmarje pri Ptuju) truplo 141etnega dečka, v kojem so spoznali Cepiča. Po sodnijskem raztelesenju so ga 24. julija pokopali.
š Dopolnilna deželnozborska volitev, (z Kozjega smo dobili pred dnevi naznanilo: tiosp. dr. Korošec je umaknil svojo kandidaturo za deželni zbor štajerski, a kandidaturo je prijavil dr Fran .1 a n k o v i č, okrajni zdravnik v Kozjem. Mož je vsestransko izvrsten za poslanca, najbolj sposoben, on je in ostane naš kandidat. Delujmo na to, da bo 21. avgusta naša zmaga v brežiškem okrajnem glavarstvu sijajna!
š Slovenski Štajerci in III. slovenski katoliški shod. Iz Slovenskih Goric se nam poroča: V Slovenskih Goricah je veliko zanimanje za III. slov. katoliški shod. Zastopane bodo najbrž vse župnije. Iz mnogih župnij pojde od 10 do 25 udeležencev, mož in mlade-ničev. Kakih 150 udeležencev upamo samo iz Slovenskih Goric. Agitacija za udeležbo je lažja in uspešna, če se agitatorji osebno spo-. azu mejo z najodličnejšimi moži in mladeniči po posameznih občinah.
V Slovenski Bistrici nameravajo ustanoviti nemško ljudsko šolo. To bi bilo vsekakor dobro, ker bi bili potem slovenski otroci, ki pohajajo sedaj skupno z nemškimi šolo, obvarovani okužujočega in pohujšljivega stika s posurovelimi dečaki nemških starišev.
Koroške novice.
Beseda koroškim visokošolcem! Slovenski duhovnik nam piše: Kakor smo čitali v Slovencu« z dne 24. julija t. 1., so nameravali člani ferijalnega društva »Gorotan« napraviti veselico v Šmihelu nad Pliberkom, a tukaj se jim je prostor odpovedal in nasveto-valo se jim je, naj gredo na zgornje Koroško ali v okolico Celovca. In zdaj čitamo v naše začudenje v »Miru«, da se je obrnilo to društvo še dalje proti Štajerski, in sicer hoče zborovati dne 5. avgusta na Fari pri Preva-• Naj nam gospodje visokošolci ne zameno, ako jim povemo, da tudi tam ni prime-en prostor za njihovo delovanje, in sicer za ker itak namerava tamošnje delavsko dru-'tvo napraviti veselico v kratkem in podruž-"ca Ciril-Metodove družbe svoje letno zbo-"vanje, in bodo potemtakem tri zborovanja ^poredoma, medtem, ko imamo na zgornjem lOroškem slovenske kraje, kjer se leta in leta " zborovalo. Kar nam pa že posebno ne Wia, je ples, ki ga ima »Gorotan« na prostim. Mi slovenski duhovniki bomo visoko-"keni res hvaležni, če bodo na svojih sho-1,1 z govori slovensko mladino poučevali, z irami in petjem kratkočasili, a dokler bodo n«' na svojem programu ples, ne moremo "delovati.
Deželnozborska volitev. Pri zadnji de-E|nozborski volitvi sta si stala nasproti kr-
ščanski socialec Huber in nemški narodnjak, protestant Hofer. Boj je bil hud. Za protestanta so šle v boj vse brezverske stranke in posrečilo se mu jc pri ožji volitvi, da je prodrl. A tudi krščanski socialci so od zadnje volitve znatno napredovali, tako, da je upati, da zmagajo prihodnjič brez posebnih težav.
Bratovščina sv. Jožefa razpošilja svoje nemške knjige te dni. Letos je imela 180.000 udov. Kdaj jo bo dosegla v številu naša družba sv. Mohorja?
Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je mudil 28. julija pri Sveti Krvi na Zgornjem Koroškem.
Knezoškof dr. Kahn je imenoval č. g. Leopolda K a t z, župnika v Lasnici, za konzi-storijalnega svetnika, č. g. Jerneja K r a i n e r, župnika v Glodnici, pa za duhovnega svetnika. —
Stavka. Pečarski pomočniki v Beljaku so s 1. t. ni. radi povišanja plače pričeli stavkati. —
Prestavljen je poštni oficijal A. Ogrizek iz Podrožčice v Trbiž ter istočasno imenovan poštnim mojstrom 2. razreda, 2. stopnje.
V celovško Marijanišče je bilo za šolsko leto 1906—07 izmed 65 prosilcev sprejetih 39 dečkov.
Primorske novice.
Nesreča. Sedemletni Leopold Kenda iz Štjak se je igral z dinamitno patrono, po koji je začel tolči s kamenjem. Patrona se je razletela in mu odtrgala na levi roki tri srednje prste, prizadevši mu objednem težke poškodbe na trebuhu. Nesrečnega dečka so prepeljali v tržaško bolnico; ni dosti tipanja, da okreva. Orožništvo je napravilo v hiši ponesrečenca hišno preiskavo, kjer jc našlo precejšnje število dinamitnih patronov, ki baje izvirajo od nove železnice, kamor je brat ponesrečenega dečka hodil delat.
Zakonski mož užlgalec. Alojzij Lasič iz Vrtojbe, star 58 let, prišel je v soboto 28. m. ni. v stanovanje svoje žene, od katere živi ločen, in ki stanuje na Gradu št. 13, ter zahteval od nje denarja, katerega pa mu ni hotela iu tudi ni mogla dati, ker si mora z lastnimi rokami prislužiti živeža. Zaradi tega je pograbil Lasič za petrolejko, zlil petrolej na posteljo ter jo tižgal. Klicanju na pomoč uboge žene prihiteli so sosedje, katerim se je posrečilo pogasiti ogenj, ki je napravil škode 50 kron. Ko so ga privedli na policijo, se je hotel Lasič na vse mogočo načine izgovarjati, kar mu pa ni pomagalo. Dejali so ga pod ključ. Lasič je človek, kateremu delo smrdi. Hodil je ves razcapan po ulicah ter nadlegoval mimoidoče z beračenjem, in posrečilo se mu je večkrat, da jc tu pa tam vzbudil usmiljenje pri onih, ki ga niso poznali.
Neljub obisk. V ponedeljek, 30. julija po-poludne prišla je obiskat služkinja, 17-letna Marija Velikonja iz Sv. Lucije svoj prijateljico Ružo Luviščik, stanujočo v ulici Goldoni št. 7. Ko sta si prijateljici povedali svoje skrivnosti, zapustila je Velikonja tovarišico, ki je pa takoj opazila, da ji je zmanjkal jeden prstan, par uhanov ter jeden srebrn goldinar, vse skupaj vredno 22 kron. Luvišček je koj naznanila stvar policiji, kateri se je posrečilo pol ure pozneje aretirati Velikonjo v njenem stanovanju, kjer so našli ukradene reči.
Državni poštni avtomobil na Krasu. Kakor smo Culi, namerava poštna uprava vpeljati tudi na našem Krasu poštno avtomobilno vožnjo. Ti avtomobili naj bi vozili med Štanjelom in Dutovljami, med Štanjelom, Komnom in Nabrežino in, ako smo prav razumeli, tudi med Štanjelom, Komnom, Kostanjevico
iu Bilajmi. Poštna uprava sc je te dni v tem pogledu že obrnila do prizadetih občin, do katerih stavi glede vzdržavanja cest razne pogoje. —
Goriške liberalce je spravil iz tira pastirski list našega prevzv. gospoda knezonad-škofa. Njihova glasila, »Soča« in »Primorec« kar sikata jeze, kakor razdražen gad. Nasprotno pa vlada v katoliškem taboru -nepopisno veselje nad odločno besedo nadpastirja, ki je tako hitro razpršila vse megleno ozračje, ki je že nekaj let napolnjevalo goriško nad-škofijo. Po teh besedah našega nadškofa bomo pričeli svoje delovanje v blagor našega dobrega slovenskega ljudstva. Pisarjenje Ga-brščkove »Soče« nas ne bo motilo.
V občini Velik Dol na Krasu so na nedeljo sv. Jakoba ustanovili slovensko katoliško izobraževalno društvo. Za predsednika je izvoljen vrl slovenski mož, Andr. Kante, duhovni voditelj je č. g. Leopold S tu bel j.
Gorica — brez imena. Goriški župan se je pritožil pri namestniku radi odstranjenega napisa na novem kolodvoru. Govori se, da ostane goriška postaja brez napisa.
Za župana v Cerknem je bil izvoljen g. Anton Kos m a č.
Pionirji delajo vožnjo pot čez Veršec v Trento za artiljerijo. Dne 10. avgusta pojde cela brigada z dvema baterijama čez prelaz med Mojstrovko in Prisankom v Bovec, menda pride tudi nadvojvoda Henrik.
S tira sta skočila med postajama nove bohinjske železnice Podbrdo in Hudajužna v nedeljo, dne 29. julija okrog 3. ure popoldne dva voza tovornega vlaka, ki je imel radi tega nekaj ur zamude, kakor tudi drugi vlaki. Druge nesreče ni bilo.
Iz raznih krajev.
— Ameriške novice. V Clevelandu je umrl Anton Jerič, doma blizu Novega mesta.
V	Chisholmu je uinrl Fran Klančar iz Lu-šarjev na Kranjskem. Utonil jc pri kopanju.
V	Jolietu je umrl Anton Cermak. — V Nash\vankeu jc zadobil hude telesne poškodbe Jurij Hudak. — V Clevelandu je ponesrečil Andreju Tekavcu 19 mesecev stari otrok. Gospodinja je polivala ogenj s petrolejem, ki se jc nenadoma ves vnel in objel s plamenom otroka, ki je stal poleg. — Na isti način je ponesrečila v Clevelandu tudi Ivana - Godvan. — Istotam je zadela solnčarica Josipa Fran-koviča doma od sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem. — Antona Bajuka, ki je bil ob-dolžen nameravanega umora, je sodnija v Jolietu oprostila. Ranil je bil namreč z nožem Marijo Nemanič. Stvar se je prijateljsko poravnala. — V Jolietu je obstrelil neki Italijan Antona Cermaka. Vzrok je prepir. —- V Brackenridgu (Pa.) je povozila cestna železnica Franca Vrbanka. Bil je takoj mrtev. Doma ie bil od kranjsko-hrvaške meje iz vasi Bohnarce. — V Allgheny je umrl za vročinsko boleznijo Josip Mule, doma iz vasi Grivec pri Kostelju na Dolenjskem. — V Conemaughu se je poročil Ivan Pajk z gdč. Reziko škufca.
Ljubljanski škof v Lurdu.
Zanimiv pogovor s francoskim škofom.
L o u r d e s, 30. julija.
Kakor znano, je ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič še! v Lourdes s prvenci-dijaki zavoda sv. Stanislava v spremstvu dveh duhovnikov. Hitim Vam sporočiti nekaj zanimivosti iz tega našega potovanja.
gospodarji, fantov pa je bilo prav inalo. Mladeniči, udeležujte se tudi vi pridno shodov! Ne bilo bi lepo, ko bi v navdušenju za društveno življenje mladina zaostajala za starimi. Saj v mladih žilah kri hitrejše plove ko v starih.
d Občinske volitve bodo v kratkem kar v treh sosednih občinah: v gregorski, lužarski in turjaški.
d Odšel je pretečeni teden č. g. kaplan Golf iz Dobrepoli kot župni upravitelj v Struge.
Novice iz Trebelna.
d V soboto, dne 4. avgusta je nastal po neprevidnosti ogenj v bajti Janeza Vodnika na Cilpahu (občina Trebelno). V kratkem je vse zgorelo in ogenj se je razširil tudi na bližnjo hišo Franceta Malija, kateremu je zgorela hiša, hlev in kozolec. Tudi pet prešičev je v ognju zgorelo. Škodo cenijo na 8000 K-Mali je bil zavarovan za 1200 K, Vodnik pa nič.. Ker je bilo žito že spravljeno in seno pod streho ter je vse to zgorelo, je zares strašna nesreča.
d Suša. Pomladi je bilo preobilo dežja, da se ni moglo rastlinstvo pravilno razvijati, avgusta meseca je pa nastopila že suša, tako, da vse hira in medli. Vinogradi stoje večinoma prazni. Palež, ki se je vsled deževnega vremena strahovito širil, je uničil grozdje in liste na trti. Pa tudi pravilno in redno ni mogla trta odevetevati radi deževnega vremena.
d Čuden pogreb. Na Sv. Vrhu v župniji trebelski je umrl nenadoma mož, kateremu se je po cerkvenih določilih in ukazih moral odreči cerkven pogreb. To je bila prelepa prilika za nadute Mokronožane, da pokaežjo, kako so napolnjeni protiverskega duha. Zbobnali so vse, kar leze in gre skupaj, mahnili v nedeljo 29. julija popoldne proti Sv. Vrhu, tam so se polastili s silo cerkvenih zvonov in vlekli za vrvi, da bi skoraj vse potrgali. Drugi so izkopali grob, kajti od cerkvenika izkopan grob jim ni ugajal. Potem so metali prst na krsto, kropili z blagoslovljeno vodo, molili, pa še več kleli. Mokronoški pevci so zapeli svoje tri pesmice, kolikor jih znajo za silo. Celo ci-tranje se je pri pogrebu slišalo. Tako so taki Mokronožani, ki redkokdaj cerkev od znotraj vidijo, na 4. cerkveno zapoved so pa pozabili, hote! i potolažiti svojo vest in povzročili to demonstracijo, ki se jim vtegne še bridko vtepati. Da je mokronoška sodrga demonstrirala, temu se ni čuditi, da so pa celo nekateri vplivni možje in tudi mokronoški župan sam se dejansko udeležili demonstracije, to je pa žalostno. S svojim junaškim činom se pa še hvalijo v »Slovenskem Narodu«.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Na Zaplazu bo letos Velikega Šmarna dan ob 10. uri slovesno opravilo. V petek po Velikem Šmarnu pa bo vsakoletni romarski shod. Na razpolago bo več spovednikov, da vsak božjepotnik lahko prejme svete zakramente. Cerkev se prav pridno zida, pretečeno nedeljo je bila že z večine štiri metre od tal, saj je pa tudi zidarjev bilo 20. Delajo prav dobro in vestno. Vsa čast mojstrom. Nič pa bi ne zmogli, če bi domačini in sosedje pri zidanju ne pomagali. Marija, bodi jim plačnica! ,
d Iz Št. Jurja pod Kumom se nam piše: Naši Žagarji so se spuntali radi preslabe plače, Njihov odločilni nastop .ie pomagal. Plačilo se jim je zboljšalo za za 40 vin pri goldinarju. Prav je tako: Delavec ie vreden svojega plačila.
d 2elimlje. Na dan Velikega Šmarna se bodo blagoslovile orgije v Zelimljah. Popoldne pa priredi ob 4. uri pri vsakem vremenu v pokritem prostoru društvo »Luč« zabavni ve-
čer. Pelo se bode več kvartetov in zborov. Sodelujejo iz prijaznosti gg. akademiki in še drugi p. n. gg. iz Ljubljane. Govoril bo gospod Vekoslav Ravnikar.- Potem je pa prosta zabava. Gostje dobro došli. Vstopnina prosta.
d Od Zaplaza smo prejeli še to: Ker se večkrat sliši, da sedaj, ko se zida nova cerkev, ni božjega pota, izjavljamo, da je še vedno božja pot in romarski shodi so tudi ravno tako, kakor so bili poprej. Torej k Ma-riij lahko pridete vsaki dan, posebno v obilnem številu prihitite na Veliki Šmaren in v petek po Velikem Šmarnu, ko bo glavni romarski shod.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Vipavska pošta ima veliko več prometa, kot ga ima c. kr. davkarija v Vipavi. In vendar sedi v davkariji šest gospodov, na pošti pa uraduje samo ena šibka gospodična. Ako imajo gospodje v davkariji vsi zadosti dela, ga ima gospodična na pošti veliko veliko preveč. Nekaj torej ni prav v vipavski deželi. Ako je na eni strani dovolj, je na drugi strani veliko preveč. Ako se pa na eni strani shaja, se pa na drugi pohaja. Kje je luč. ki bi posvetila v to temo?
n Zapustil je v sredo vipavsko dolino trški g. kaplan Matevž Sušelj in odšel na svoje novo mesto v Zagorje. Bil je neustrašen bojevnik v boju za sveto iu staro pravdo. Liberalcem je bil trn v peti. Zato se pa zdaj vesele, ker upajo, da bo odslej njih peta prosta.
d Da so res lagali liberalci.... Gotovo se še spominjate, kako so svoj čas vpili in kričali vipavski in razdrti liberalci po »Narodu« zoper klet vipavskega kmetijskega društva, da ni za nič, da je prenizka, pregorka, da se vse vino v nji vzdigne in kdove kaj so še vse govorili v svoji nevoščljivosti in škodoželjnosti. Letos koncem meseca julija pa si je ogledal klet, pri kateri zavistni liberalci niso našli noben dobre lastnosti, tehnični nadzornik pri ministrstvu na Dunaju g. Frančišek Kur-mann, ki se na vinske kleti malo bolj zastopi kot pa razdrti dr. Dolenec in pa vipavski učitelji. In ali veste, kako se je izrazil ta visoki strokovnjak in veščak o naši kleti? Rekel je, da je izborna in da je ves srečen, da more videti tako vzorno klet. Pogledal je tudi na toplomer v kleti. Zunaj je bilo vročine nad 30 stopinj C, toplomer v kleti pa je kazal 13 stopinj C. Ali zdaj spoznate, ljudje božji, kako grdo so se lagaii in kako ostudno so obreko-vali po »Narodu« vipavski liberalci! Kar je pa najgrje, je pa to, da liberalcev tega ni čisto nič sram in pri prvi priložnosti bodo zopet pogrevali svoje stare laži in klevete in »Narodovi« bralci jim bodo zopet verjeli in sicer zato, ker »Narod« vedno piše — »resnico«. Ubogi liberalci, ki se dajo tako grdo »farbati«.
n Visoki gost. V ponedeljek, dne 30. julija se je pripeljal v Vipavo v spremstvu nekaterih gospodov duhovnikov prevzvišeni gospod knez in nadškof goriški, dr. Frančišek Sedej. Ogledal si je župno cerkev in hotel slišati tudi orgije. Nato se je podal v župnišče obiskat g. dekana. Ostal je ondi skoraj dve uri. Visoki gospod se je s svojo prijaznostjo in ljubeznivostjo prikupil vsem navzočim. Zares, lahko so veseli Goričani, da imajo tako ljubeznivega pa tudi gorečega in odločnega nadškofa. Dobri Bog pa naj čuva visokega gospoda, da bo dolgo let mogel vspešno vladati lepo goriško deželo in izvršiti vse naloge, ki čakajo rešitve v nadškofiji goriški.
n Očka Mesesnel so se spreobrnili. Do
zadnjega časa so se oč<a Mesesnel kregali v »Narodu« nad »grdimi klerikalci« in zabavljali zoper vse, kar sta pisala »Slovenec« in »Domoljub«. Njih »lajbžurnal« je bil »Narod« in v njem so se včasih celo podpisali, da bi ja vsak vedel, da znajo pisati v »cajtenge«. V zadnjem času pa je to drugače; zdaj so že dvakrat prav lepo pisali v »Slovenca« in vabili na 25-letnico onega društva, pri katerem so oni za »liavptniana«. Do zdaj smo bili prepričanja, da se ne spreobrne noben liberalec, to prepričanje pa se nam je zdaj podrlo, kajti očka Mesesnel so se spreobrnili. Pozdravljeni, očka Mesesnel1, zelo nas veseli, da šte prijadrali v naš tabor!
n Kdo je kriv, da še ne teče vipavska železnica? Liberalci v Vipavi se lažejo kmetom, da tega ni nihče drugi kriv nego šentviški župan g. Uršič, češ, on se je izjavil, če ne pojde železnica skozi Št. Vid, pa sploh ne maramo zanjo; in zato zdaj železnice ne bo. Gospod IJršič, častitamo! Liberalci vedno trdijo, da ste eno figo vredni, da nimate nobenega vpliva, da vas nihče ne vpošteva itd., pa vam je treba samo zavpiti: Holt! in Lukamatija ne more in ne sme od Ajdovščine naprej. Tata Hrovatin z vsemi svojimi liberalnimi vitezi je muha proti vam. Toda šalo na stran! Ali vas ni sram, vi liberalni klevetniki, da govorite proti kmetom stvari, o katerili sami dobro veste, da so neresnične in s tem izpodkupu-jete ugled moža, ki je vreden vsega spoštovanja! Lukamatija bo pa gotovo prej ali slei stekel po vipavski dolini, toda tega ne bodo krivi dolgojezični in lažnjivi liberalni lenuhi.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Novo društvo se snuje v notranjski metropoli, društvo zmernih abstinentov. Svoj pristop je priglasili že več oseb. Ko bode društvo osnovano, poročamo več.
Črni vrh nad Idrijo. »Slov. dijaška zveza priredi v nedeljo dne 12. t. m. v Črnem Vrhu nad Idrijo dvoje predavanj. Predavala bodeta phil. Mirko Božič in phil. Ivo Cesnik. Pričetek ob 3. popoldan po večernicah v sobi izobraževalnega društva.
Štajerske novice.
Grozovito mesarjenje In samomor. V Pi-
voli pri Mariboru je neki Oskar Staudinger pred dobrim tednom najprej hudo razmesaril z nožem deklo Uršulo Pepelnik, ko je ta mol-zla krave v hlevu, potem pa večkrat rani! kuharico Ano Rebek, ki je na vpitje dekle prihitela v hlev. Ko so hoteli kasneje Staudingerja aretirati, se ie pa sam ustrelil s puško in ostal takoj mrtev. Oskar Staudinger je odslužil kot prostovoljec jedno leto pri vojakih in se je hotel dati aktivirati. Ker pa ni bila njegova prošnja uslišana, začel je neredno živeti, ter je mnogo pil in je tudi v pijanosti izvršil vsa zgoraj opisana grozodejstva.
V Gradcu je umrl č. g. Jurij Š u m e r, kaplan v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu. Umrl je v bolnici usmiljenih bratov. Pokopali so ga v petek 3. avgusta. Naj v miru počiva!
Ne kurite s petrolejem! Neštevilno nesreč se je že dogodilo, če so ženske hoteč naglo zakuriti, nalile na tleča drva nekoliko petroleja. Tako tudi v ponedeljek dekli ključavničarja Gradta v Celju. Pri dolivanju petroleja se ii je razpočila steklenica in v par trenutkih je bila nesrečnica kot živa baklja vsa v ognju. Tekla je na prosto in se vrgla v potok Ločnico, ki ravno za hišo teče, a vendar je dobila težke opekline zlasti na rokah.
Slovenskih štajerskih romarjev se je pripeljalo 31. julija t. I. v dveh posebnih vlakih na iirezje okolu 1700 z 18 duhovniki. Na Brezjah je bil slovesen vsprejetn, vse je bilo v zastavah. Govore so imeli Kg. župniki: Avrelij, Skuhersky, Muršič, Medved, prof. dr. Jerov-šck in kaplan Gomilšak. i. avg. so šli skoro vsi romarji na Bled, Vintgar in Ljubljano.
Truplo dijaka Cepiča najdeno. Kakor smo pred dobrim mescem poročali, je izginil iz Maribora 141etui dijak Kajx>l Cepič. Ni si upal domov, ker je bil z gimnazije izključen. Od takrat pa do minolega tedna se o njem ni ničesar zvedelo, čeprav so njegovi stariši, ki stanujejo v Varaždinu, pridno po njem poizvedovali. Dne 21. julija pa so potegnili iz Mrave pri Zabukovcih (fara Šmarje pri Ptuju) truplo Nletnega dečka, v kojem so spoznali Cepiča. Po sodnijskem raztelesenju so ga 24. julija pokopali.
š Dopolnilna deželnozborska volitev. Iz Kozjega smo dobili pred dnevi naznanilo: (iosp. dr. Korošec je umaknil svojo kandidaturo za deželni zbor štajerski, a kandidaturo je prijavil dr. Fran J a n k o v i č, okrajni zdravnik v Kozjem. Mož je vsestransko izvrsten za poslanca, najbolj sposoben, on je in ostane naš kandidat. Delujmo na to, da bo >\. avgusta naša zmaga v brežiškem okrajnem glavarstvu sijajna!
š Slovenski Štajerci in III. slovenski katoliški shod. Iz Slovenskih Goric se nam poroča: V Slovenskih Goricah je veliko zanimanje za III. slov. katoliški shod. Zastopane bodo najbrž vse župnije. Iz mnogih župnij pojde od 10 do 25 udeležencev, mož in mlade-ničev. Kakih 150 udeležencev upamo samo iz Slovenskih Goric. Agitacija Zu udeležbo je lažja in uspešna, če se agitatorji osebno spo-lazumejo z najodličnejšimi moži in mladeniči po posameznih občinah.
V Slovenski Bistrici nameravajo ustanoviti nemško ljudsko šolo. To bi bilo vsekakor dobro, ker bi bili potem slovenski otroci, ki pohajajo sedaj skupno z nemškimi šolo, obvarovani okužujočega in pohujšljivega stika s posurovelimi dečaki nemških starišev.
Koroške novice.
Beseda koroškim visokošolcem! Slovenski duhovnik nam piše: Kakor smo čitali v »Slovencu« z dne 24. julija t. I., so nameravali člani ferijalnega društva »Gorotan« napraviti veselico v Smihelu nad Pliberkom, a tukaj se jim je prostor odpovedal in nasveto-valo se jim je, naj gredo na zgornje Koroško ali v okolico Celovca. In zdaj čitamo v naše začudenje v »Miru«, da se je obrnilo to društvo še dalje proti Štajerski, in sicer hoče zborovati dne 5. avgusta na Fari pri Preva-liah. Naj nam gospodje visokošolci ne zatne-tiio, ako jim povemo, da tudi tam ni primeren prostor za njihovo delovanje, in sicer za ker itak namerava tamošnje delavsko dru-!jvo napraviti veselico v kratkem in podružnica Ciril-Metodove družbe svoje letno zborovanje, in bodo potemtakem tri zborovanja japoredoma, medtem, ko imamo na zgornjem ^roškem slovenske kraje, kjer se leta in leta 11 zborovalo. Kar nam pa že posebno ne 'Kaja, je ples, ki ga ima »Gorotan« na pro-[ranin. Mi slovenski duhovniki bomo visoko-°keni res hvaležni, če bodo na svojih sho-™ z govori slovensko mladino poučevali, z ^anii in petjem kratkočasili, a dokler bodo "teli na svojem programu ples, ne moremo "delovati.
Deželnozborska volitev. Pri zadnji de-e|nozborski volitvi sta si stala nasproti kr-
ščanski socialec Huber in nemški narodnjak, protestant Hofer. Boj je bil hud. Za protestanta so šle v boj vse brezverske stranke in posrečilo se mu je pri ožji volitvi, da je prodrl. A tudi krščanski socialci so od zadnje volitve znatno napredovali, tako, da je upati, da zmagajo prihodnjič brez posebnih težav.
Bratovščina sv. Jožefa razpošilja svoje nemške knjige te dni. Letos je imela 180.000 udov. Kdaj jo bo dosegla v številu naša družba sv. Mohorja?
Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je mudil 28. julija pri Sveti Krvi na Zgornjem Koroškem.
Knezoškof dr. Kalin je imenoval č. g. Leopolda K a t z, župnika v Lasnici, za konzi-storijalnega svetnika, č. g. Jerneja K r a i n e r, župnika v Glodnici, pa za duhovnega svetnika. —
Stavka. Pečarski pomočniki v Beljaku so s I. t. m. radi povišanja plače pričeli stavkati. —
Prestavljen je poštni oficijal A. Ogrizek iz Podrožčice v Trbiž ter istočasno imenovan poštnim mojstrom 2. razreda, 2. stopnje.
V celovško Marijanišče ie bilo za šolsko leto 1906—07 izmed 65 prosilcev sprejetih 39 dečkov.
Primorske novice.
Nesreča. Sedemletni Leopold Kenda iz Štjak se je igral z dinamitno patrono, po koji je začel tolči s kamenjem. Patrona se je razletela in mu odtrgala na levi roki tri srednje prste, prizadevši mu objednem težke poškodbe na trebuhu. Nesrečnega dečka so prepeljali v tržaško bolnico; ni dosti upanja, da okreva. Orožništvo je napravilo v hiši ponesrečenca hišno preiskavo, kjer je našlo precejšnje število dinainitnih patronov, ki baje izvirajo od nove železnice, kamor je brat ponesrečenega dečka hodi! delat.
Zakonski mož užigalec. Alojzij Lasič iz Vrtojbe, star 58 let, prišel je v soboto 28. m. m. v stanovanje svoje žene, od katere živi ločen, in ki stanuje na Gradu št. 13, ter zahteval od nje denarja, katerega pa mu ni hotela in tudi ni mogla dati, ker si mora z lastnimi rokami prislužiti živeža. Zaradi tega je pograbil Lasič za petrolejko, zlil petrolej na posteljo ter jo užgal. Klicanju na pomoč uboge žeue prihiteli so sosedja, katerim se je posrečilo pogasiti ogenj, ki je napravil škode 50 kron. Ko so ga privedli na policijo, se je hotel Lasič na vse mogočj načine izgovarjati, kar mu pa ni pomagalo. Dejali so ga pod ključ. Lasič je človek, kateremu delo smrdi. Hodil je ves razcapan po ulicah ter nadlegoval mimoidoče z beračenjem, in posrečilo se mu je večkrat, da je tu pa tam vzbudil usmiljenje pri onih, ki ga niso poznali.
Neljub obisk. V ponedeljek, 30. julija po-poludne prišla je obiskat služkinja, 17-letna Marija Velikonja iz Sv. Lucije svoj prijateljico Ružo Luviščik, stanujočo v ulici Goldoni št. 7. Ko sta si prijateljici povedali svoje skrivnosti, zapustila je Velikonja tovarišico, ki je pa takoj opazila, da ji je zmanjkal jeden prstan, par uhanov ter jeden srebrn goldinar, vse skupaj vredno 22 kron. Luvišček je koj naznanila stvar policiji, kateri se je posrečilo pol ure pozneje aretirati Velikonjo v njenem stanovanju, kjer so našli ukradene reči.
Državni poštni avtomobil na Krasu. Kakor smo čuli, namerava poštna uprava vpeljati tudi na našem Krasu poštno avtomobilno vožnjo. Ti avtomobili naj bi ^vozili med Štanjelom in Dutovljami, med Štanjelom, Komnom in Nabrežino in, ako smo prav razumeli, tudi med Štanjelom, Komnom, Kostanjevico
in Bilaami. Poštna uprava se je te dni v tem pogledu že obrnila do prizadetih občin, do katerih stavi glede vzdržavanja cest razne pogoje. —
Goriške liberalce je spravil iz tira pastirski list našega prevzv. gospoda knezonad-škofa. Njihova glasila, »Soča« in »Primorec« kar sikata jeze, kakor razdražen gad. Nasprotno pa vlada v katoliškem taboru -nepopisno veselje nad odločno besedo nadpastirja, ki je tako hitro razpršila vse megleno ozračje, ki je že nekaj let napolnjevalo goriško nadškof ijo. Po teh besedah našega nadškofa bomo pričeli svoje delovanje v blagor našega dobrega slovenskega ljudstva. Pisarjenje Ga-brščkove »Soče« nas ne bo motilo.
V občini Velik Dol na Krasu so na nedeljo sv. Jakoba ustanovili slovensko katoliško izobraževalno društvo. Za predsednika je izvoljen vrl slovenski mož, Andr. Kante, duhovni voditelj je č. g. Leopold S tu bel j.
Gorica — brez imena. Goriški župan se je pritožil pri namestniku radi odstranjenega napisa na novem kolodvoru. Govori se, da ostane goriška postaja brez napisa.
Za župana v Cerknem je bil izvoljen g. Anton Kos m a č.
Pionirji delajo vožnjo pot čez Veršec v Trento za artiljerljo. Dne 10. avgusta pojde cela brigada z dvema baterijama čez prelaz med Mojstrovko in Prisankom v Bovec, menda pride tudi nadvojvoda Henrik.
S tira sta skočila med postajama nove bohinjske železnice Podbrdo in Hudajužna v nedeljo, dne 29. julija okrog 3. ure popoldne dva voza tovornega vlaka, ki je imel radi tega nekaj ur zamude, kakor tudi drugi vlaki. Druge nesreče ni bilo.
Iz raznih krajev.
— Ameriške novice. V Clevelandu je umrl Anton Jerič, doma blizu Novega mesta.
V	Chisholmu je umrl Fran Klančar iz Lu-šarjev na Kranjskem. Utonil je pri kopanju.
V	Jolietu je umri Anton Cermak. — V Nashvvankeu ie zadobil hude telesne poškodbe Jurij Hudak. —- V Clevelandu je ponesrečil Andreju Tekavcu 19 mesecev stari otrok. Gospodinja je polivala ogenj s petrolejem, ki se je nenadoma ves vnel in objel s plamenom otroka, ki je stal poleg. — Na isti način je ponesrečila v Clevelandu tudi Ivana - Godvan.
Istotmn je zadela solnčarica Josipa Fran-koviča doma od sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem. — Antona Bajuka, ki je bil ob-dolžen nameravanega umora, je sodnija v Jolietu oprostila. Ranil ie bil namreč z nožem Marijo Nernanič. Stvar se je prijateljsko poravnala. — V Jolietu je obstrelil neki Italijan Antona Cermaka. Vzrok je prepir. — V Brackenridgu (Pa.) je povozila cestna železnica Franca Vrbanka. Bil je takoj mrtev. Doma je bil od kranjsko-hrvaške meje iz vasi Bohnarce. — V Allgheny je umrl za vročinsko boleznijo Josip Mule, doma iz vasi Grivec pri Kostelju na Dolenjskem. — V Conemaughu se je poročil Ivan Pajk z gdč. Reziko Škufca.
Ljubljanski škof v Lurdu.
Zanimiv pogovor s francoskim škofom.
L o u r d e s, 30. julija.
Kakor znano, je ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič še! v Lourdes s prvenci-dijaki zavoda sv. Stanislava v spremstvu dveh duhovnikov. Hitim Vam sporočiti nekaj zanimivosti iz tega našega potovanja.
Došli smo sinoči v nedeljo. Ko smo opravili svojo pobožnost pri čudežni jami, je šel prevzvišeni knezoškof obiskat tarbskega škofa dr. Schopferja, ki stalno biva v Lourdu, ki je v njegovi škofiji. Sprejel je jako prijazno našega škofa. Danes zjutraj je maševal naš škof v jami in bo tudi še jutri in v sredo. Od spremljevalcev bo mogel vsak po enkrat maševati v jami.
Ob 11. dopoldne smo bili povabljeni na »dejeuner« k škofu dr. Schopferju. Seveda je nanesel pogovor na sedanje politične razmere v Franciji, ki so tako razburile duhove, in ni se čuditi, da smo začeli govoriti tudi o naših razmerah.
Škof dr. Schopfer pozna osebno dr. Šusteršiča, ki ie bil tudi že v Lourdu in občeval z mnsgr. dr. Schopferjem. Dr. Schopfer je jako hvalil dr. Šusteršiča ter dejal, da ga je spoznal kot »dobrega politika in parlamentarca ter ptepričanega katoličana in vnetega zagovornika ljudstva.« Ko na to naš škof pove, da je dr. Šusteršič voditelj »S. L. S.«, ki stoji na katoliškem stališču, pravi dr. Schopfer: Iz srca čestitam, da imate takega moža, Bog ga Vam ohrani! Da je pa slovensko preprosto ljudstvo odkrito pošteno, sem se že sam prepričal, ko seiri pred leti na potovanju po Štajerskem zadel skupaj s slov. fanti in ž njimi govoril.«
O sedanjih homatijah na Francoskem je dejal tarbski škof, da je prišlo tako daleč vsled čisto izrednih razmer. Mnogo katoličanov se je držalo trdovratno monarhične ideje vkljub modrim nasvetom papeža Leona XIII., ki je republiko priznal in svetoval katoličanom, naj priznajo tudi oni to vladno obliko, ki jo hoče imeti francosko ljudstvo. A premnogi se tega niso držali in s tem so odbili ljudstvo, ki je sicer dobro, a katoliških voditeljev se boji, ker misli, da bi takoj nastala monarhija, in zato rajši voli z blokom najhujše sovražnike katolicizma kakor pa s svojimi škofi, katere sicer ljubi, a v politiki jim ne zaupa.
Ob 1. uri se je škof Schopfer, najprijaz-neje poslovil, odpeljal se je v Tarbes, kjer ima ta teden s svojimi duhovniki duhovne vaje.
Ob po! peti uri je naš škof vodil procesijo z Najsvetejšim. Ta prizor se s človeškim peresom ne da popisati. Sem naj bi prišli klevetniki katoliške vere! Veliko število bolnikov in tisoči ljudstva — vse poje in glasno moli. Zvečer ob pol 9. uri je bila procesija z gorečimi svečami; zvonik in cela fasada cerkve električno razsvetljena našemu škofu na ljubo. Pogled na to razsvetljavo s tisoč električnih žarnic v vseh mogočih barvah in na tisoče ljudstva (bilo je francoskih romarjev 4 do 5 tisoč) je tako impozanten, tako pretresujoč da človek strmi in — molči pa gleda, kaj naredi vera in zaupanje na Brezmadežno.
Ko je bila ta večerna procesija končana, so se vsi tisoči romarjev s svojimi duhovniki zbrali na esplanadi pred cerkvijo, kjer so peli »čredo«, nato pa so duhovniki prosili našega škofa za višjepastirski blagoslov. Naš škof ves ginjen stopi na vzvišen prostor kjer ga pozdravi neki dekan (izvrsten govornik). Ko škof podeli blagoslov, vse ljudstvo poklekne, na to pa se vzdigne in iz tisoč in tisoč grl zaori klic: »Vive monseigneur d' Aus-triche« (Živel avstrijski škof!) moški dvigajo klobuke, ženske mahajo z robci!
Sploh je francosko ljudstvo ves dan naj-prisrčneje pozdravljalo našega škofa, če se je le ustavil prevzvišeni, takoj jih je bilo krog njega polno iz vseh stanov, ki so ga prosili za blagoslov.
Jutri popoldne ob pol peti uri bo zopet naš škof imel procesijo z Najsvetejšim okrog bolnikov. Gotovo bo jutri še več ljudi, ker že prihajajo romarski vlaki.
Drobtine,
Velika nesreča z avtomobilom. V Pečuhu je zadel avtomobil ob neki mejnik. Nevarno ranjeni so okrajni komisar baron Wittmann,
Samomor pred materinimi očmi. Iz Kor-ncnburga poročajo: Leopoldina Musil, 25-letna učiteljeva hči, je kazala zadnji čas znake nenormalnosti. Minolo soboto je šla z doma in pustila na mizi listek, kjer je stalo napisano, da se gre v park usmrtiti. Ko je mati to pre-čitala, je hitela za hčerjo in jo videla sedečo na klopi ob Donavi. A ob prihodu matere, se je Leopoldina Musil naglo dvignila in vrgla v valove, ki so jo takoj zakrili. Navzoči mornarji so jo skušali rešiti, a se jim to ni posrečilo.
85-letni zaročenec in 14-letna nevesta. Te
dni je tožil 85-letni starec 18-letno ženo na Dunaju zato, ker mu je ta pred štirimi leti obljubila s svojimi stariši vred, da ga bo poročila, če bo skrbel do 18. leta zanjo. Starec je izjavil, da je tako storil, a nezvesta zaročenk^ je poročila drugega. Zahteval je torej, da se mu povrne ves denar, ki ga je zanjo potrošil. Obtoženka pa je trdila, da je vse skupaj laž. Razprava je bila zelo zabavna.
3600 kron za jedno rožo. Znano je, kako ljubijo nekateri meščani cvetlice. Zato se v deželah, v katerih je več velikih mest, mnogo ljudi bavi edino le z gojenjem cvetlic. Tu se prirejajo razstave, ki privabijo odlične poznavalce cvetlic. V nedavno prirejeni razstavi cvetlic v Frankobrodu v Nemčiji, bo razstav-ljalec, čigar cvetlica bo spoznana za najlepšo, dobil 3600 kron nagrade.
Železnice na svetu. Glasom neke Statistike je bilo koncem 1. 1904 na vsem svetu 886.315 kilometrov železnic, nasproti 859.355 koncem leta 1903. Leta 1904 je torej naraslo 26.956 kilometrov novih železnic. Od teh poslednjih odade na Združene države 9538 km, dočim se vsej Evropi ni zgradilo novih železnic več nego okolu 5000 kilometrov. V Mehiki so zgradili 2769, v Argentiniji 2594 in v Braziliji 1671 km novih železnic. Na Ameriko odpade železniške mreže od 450.574 (na Združene države same 344.172 km), na Evropo 305.407 km, na Azijo 77.206, na Avstralijo 27.052, na Arfiko 26.074 km železnic. V Evropi ima med posameznimi državami največjo železniško mrežo Nemčija, namreč 55.564 km, potem pride Rusija s 54.708, Avstro-Ogrska z 39.186, Anglija in Irska s 36.297 km. Vse železnice na svetu so vredne priblično 200 milijard kron.
Pomoč Dalmaciji. Včeraj so se sešle v ministerskem predsedništvu iz posameznih ministerslev sestavljene komisije, da prično razpravljati o državni pomožni akciji za Dalmacijo. Ministerski predsednik Beck je nagla-šal, da potrebuje Dalmacija izredno skrb države glede na svoj topografični in gospodarski položaj.
Spremljevalec cesarja Maksa umrl. V Badenu pri Dunaju je umrl vpokojeni domobranski višji intendant Friderik Sec, star 69 let. Pokojnik je bil adjutant cesarja Maksa v Meksiki.
Vsled žalosti radi smrti svoje matere se je
ustrelili na dunajskem centralnem pokopališču privatni uradnik Uhl.
Za tiste, ki nimajo rok, so izumeli mehaniki roke iz aluminija ali lesa, na katerih se prsti premikajo potom posebnega mehanizma in je zato mogoče razne stvari pobrati ali prijeti. Teh rok se morejo posluževati le tisti, katerih sklepi v komolcu še delujejo in jim manjka torej samo spodnji del roke.
Vse ladje preišče v Baltiškem morju ruska vojna mornarica, da se prepriča, če ne vozijo prepovedanega orožja.
Stroški za rešitev ponesrečene angleške bojne ladje »Montagu«, so znašali že zdaj 100.000 funtov šterlingov. Ce sc posreči, da ladja plove, bodo stala popravila najmanj še 300.000 funtov, »Montagu« postane težko še sposoben za boj in zata najbrže opuste na-daljna rešilna dela.
Sedemletni morilec. V Neudorfu pri Abanj Szanto (Ogrsko) je uino: il neki sedemletni deček v prepiru svojo sestro s koso.
Miljonerjeva hči in jahalni učitelj. Hči newyorškega miljonarja Worka se je poročila s svojim jahalnim učiteljem Avreiom Batony-jem. Batonyi je bil nastavljen kot učitelj v najboljši newyorški jahalni šoli in je poučeval v jahanju tudi Alico Roosevelt.
Nemiri so v Ismajlu, kakor poroča romunski konzul. Rumunska vlada je zastražila mejo. Mnogo judovskih beguncev je došlo v Bukarešt iz Odese in Besarabije.
Pleskarji na Nižjem Avstrijskem so izjavili arhitektom in zidarskim mojstrom, da podraže svoja dela radi zvišane cene vseh sredstev za 30 odstotkov.
Odpuščeni ppštni uslužbenci na Francoskem. Francoska vlada vztraja pri tistih svojih sklepih, ki se tičejo odpuščenih poštnih in brzojavnih uslužbencev. Torej ne bodo poini-loščeni.
Tekstilna industrija po Italiji vsled štraj-kov zopet počiva. V več mestih na severu in v Toskani so tovarne zaprte. Stavka skupno nad 100.000 delavcev.
Ruski detektivi v Ameriki. Iz Nev Jorka javljajo, da ima ruska vlada po Ameriki mnogo detektivov. Ti pazijo v prvi vrsti po javnih bibliotekah na tiste, ki čitajo anarhistične knjige. Takegc. potem na skrivaj zasledujejo in pridejo tako pogosto na sled nevarnim anarhistom.
Starec na smrt obsojen. V Rzeszardu je bil 801etni judovski krčmar Jakob Stern na smrt obsojen, ker je umoril nekega kmeta.
Umor in samoumor. Iz Lvova poročajo: Inženir Majevski je slikarico Baluk s strelom iz revolverja smrtno ranil in nato sebe ustrelil.
Zganjarska povest. V Hagnu na Vestfal-skem sta sedela dva pijanca in stavila, kdo bo izpil več žganja, ne da bi bil pri tem pijan. Prvi pregovori pri tem krčmarja, naj mu da v steklenici vode, a drugi stori isto. Nato pi-jeta oba vztrajno' kozarec za kozareora in se jezita na tihem drug na drugega, ker noče biti nobeden pijan. Končno zamenjata pijači in spoznata, da pijeta oba — vodo. Navzoči se smejejo, a žganjarja osramočena odideta.
Samoumor v vulkanu. Nedavno je skočil neki Japonec, kakor poročajo iz Jokohame, v žrelo vulkana Azamajame. Svojim starišeni je pisal prej, da je že več mesecev ves obupan, da jc pobegnil zato od doma in bo skočil v žrelo Azama.ianic. Pisal je, da bo tako njegova smrt sijajna in da se bo dvignil v vulkanovem dimu v novo in lepše življenje onstran neba. Pravijo, da so na Japonskem taki samoumori precej navadni.
Usnjarska razstava pod zaščito oldenbur-ške princese se bo vršila letos v Peterb.irgu. Razstavljeni bodo tudi razni usnjarski izdelki; Zastopnik za Avstrijo je Artur Gobiet, Praga, Karolinška dolina.
Najdaljšo brado v vsej Evropi ima sedaj v okraju Novara v Italiji živeči Josip Ronchetti. Sam je visok šest čtevljev, a brada je skoro istotoliko dolga.
Čebelin pik za zdravje. V Filadelfiji je pustil neki Frank Mac Olyun, da so mu čebele opikale ves hrbet. To je storil v navzočnosti 2000 ljudij, ki jim hoče dokazati, da pomaga čebelin pik zoper revmatizem. Istotako se je pustil ravnotam opikati Henrik Twirnifr
učenec prvega, po vsi roki. Dozdaj še to zdravljenje ne kaže uspeha. Za enkrat ima prvi ves otečen hrbet, a drugi vso zateklo roko.
Koliko voznih listkov je potreba za pot okolu sveta? Kako preprost je danes promet okolu sveta, kaže dejstvo, da je potovalni urad »Hambtirg-Amerika Linie« izdal potnikom, ki so bili namenjeni okolu Sveta, ie pet vožnih listkov; tn sicei- en listek iz Hamburga do New Yorka, druzega od New Yorka do Vancouverja tretjega od Vancouverja do Hon-kona, četrtega od Honkona do Genove in petega od Genove nazaj v Hamburg. Pri tem ima popotnik popolno prostost, pretrgati vožnjo kadar in kollkorkrat hoče. Neznatne karte, ki odpro srečnemu potniku not okolu zemeljske ooiie, njso večje, ko pol dopisnice in Se popolnoma lahko spravijo v telovnikov žep.
Koliko davka plačujejo zasebne avstrijske železnice? To je silno zanimivo vprašanje. Lani je plačala južna železnica devet milijonov kron davka, čistega dobička pa ie imela 18 milijonov kron. Severna železnica je plačala davka osem milijonov kron; priv. avstro-ogr-ska družba državnih železnic šest milijonov kron, avstr. severozahodna železnica dva in pol milijona kron. Koliko pa druge manjše železnice!
Dva mrliča brez glave na strehi železniškega vagona. V Debrecinu so zapazili 31. m. mes. na strehi nekega vagona dva mrliča brez glave. Bila Sta dva kmečka fanta, ki sta se peljala na strehi vagona, da bi ne plačala vožnje. A v železniškem vagonu jima je odtrgalo glavi.
Sredstvo proti komarjevemu piku. Neki italijanski zdravniški list priporoča kot najboljše sredstvo proti komarjevemu piku vročino. Nad mestom namreč, kamor nas je pičil komar, moramo držati 10 minut kolikor najbližje mogoče tlečo smodko ali tleč ogelj ali kaj sličnega. To vselej docela vspešno pomaga.
O fotografu, ki je pomlajal. V Solnogradu So zaprli nekega potnika, Adolfa Lukeža, ki se je izdajal kot zastopnika svetovnoznanih fotografskih tvrdk. Hodil ie zlasti okrog po-st.arnih gospodIČen, in jim obljubil, da jim bo napravil fotografije, na katerih bodo videti deset let mlajše. Na ta način se je dala seveda marsikatera Zapeljatijn mu jc plačala primeren predujem. V zadnjem času pa je pogledala ena njegov aparat, ki ga je skrival pod zeleno plahto in videla — navadno ročno harmoniko z majhnim daljnogledom spredaj. Fotografa Lukeža so zato zaprli in obsodili na štiri mesece zapora.
Sicllljanska krvna osveta. V Planettu pri Palermi je oklofutal kmet Aiello nekega dečka. Kmet Arlotta je pa rekel Aiellu, da bi ne iztekla stvar tako gladko, če bi bil on dečkov oče. Sicilianca sta sc takoj sprla. Aiello je bil oborožen In je udaril s puškinim kopitom Arlotta, ki ie zbežal, a se takoj povrnil s puško dvo-cevko, iz katere je vstrelil Aiella v spodnji del života in v desno roko. Aiello je tudi vstrelil in ranil Arlotta. ki je nato zbežal. Aiello je zasledoval bežečega Arlotto, dasi ranjen v trebuhu in na roki in je popolnoma usmrtil z dvema streloma Arlotta, ki se ie zgrudi! na tla In prosil milosti. Na že mrtvo truplo je še večkrat ustrelil. Došli kmetie se niso upali nastopiti proti besnemu Ajellu. ki so ga potem odpeljali umirajočega v bolnišnico. Čudna požarna bramba.
Požarna bramba, ki bi rada pri požaru Pomagala, pa ne sme, je res čudna. Saj je pa tudi ena sama taka, in sicer v Carigradu.
Leta 1887. je začelo v bližini sultanove Palače goreti. Oasilci so bili kar najhitreje na mestu nesreče. Sultan, ki je vedno v strahu W svoje življenje, je slišal trobiti, ču! je ropot
vozov, tipltje ln klicanje ljudi in takoj mu je šinila v glavo misel, da je izbuknlla zarota zoper njega. Abdul Hamid ie v groZi in trepetu pričakoval, kaj bo iz tega. Ko pa je zvedel, da je ves ropot in krik povzročila sanio požarna bramba, ga je pograbila taka jeza, da je takoj ukazal društvo prostovoljnih gasilcev razpustiti.
Drugi dan je prišel načelnik k sultanu in ga prosil, naj svoj ukaz prekliče. Sultan se je po dolgih prošnjah udal, a ob enem ukazal, da morajo gasilci vsakokrat, predno gredo gasit, prej njega prositi za dovoljenje. In ta njegov ukaz je še sedaj v veljavi. Da poteče precej časa predno se dobi potrebno dovoljenje, ko je čas tako silno drag — je umevno.
Zanimiva ženska, feliza Coplato iz Porto St. Giorgio pri Ankonl, lepa šestnajstletna deklica, ie bila pred nekaterimi meseci nenadoma izginila. Starši , so obvestili o tem oblasti, ki so jo zaman iskale po vsi Evropi. Končno so našli ljudje ob morju njeno obleko in mislili, da ie skočila najbrže sama v morje, radi nesrečne ljubezni. Istodobno je prišel v Ankono mlad in gladko obrit fant in vstopil v slnžjbo k trgovcu Servadiu. Tam je služil zelo vestno in na splošno zadovolinost za kočijaža. Naposled je pričel tudi liubavno razmerje s kuharico In se z njo zaročil. Ko pa ie nekoč sedel spredai na vozu in ravna! konje, je zaklical za niim neki iz Porta St. Giorgio došli potnik: »Fliza, Elizal« KoČljaž se je ozrl, ves preble-dcl in nenadoma pognal konje. A mož je pričel pripovedovati ljudem, da ie koČijaž Ellza Copiato. ki je pobegnila zaradi nesrečne ljubezni iz Porta Šan Giorgio. Nato so kočijaža pozvale oblasti in prej navedeno se je resnično dotrnalo. Eliza se ie vrnila k staršem, ki so se nad izgubljeno hčerko zelo veselili.
Človeško truplo v vodovodnem rezer-voariu. V Bradfordu na Angleškem so izvedeli meščanje. da leži v rezervoarju, iz katerega piie vse mesto vodo, truplo nekega sa-moumorilca. Zahtevali so. da se ga odstrani, a inženirji so bili proti temu, češ, da ie škoda, ki io bo provzročilo trohneče truplo, dosti manjša, krkor tista škoda, ki jo bo provzročilo odpeliavanie vode iz rezervoarja: samo na ta način bi bilo namreč mogoče priti do trunla. Inženirji so zmagali in liudje piio zdaj nadalje vodo iz rezervoarja, kjer gnije človeško truplo.
Narodno gospodarstvo
Uvoz surovega masla v Egipt.
Egipt ima premalo goveje živine, da bi mogli doma pridobivati dovoli surovega masla. Egipčanski kmetovalci — felahi — rede ponajveč bivolke, ki imajo malo mleka. Maslo prodajajo raztopljeno iu ker je zelo belo, je prodajalci barvajo. Raztopljeno maslo de-vajo v piehnate pušice, v katerih je bil petrolej. Najboljše maslo dobivajo iz zelenice Faimti, a Ie od mesca januarja do maja. Največ masla pa pride iz Zgornjega Egipta. Trgovci kupijo maslo po vaseh in je plačujejo kilogram od K 1.93 do K 2.32.
Zadnji čas se je tudi vlada začela zanimati za mlekarstvo in je napravila v spodnjem Egiptu uzorno mlekarno, kjer se poučujejo sinovi o umnem mlekarstvu. Tudi večji posestniki so se jeli pečati z izdelovanjem surovega masla. V Damieti in Roseti so trgovci, ki pokupijo od felahov mleko in izdelujejo surovo maslo, ki je kot namizno surovo maslo prodajajo kilogram po K3.10. Kolikor ga ne prodajo kot namizno surovo maslo, je raztopljeno prodajaio v plehna.tih pušicah kjlogram po K 2.32.
Domač pridelek surovega masla nikakor ne zadostuje za Egipt in zato se ga vedno več uvaža iz tujih držav. In sicer ie prišlo 1. 1903 surovega masla v Egipt iz: Turčije 941.378 kg, Angleške 42.986 kg, Italije 36.995 kg, Av-straliie 30.280 kg.
Največ surovega masla torej uvaža v Egipt Turčija in sicer iz Sirije, ki ic izdeluje ponaiveč osolieno ovčie maslo. Raztopljeno sc to maslo vlije v pušice od petroleja, ki se prej dobro izžgo in izčistijo s peskom in pepelom. Tako maslo stane v Aleksandriji kilogram K 1.68 do K 2.24. V Egiptu je trgovci prestvarjajo na razne načine in mešaio z mar-garinom, bombaževim oljem ali svinjsko maščobo in tako maslo prodajajo kilogram po K 1.50 do K 2. Določb proti ponarejanju živil v Egintu nimajo.
Namizno surovo maslo uvažajo iz Angleške, ki ga sama dobiva iz Irskega in Danskega. Na Angleškem ga devajo v nove piehnate škatlje z angleškim napisom.
Iz Laškega uvoz zadnja leta poienjuje. Dovaža se v Egipt v nlehnatih škatliah od 1 do 5 kg. ali pa v sodčkih od 20 do 80 kg in stane kilogram K 2.10 do K 2.94 postavlicn v Benetke.
Nove.iši čas se izvaža surovo maslo v vedno večji množini iz Avstralije, kjer mlekarstvo silno nanreduie. Avstriia je leta 1899 prodala v Egipt še 24.447 kg surovega masla, a ta uvoz je skoro popolnoma prenehal, kaiti I. 1903 se ie nrepelialo v Egipt iz Avstrije samo še 937 kilogramov.
Pravo littdsko domače sredstvo, ki ga
mnogo rodbin rabi iz lekarne B. FRAGNERJ A c. kr. dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olaišuje bolečine, prepreči nnetie in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo žc no celi monarhiji in tra imaio v zalogi vse lekarne. To je pač najboljši dokaz za nieeovo izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi tudi čc ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega nc smelo manjkati v nobeni hiši.
JfflM
muham!
ie na|b«11Se domače sredstvo za pnkončavan|e muh.
Cena: 1 pola lovin. Pri večlem odiemu znaten popust. Glavna zaloea pri K»rolu Kumm*'. trgovina s špecerijskim blapom v K a m n i V u na Grabnu.
Priporoča svole špecerijsko blapo, osobtio pa moko in žito po nizki ceni.	1755 3-1
Zanagluhe
MattMMoa jePlobnerjev novozboljšani sluSnl bobnič neobhodno potreben. (D.
R. G. M. 269. 339; patenti v inozemliu naznanjeni.) Z velikim uspebom se rabi ako iuml po ušesih in pri nervoznem bolenju u i e s. Kdor ni popolno gluh, dospe na ta Jnačin do zboljšanega sluha. Noporušljlv ln skoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se poSlje denar naprej ali povzame. 1 komad 10 K, 2 komadalS K. — Prospekt in za-hvalnice zastonj.	1742 3-1
C. POEHLMANN,
Wllhelmstrasse 10, Monako vo (Hflnclien) W. H.
MoJa soproga je 5 let čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radostlo sporočam, da sedaj no preteku petih let zopet čuje tikatakanje ure.
O. K. Uim.
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" Izide dnč 16. avgusta 1906.
Loterijske	srečke.
DaoaJ, 88. julija 66	51 60	67	35
Oradec, 28. lulija 60	64 19	25	13
Trat, 4. avgu-ti 71	18 22	89	?6
Line, 4 avgusta 49	62 58	52	41

**
potniki v Ameriko
kateri želijo hitro, sigurno, pošteno voziti, si kupijo svoje šifkarte le pri domaČi družbi
Ausfro-Amerikana
katera a svojimi najnovejšimi in najlepšimi električno razivetljenimi paroiki direktno iz Trsta po po mirni Adriji, mimo lepih dežel Italije, Španije itd. brez presedanja, do konca pota pod avstrijsko vlado zavaruje, svoje potnike sp emlja in tudi 100 klg prtljage prosto di. Obrniti se je treba le na domačega agenta	1697 D 2
Simon Kmetec v Ljubljani, Kolodvorske ul. 26.
XJT Odhod papnikov vsak tedon.
Učenec za čevljarsko obrt
poštenih starišev. se sprejme pri čevljarskem mojstru Ivanu Samsa v Knežaku na Notranjskem. 1736 3-1
hllfffl *e'ezno> bakreno, cinkovo, kupim proti ta-KUUU kojšnjem j plačilu in dolgoletnih pogodbah. Hermann Biermann, Vratlalava, (Breslau) VIII. 1747 3-1
1
r
o ■j
r u
flOSSJO
»le-t
tr ar i
O A
~ «?r


I
o
gu-g-S.
n 3 2.
8 s-
o
O-

illg!-S 2
o n B ®»2it F m i* r* r*- r1
Spretnega in zanesljivega 1786 2—1
žaganja
sprelme takoj v službo
Ignacij Cesenj Brod pri St. Vidu nad Ljubljano, j
Odlikovano. Ustanovil. 1870. Vse vrst«
lovskega I.luksus orožja
se kupi najbolje, najcenejše pod 3 letnim jamstvom naravnost iz orožarne	1670 2
Anton Sodla Borovlje na Koroškem. Bogato ilustrovani ceniki zastonj in franko. — Po-šiljatve na ogled dovoljene.
Cmo Ceik« paiteljn perja
K » «0. b«T|.
llflKlI-;
mehkega,
M(aK> beltga, jaka ~	mehkega,
■kabl|snt(a R It -; kraa M -sa<inab«l«ga, mabkcga, ikab i«n«ga K 30—; kr«n 3»--. p«, litja •• frank« proti paviatja
Tadl m samen|a ali naxa| vaams proti povrnitvi paitnlb Itraikav
■aaadikt Saahtil, Laka* IBS
1682 p.PIzan na Cclkem.
Kandol-Kalao
ki ima a^aaanj UIU. T mM, J. t»r«j aaJUl« Ma. brni, ■« pnvarote aikaU nprtaatl lm j* ak Um okuau iaradmo paaaml. Frlat.u aaaas a laaanom Ivaa Maff ln 1 lavjo varatv«no anamko.
Zavoji po '/< kg 00 vtnarj ev » » '/« « 60 » Dobiva a« povaod.
Krojaškega učenca išče
Alojzij Prijatelj, krojač v Ribnici. 1735
Učenca sprejme takoj
Ant. Bajec, umetni in trgovski vrtnar, Ljubljana, Karlovska cesta št. 2. — Hrana, stanovanje in perilo prosto ter mesetne plače po dogovoru. 1739 2-1
Krepak in zdrav učenec
zmožen tudi nekoliko nemškega jezika se sprejme takoj v specerijsko in galantarijsko trgovino 1734 1
D. Repeta na Bledu
Obiskoval bode tudi obrtno nadaljevalno šolo.
Prodam posestvo
iz proste roke obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, njiv za 8 mern posetve in 2 oral gozda. Vse v najboljšem stanju, oddaljeno pol ure od fare Sv. Trojice. Cena po dogovoru.	1722
Jan. Kastelic, Skovc, p. Tržišče pri Mokronogu.
Kratko a dobro. Za polovico
cen« pa ceniku,
tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.40--.
Od gld. 47" ~ dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošlljainice. Frellauf gld. 2'— več. Mul-tiplex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2-40, 2'60, 2 80. Zračne cevi gld. 1*50, 1 70,2 10, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. Multlplex-Fahrrad-lndu-strie Berolln 41, Oitschine rstr. 15. 1229 10
Vsem, ki se čuHjo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, da .Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah In drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & (>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.
1686 5 2
Postavno varovana. Vsako ponar«|an|t In panatlskovanjc kaznivo.
Edino prlaten Je Thlerryjev 2630 D balzam 52—32
I« a zeleno znamko »rcdovnlca*. Starošlavno neprekonto
firotl slabemu prcbavl|anjn, krCim v tc-odcu, koliki, kataru, pranim boleznim,
Influencl Itd. Itd. Čina 12 majhnih ali "i dvojnatlh steklenic al) tna velika specialna steklenica a patsul zamaikom K 5 — franko. Thterryf«vo ctmlifoUjtko m' .0, povaod .liano kot non plu. ultra jratl vi t m t« taka slar m ranam, vnttjcm, ranltvam, abscesotu In otikllnam va«h vrst. Cena: 2 fontka K 3*60 »e polije I« proti povzetju alf denar napre|.
Lekarnar A. Thierrj v Pregradi pri Rogaški Slatini.
ISroinra • tisoči originalnih zahvalnih pliiem gratla In Iranko. V calogl v akoro vaeh večjih lekarnah In medlclnalnlh drogcrljah


Gimnazijski konvikt
benediktinskega samostana v St. Pavlu
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1316 8-7 B0T Javna popolna gimnazija ""»S
in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte raz-
gošllja na zahtevo samostansko predstojništvo. prejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
q Cunard Line. o
Najprimernejša, najcene|la In dobra vožnja Iz
*3T Ljubljane v Ameriko.
Ie In ostane preko Trsta z brzoparnlkl prve angteike paro-irodne druibe „Cunard Line" 10 ie gotovo In se ne da vtallti. Veliki moderno opravljeni snažni parntkl te druibe odhajajo Iz Trsta vsake 14 ul. Pouk In vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrfr} Odlatek, dosluženl uradnik državnih železnic In talini posestnik v ljubljanl. Slomikovr ulice it. 86, bllzo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi ve{ pojasnila, naj tu
Gtameno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih I cestah alkdo ae Jaka In *"J' ~ *-----"— —*'---
ne vabi.
tudi na druge sline
naCIne nihče 3004 D 21
Fr. Čuden
urar In trgovec na drobno ln debelo t
Oi
00
< Edini zastopnik švicar-/ skih tovarn „Union". \ Najnižje cene.
'z Lepi novi ceniki na \ zahtevo tudi poštnine '/	prosto. 997 8
■s^Vs

to O
a.
0
1
»
Klauerjev	O
% ;Triglav« $
fP je n ajbol) zdrav izmed V vseh likerjev.
Pravi in pristni Triglav j
izdeluje edinole	j?
J. KLAUER, Ljubljana. |

BrnnJi) ae Brunes ££5?. ,?XC<!
razpošiljajo v pletenkah (31) po K 9, — franko jo povzetju sadne destilacije lekarja K. 'uhrlch-a, Poča, Bosna. 1364 to-s




eriV^
Vpznja t rajo	,___, - - . __
dni 6	P"111«« po^n ostal
znajnovejžimi teta 1905in 06/grajenimi velikanskimi parnimi
Pojasnila daje zastopnik ffCgn fljn
(jubjjana jgioSrafc-uiicelv.28
& Odhod izjjubljanc vsaKj ponedelcK.toreij čelrleKy tednu.


mm
Prcč- cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
T mozaične ploiie
j oementa v raznih barvah (do 6) in okusnih norcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 mImam udi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi. - Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja.
Slav. cestnim odborom in podjetnikom pripo-Dčamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 18, 20, 28, 30, 0 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, mlljne amne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), klepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega rešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K »Prej), grobne okvirje in spomenike iz cem. mar-orja, 6 centimeterske cevi (1 m po K t-20) za na-eljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo imentno blago.
Andrej Zaje
cementarna na Peiati, poŠta Dol (Lutttal). Ceniki In vzorci v naravi na zahtevo.
stol«
Franceta Jul$eljna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje
&*r vsakovrstne stole "H
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo 2626 D 26 -16 zastonj in franko.
ff„Slava Mariji"
ob tristoletnici Marijine družbe se še vedno
dobi v „Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod.
Ohranitev zdraueso
želodca
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtia. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbijajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam ta ielodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
M, steklenica 1 K, I steklenica 2 K.
SVARILO !
Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarno B. FRAGNER-Ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja - „pri črnem orlu"	-
Praga, Mali Strana, ogelNerudove ul.203.
Po pošti lazpoSilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2' 16 se pošlje velika steklenica in za K 1'60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avatro - Ogrske, v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: O. Piccoli. U. pl. 7rnk<Sczy, M.Mardetschla ger, J. Mayr. 431 b 20 -20
KAVINA PRIMES
zajamčeno pristna clkorija.
Izdeluje
Prva jugoslovanska tovarna
za kauine surogate, figovo in sladno kavo
v
LJublJ anl.
fl. Sarabon u Ljubljani
tik svetega Petra cerkve.
Trgovina s špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki na drobno ln debelo, Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesljivo kaljiva travna, žitna, deteljna in vrtna semena. Dobi se tudi ki a j no apno in redilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26—12
L Imer-iev obllž zo turiste
najboljSe in najgotovejie sredstvo
Eroti kurjim očesom, trdi oil itd. 825 Olavna zaloga:
L. Scbvenk-a lekarna, DunaJ-Meldllng
Zahte-f neot* • obllž za turiste vajte LUMJI-J6T k 120
Dobiva se v vseh lekarnah. 20-16
»Vzajemno zavarovalnica
(b Dunajska cesta 19 V Ljubljani Q£ft Dunajska cesta 19
000000 v Medjatovi hiši v pritličju 000000
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice let postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti pi oviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38 D 24—18
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
s
Krajše povesti.
Basnlgoj, Zaroka o polnoči. K —'40. Bedenek, Solnce in senca Povest. K — 40. Brezovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših
kratkočasnic iz vseli stanov. K 1 70. Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1 30. Cigler, Sreča v nesreči. K —'74. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov K — 70. Cigler, Kortonica koroška deklica K —'70. Hoffman, Bog pomaga. Povest, karton K— '90. Hoffman, Peter Prostak Povest, kart K - 90. Hoffman, Kar Bog stori, vso prav mori. Povest, karton K —90 Hoffman, Kako vzgaja usoda Povest K —90. Hoffman, Čas je zlato >11 od uboštva do bogastva Povest. K —'82.
Keller. Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 ivez K -'90. Koder, V gorskem takotju Povest K -'40. Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk In zabavo. Trdo vezano K 1'30. Lesar, Perpetua aH afrikanski mučencl. K 1 30,
trdo vezano K I '60 Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje In čudovite dogodbe. K 1 30, trdo vezano K 150. Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest K 1 05. Sienkiewicz-Miklavec, z.a kruhom Povest K-40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K - '50. Trošt, Pri stricu. Povest K -95 Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest K -'70.
Vonomlr-Križan, Svitoslav Povest. K - 40. Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest K -'70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah Po kardinalu M. Wiesemanu. K 1 30. vezano K 1-50
Razne povesti
Vsak *eŠitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morlšče. - Leban, 100 beril >a otroke. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenjakovič. — Venček pravljic In pripovedk. — Pri Vrbovčevem Orogi. — Lažnjivi Kljukec - Močni baron Kavbar. — Izdajalca domovine — Tiun-Ling, kitajski morski razboinik. — Najdenčefc. — Maksimilijan I, cesar mehikanski. — Vstajenje. — Knez Črni Jurij. — Kepoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegorda. — Naselnikova tiči. — Nikolaj Zrinjski. - Hirlanda — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dob-rušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Lillput. — Hubad pripovedke 1. — Hubad pripovedke II. — Narodne pripovedke za mladino II. - Car In tesar.
Vsak sešiiek po 37 vinarjev: Božični darovi.
—	Erazem predjamski - 60 malih povestij.
—	Sveta grofinja Oenovefa
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine - Šaljivi Jaka I
—	Šaljivi jaka II — Izanama, mala Japonka
—	Krištof Kolumb. - Darinka mala Črno-gorka Sita, mala Hindostanka — Natodne pripovedke ia mladino I
Zgodovinske povesti in pripo-vedne zbirke.
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I	Črtice iz življenja na kmetih K — 40
II	Matevž Klander. — Spiritus familiaris.
—	Zgodovina motniškega polža. — Gre-gelj Koščenina. K -"40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — dom« najboljše. K -.40.
IV.	Popotni listi. - Cesar Jožel v Krašnjl.
—	Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik — Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje K 1 05.
VI Nekpj iz ruske zgodovine. — Vojnlška republika zaporoških kozakov. K — ,40-Vil. Božja kazen. — Plaveč na Savlni. — Čudovita zmaga, K - 40. VIII. Emanek, lovčev sin. - Berač. K — 40.
Benčdek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja K 2'20, vezana K 3'10.
Dimnik, Avstrijski junaki, S 17 podobami. K 1-60.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski |unak ali
uplemenitba Teharčanov. K —'90 Kržič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov
krščanstva, I. do III. del po K -'70. KržiC, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3-30.
Kržič, Vrtec, letnik 1903 K 3'70.
. 1904 do 1905 po K 4'30. „ Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I do X. po 95 vin. Kržič, Angelček Letnik XI. do XIII. po K I 15
Majar, Odkritje Amerike Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu In Plsaru, Trdo vezano K 2-20.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano K —'90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. 7rao .ezano K - '90.
Šmida Krištofa — spisi.
I.	zvezek: Ljudevit Hrastar. — Oolobček. Posl. P. Hugolln Sattncr. (Drugi natis.) mehko vezan 70, trdo 90 vin.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 vin.
III.	Pridni Janezek ln hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat Mehko vezan 90 vin., trdo K 1 10.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl P. Hug. Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 vin.
V	Slavček. — Nema deklica. Posl. P Flor. Hrovat Mehko vezan 50, trdo 70 vin.
VI	Ferdinand Poslovenil P. Flor Hrovat Mehko vezan 70 v., trdo 90 v.
V|| Jagnje - Starček z gore. P. Fl HrovaO
Mehko vevan 80. trdo 1 K. VIII Pirhi. - Ivan, turški suženj. - Krščanska obitelj (družina) Poslov P. Fl. Hrovat Mehko vezan 70, trdo 90 vin.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl P Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X	Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 7(1, trdo 90 v.
XI	Najboljša dedščina. - Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat Mehko vezan 50, trdo 70 vin.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani Mehko vezan 70, trdo 90 vin
XIII.	Sveti večer Posl. Fr.Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fr. Salezij Broš. 70 vin., vez. 90 v. XV. Pavlina Poslovenil Fran Salezij. Mehko
vezan 70 v., trdo 90 vin Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji K —'45, vezano K —'65).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih K - '45, vez. K - "65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkašklh gora. K — 45, vezano K — 65.
IV.	Praški judek Povest K —'45, vezano K - 65.
V.	zvezek Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 vin., trdo vez 60 v., po pošti 5 v. več.
VI zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin teč
Vil. zvezek: Sultanovi sužnji Carigrajska povest Cena 60 vin., karton 80 vin., po pošti 10 vin. več Spillmann. Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbl K 210. Stowe-Mal»vašič, Sirije Tomova koča ali življenje zamorcev t robnih državah svobodne severne Amerike Kart K I 50 Sfeknik. Krištof Kolumb dl odkritje Amerike. Zgodovinski roman K — '90.
Igrokazi.
Zbirka ljudskih iger Vsak snopič K -'90 I. snopič (2 napis) Vsebina: 1 Pravica se je Izkazala Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — 11. snopič. Vsebina- I.Ve-deževalka Oluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2. Kmet-Herold Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sar-damski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4 Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih Samo ženske uloge III snopič. Vsebina: I. Mlini pod zemljo Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge 2. Sanje Igra s petjem v petih dejanjih Samo moške uloge 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — IV snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih Samo moš<e uloge 2. Vaški skopuh Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge 3 Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih Samo moške uloge. 4. Za-kleta soba v gostilni ,prl <lati goski" Pred-pustna burka v l dejanju Samo ženske uloge
Za poštnino nI treba denarja posebej prilagati, ker je ista že pri vsaki knjigi uračunjena; pri večjih naročilih povrnemo poštnino t tem, da dodamo kako primerno hrošuricp aii knjigo brezplačno. — Kdor torej želi naročiti eno ali več teh knjig naj pošlje denar po nakaznici na naslov: „Katoli&ka Bukvama" » Ljubljani, in zapiše na odrezek (kupon) katere knjige bi rad naročil Če pa kdo ni vajen pošiljati denar po nakaznici, naj nam naznani naslove dotičnih knjig na dopisnici ali v pismu, nakar mu pošljemo vže izpolnjeno položnico, katero mora potem oddati /. denarjem vred pri poštnem uradu. Takoj po prejemu denarja dopošljcmo zaželjene knjige
,Katoliška Bukvama' v LJubljani.
Izdajatelj ln odgovorni urednik: Dr. Ignacij .Žitnik.
Tiskala: .Katoliška Tiskarna*.